delo

šMjenie

LETNIK 23
ŽIRI, JUNIJ 1985
Obeti tržišča Sovjetske zveze
Letos so se naši poslovni partnerji iz Sovjetske zveze odločili za izbor kolekcije mesec dni prej kot je to običajno. Vse ostalo je potekalo po že ustalje-fiem načinu brez bistvenih sprememb. Opozoriti je bilo le to, da so odgovorni ljudje za izbor iz leta v leto zahtevnejši. Poznajo ^odo zahodne Evrope, še bolje pa poznajo zahteve svojega tržišča, ki se iz leta v leto Spreminja in postaja zahtevnejše. Ponudba tržišču obutve je Vedno širša, vse pogosteje je v prodaji avstrijska, nemška, francoska in finska obutev in letuje še videti vrste, čakajoče na moder-^0 in kakovostno obutev, ki vsaj za razred pdstopa od poprečne jugoslovanske obutve, po ceni pa je za razred cenejša. Ni se treba to-^ej čuditi, da potrošnik rajši čaka uro ali dve v Vrsti, kot da bi spotoma kupil našo jugoslovansko obutev.
Ponudba in predstavljanje kolekcij obutve
je resda skupna; tak je namreč samoupravni sporazum, vendar kolekcije so si med seboj vsaj tako različne kot naše republike, če ne še bolj. Po tolikih letih sodelovanja s kupcem jim je dobro znano obnašanje vsake tovarne do tega tržišča, vedno bolj postaja očitna klasifikacija jugoslovanskih dobaviteljev v dobre, poprečne in tiste, katere bi kazalo izločiti iz spiska dobaviteljev.
Spričo dolgoletnega solidnega ponašanja Alpine do našega največjega kupca, smo vedno razporejeni v prvo skupino, torej med dobre dobavitelje. Letos je bilo celo proglašeno, da smo ponudili najboljšo kolekcijo, kar je imelo tudi ugoden učinek pri izbiranju modelov, saj so pretežno upoštevali naše želje, ki so se skladale z našimi proizvodnimi programi in zmogljivostmi in pri tem so povedali, da je lahko dati naročila, ker so vse grupe, ki smo jih predstavili, dobre.
®bratu
na Colu bodo kmalu zaokrožili delovni proces
Marsikdo bi ob tem pomislil — kakšna kolekcija, saj vendar delamo vse leto le nekaj artiklov in še to iste modele v nekaj barvah. Res je. To je končni rezultat. Toda, če hočemo to doseči, moramo imeti dovolj široko kolekcijo (za leto 1986 okrog 120 modelov), ki kupca v posameznih grupah prepriča, da je pravilno usmerjena, da je praktična in seveda, da bo prodajna. Ker pa je sovjetsko tržišče tako obsežno, se po artiklu vedno zberejo naročila le od 10.000 parov dalje, se število modelov občutno skrči, kar je za proizvodnjo ugodno — večje serije, manj različnih modelov.
Alpinina kolekcija nam je zagotovila dovolj naročil za pokritje v ta namen planiranih kapacitet v letu 1986 na vseh programih, seveda pod pogojem, da izvršimo obveze, ki nas še pretežno čakajo v letu 1985. Opozoriti je tudi na določene spremembe. Vedno več izvažajo naravnih bogastev, ki jih imajo ogromno, uvažajo pa tudi artikle splošne potrošnje, kar konkretno pri obutvi že pomeni uravnovešenje ponudbe in povpraševanja. Torej gre za velike in odločilne spremembe v naslednjih letih v sistemu izbire obutve, ki bo leto pozneje na policah njihovih prodajaln.
Ne glede na to, kaj dopuščajo meddržavne pogodbe, ki so v neka-(Nadaljevanje na 2. strani)
PREVENTIVNO ZDRAVUENJE - NOVA OBLIKA ODDIHA DELAVCEV
Kot ste v našem časopisu že lahko prebrali, je letos prvič odšlo na preventivno zdravljenje in oddih 20 naših delavcev. Led smo tako prebili in upamo, da se bomo kmalu lahko pridružili delovnim organizacijam, ki redno pošiljajo večje število delavcev v različna zdravilišča.
Mi smo kot prvo zdravilišče izbrali Rogaško slatino. Zakaj? Razpolagali smo z določeno omejeno vsoto in ker nam je Rogaška dala najbolj ugodno ponudbo oz. popust, smo se odločili, da naši delavci gredo tja. Nekateri so vpraševali, zakaj smo izbrali samo ene toplice. Odgovor je preprost. Na skupino 20 oseb dobimo 20 % popusta. Ce bi ljudi poslali v različne kraje, bi nam zmanjkalo sredstev, ker bi bili na oddihu brez popusta. V bodoče pa si bomo prizadevali organizirati oddih delavcem vsaj v dveh različnih termalnih zdraviliščih.
Mislim, da je veliko narejenega že s tem, da smo vpeljali preventivno zdravljenje. Naša naloga pa je, da omogočimo čim večjemu številu delavcev takšen oddih, saj sem prepričana, da ga vsaj petina naših delavcev tudi zasluži.
Hermina Cankar
DOGOYflRjnfflO fG -
DOGOVORIH fmo M
Pred štiridesetimi leti se je začelo
Vinko Govekar je bil po drugi svetovni vojni glavni pobudnik združevanja žirovskih čevljarjev.
Tako je bilo v juniju 1945 v Zireh dokaj živahno. O tem je že pred petnajstimi leti pisal prvi predsednik zadruge Cevljarna Žiri in kasnejši direktor naše tovarne Vinko Govekar. Odločili smo se, da v nekaj nadaljevailnjih obudimo njegove spomine.
V slogi je moč, je bilo glavno geslo, ki sem mu vedno sledil
Prvo nedeljo v juniju je bilo v Bahačevem salonu zborovanje delavcev in obrtnikov, na katerem je govoril major Roman. Pozival je navzoče, naj začnejo z obnovo in naj vzamejo oblast v svoje roke; še posebej je pozival čevljarje, naj začnejo takoj z delom in naj se združijo v močne gospodarske enote. Poudaril je, da je na razpolago dovolj usnja, težave pa bodo s tehničnimi materiali in s stroji. Naslednje jutro me je Nace Naglič povabil, naj pridem popoldan v Soro na sestanek, kjer bi ustanovili novo partizansko čevljarsko zadrugo. Obljubil sem, da pridem in pristavil, da bom na sestanku predlagal združitev vseh zadrug in obrtnikov, malih in velikih, v eno zadrugo. Naglič me je gledal, naposled pa je dejal: »To ne bi bilo napak, samo taveliki se bodo upirali.«
Popoldan se je zbralo v Sori kakih 50 do 60 delavcev in obrtnikov. Do ustanavljanja zadruge ni prišlo, ker je Naglič pojasnil, da se je situacija spremenila in dal besedo meni, da stvar pojasnim. Navzočim sem povedal, da bomo uspešni le, če se združi-
mo v eno podjetje. Nato smo izvolili zastopnike, da bi na sestanku glavnih podjetij zastopali delavce in male obrtnike, za vodjo te delegacije je bil izvoljen Nace Naglič, Avgust Bogataj, Janez Žakelj in Jakob Tavčar. Isti večer smo imeli sejo člani Posto-larske zadruge, kjer sem tudi tu predlagal združitev. Vsi člani so predlog odobravali in obljubili, da bodo akcijo podpirali.
Malo pred koncem vojne sem bil namreč kot aktivist dodeljen okrajni gospodarski skupini. Prva moja naloga je bila dvigniti čevljarstvo v Zireh, katero je vojna popolnoma uničila. 2. junija sem dobil pismo okrajnega odbora OF Škofi a Loka, da morajo čevljarji v Zireh takoj začeti z delom in da sem zato osebno odgovoren. Za uspešen začetek in nadaljnji razvoj sem menil, da je nujno združiti vse čevljarje in tako smo se sestali v sredo, 8. junija v gostilni Gostiša z zastopniki Čevljarske gospodarske zadruge, Postolarske zadruge, Čižmarske zadruge. Delniške družbe Sora in zasebnikom Antonom Gantarjem iz Nove vasi in Ivanom Zajcem iz Stare vasi.
Obeti tržišča Sovjetske zveze
(Nadaljevanje s 1. strani)
terih odstavkih često izsiljene na račun dolgoročne blagovne menjave, moramo biti sami toliko pametni in začeti spoštovati osnovne tržne zakonitosti prodaje obutve.
Povpraševanje ni večje od ponudbe in zato ni več zaželjeno pošiljati tja obutev popolnoma izven prodajnih sezon, pa četudi je to še vedno dovoljeno.
Ocenjujem, da ni več daleč čas, ko tudi na tem velikem tržišču ne
bo več prostora za vsakogar, pa tudi če ga ščiti nešteto naših sporazumov. Uspeval bo le tisti, ki bo ponudil ustrezno obutev, dovolj kakovostno in da jo bodo dobavljali ob pravem času.
Kljub temu, da smo tako močno izvozno usmerjeni na zahod, saj tu dobivamo tudi ideje za nove modele in nabiramo izkušnje, moramo enako resno jemati tudi tržišče Sovjetske zveze. To pa bo jamstvo za prodajo obutve v naslednjih letih v dokaj velikih serijah.
Tone Klemenčič
Navedena podjetja so se novembra 1943 v vojnih razmerah združila in z nekaj delavci začela delati v Kranju pod firmo: Kreisarbeitsgemeinschaft der Sairach Schuhmecher Krain-burg — Sawestrasse. To podjetje je po vojni prenehalo obstajati. Ker okrajni odbor Kranj ni izdal dovoljenja za prenos imovine, smo s tov. Francenj Mlinarjem in Jernejem Peterne-Ijem šli v Ljubljano ter pri ministrstvu za industrijo in rudarstvo Slovenije izposlovali dovoljenje in nato prepeljali imetje tega podjetja iz Kranja v Žiri.
Kot rečeno, začel sem sestanek, pozdravil zastopnike in lastnike podjetij ter pojasnil, da sestanek sklicujem po dolžnosti. Ker so delavci že tretji teden brez redne zaposlitve na eni strani, na drugi pa prebivalstvo brez obutve, mislim, da je treba takoj popraviti in obnoviti delavnice ter začeti z obratovanjem. Preden bi začeli, je dobro, da pomislimo in postavimo stvar na nove temelje v duhu novega časa. Predlagal sem združitev vseh podjetij, delavcev in obrtnikov v eno samo podjetje. Navedel sem glavne značilnosti, iz česa in kako naj bi bilo to podjetje organizirano. Poudaril sem še, da bi tako najhitreje prebrodili težave, katere je prizadejala vojna, in se gospodarsko dvignili. Ko sem končal, se je takoj oglasil zastopnik delniške družbe Sora Franc Mlinar in podprl akcijo za združitev in dejal, da bomo tako najhitreje uspeli in koristili kraju. Za njim se je oglasil zastopnik Postolarske zadruge Jakob Strlič; tudi ta je odobraval združitev in pravilnost tega koraka. Začeli smo pogovor, kako bi začeli z delom.
Dogovorili smo se, da takoj pf čnemo s pripravami in da bi začelo delati le manjše število lavcev. Ker so glavne stvari bil® dogovorjene, so v sobo stopili za stopniki delavcev in malih obrtnikov, posedli so okrog mize lO vodja delegacije Ignac Naglič J® takoj vprašal, kaj smo se dogovorili. Zastopnik Čižmarske zadruge Lovro Kavčič jim je poja®' nil, da pričnemo v ponedeljek % delom in pristavil: »Če hočet®' lahko pridete na delo.« Vodja legacije pa je vprašal; »Drugeg® nič?« »Ja-aa, nič,« se je glasil oo govor. Zastopniki delavcev | malih obrtnikov so se dvignili i" demonstrativno odšli. V sobi J nastal mučen molk; čez nek* trenutkov pa se eden od ostal' zastopnikov dvigne in reče:
»V glavnem je dogovorjeno, ponedeljek pridemo in začnern z delom.« Za njim so začeli vstf jati in se pripravljati, da odide] še ostali. Spoznal sem, da akcija za združitev po vodi, аК takoj nekaj ne ukrenem. Vsy. sem, stopil prednje in de]^ »Še malo počakajte, rad bi va^ še nekaj povedal!« Možje so P sedli nazaj. Ker sem bil najm^^ ši, sem se najprej opravičil: »Г\ mislite, da vas hočem učit!« dejal, »le spomniti vas hočem f stvari, ki jih pozabljate in оро%^ riti na stvari, ki jih podcenj*^^, te. Ali se spominjate napetih o nosov zadnjih deset let pred ^ j, no med delavci in delodaja' Ali se spomnite medseboj . konkurence, mnogokrat neko , stne in nalojalne? Ali se spo"?^. njate, da ste se zmeraj zdr^z vali, ako ste hoteli prevzeti k® večje naročilo? Nobeno podj® ni bilo sposobno samo spr^J večjega naročila.« Naštel sem več utemeljitev. Se nadalj'"
Gostje iz Smederevske Palanke
v soboto, 1. junija je Alpino v spremstvu predstavnikov ob činskega sveta Zveze sindikatov obiskala delegacija iz bratene občine Smederevska Palanka. Predstavniki gosp"^ darskega in družbenopolitičnega življenja te občine so si zanimanjem ogledali tudi našo proizvodnjo
I
Gneča v Gorenji vasi — kako dolgo še
DOGOYflRjnmO se -DOGOVORIH smo SE
Več obresti na zaloge — manj kruha
Tema pogovora je slej ko prej likvidnost. To po-možnost nemotenega poslovanja. Kaj nas najbolj ezi? v kakšnih pogojih bomo delali in poslovali v prihodnje? Kako delati?
Sogovornik; Franci Mlinar, vodja finančno raču-•^ovodskega sektorja
Kakšne so značilnosti fi-^^nčnih gibanj v zadnjih pe-"h letih?
Lahko rečem, da smo do 1981 poslovali dokaj ne-oteno, kar kažejo tudi šte-''Ke. Po tem letu pa opaža-^0 rast zadolževanja in s padanje akumulacije.
, ^ to je vplivalo več dejavni-rast zalog vseh vrst,
®ano višje obrestne mere ^ kredite, premajhne mož-Osti razpolaganja z deviza-Ц ' (sedaj 45,9 %), omejitve ^oza opreme, hitrejša rast materialov. Tu je še ved-večja inflacija ...
^ Tako lahko sedaj ugota-J^nio, da akumulacija sa-• ^ ne zagotavlja več razšir-reprodukcije, temveč le 1 .stavno reprodukcijo in ''јЧе stroškov za povečanje ter poslovanje, ki nam , Ustvarjenimi devizami in 3°hodkom
delo.
še zagotavlja
to obdobje je zato zna-da se zmanjšujejo la-^ viri, povečujejo pa se tu-ЈЧ yri, s katerimi poslujemo. Cffifži se sučejo sedaj okoli : 50 %.
menite o zalogah, ki У loko obremenjujejo?
/-elo dobro osvetljuje sta-an	da smo imeli 30.
IK nn	zalogi v MPM
at) 1 parov več kot 30. Sen •	prepoča-
tev	zalog, saj je obu-
1З4 H	na zalogi
Vn^ . nedokončana proiz-
y°dn a 90	-------
i2d„?P ^9 dni, zaloge gotovih 65 H • ^ dni in materiali dni r pomeni skupaj 276 ali čistih 9 mesecev.
zalog materialov se anr i к^иса februarja do "a prav tako povečal.
pa je stopnja odpi-^ori opreme 64 %, proiz-90 °preme pa celo blizu li Г)е1по bomo to izboljša-Впгу^ "Nakupom 150 strojev, s °cjo 750.000 $ medna-
fod
"^^ga kredita.
so možnosti za teh in še drugih
moramo gibanje 'Vanja lastnih zalog s
določen proces. Na primer; nabava poskrbi, da pride material v skladišče le nekaj dni preden ga potrebujemo, proizvodnja mora teči nemoteno, iz skladišča končnih izdelkov čimprej voziti na tržišče in doseči čim hitrejšo realizacijo plačil.
Ob tem seveda vemo kakšen je značaj naše proizvod-
nje in poslovanje brez kreditov ne bo šlo. Zato še enkrat: z inflacijo rastejo tudi obresti. Če bomo imeli visoke zaloge, bomo bolj odvisni od vedno dražjih kreditov, če bomo naredili premalo ali s prevelikimi stroški, bo manj ostanka dohodka in manj kruha.	p
Franci Mlinar — vodja finančno računovodskega sektorja
tujimi viri sredstev. Ustaviti moramo dodatno zadolževanje, kar lahko dosežemo z boljšim obračanjem zalog. Investicije omejiti na najmanjše, stroške pa zmanjšati na dva načina, z večjo produktivnostjo in omejevanjem izdatkov. Doseči, da bo delovna organizacija imela dovolj denarja za novo financiranje. Sicer se lahko zgodi, da bomo delali samo še za obresti.
V kakšnih zunanjih pogojih pa bomo delali?
Obresti bodo še naprej naraščale. Sedaj so 71%, zamudne obresti pa 80 %. Manj bo možnosti za kredite, celo za izvoz in pripravo izvoza, kjer je % obresti ugodnejši. Grozi sprejem deviznega zakona, ki bo centraliziral devize delovnih organizacij in nam lahko povzročil dodatne težave, na primer zastoje v proizvodnji, ker ne bomo mogli pravočasno nabaviti materiala itd.
Kako smo notranje pripravljeni na te težave?
Lahko rečem, da je še premalo prodrlo spoznanje, da z rastjo obresti pada akumulacija. Rešitev pa je v našem smotrnem organiziranju dela, pri čemer imajo delovne informacije, podprte z računalnikom, lahko odločilno vlogo. Gre namreč za to, da se zmanjša potreben čas za
Iz naših prodajaln
Oglasili so se delavci naše prodajalne v Kranju. Takole nam pišejo:
Prodajalna v Kranju je bila odprta leta 1962. Od takrat pa do sedaj smo dosegli kar lepe rezultate, saj smo v naši mreži po prometu vedno med prvimi osmimi. V letu 1984 smo bili na četrtem mestu po prodanih parih in finančno na osmem mestu. V letošnjem prvem tromesečju smo tretji po prodanih parih in četrti po finančnem rezultatu.
Kranj je industrijsko mesto s 34.000 prebivalci in okolico, kjer je tudi približno toliko prebivalcev. Povečini so to delavci in temu primerna je tudi kupna moč, kar čutimo tudi ob močni konkurenci, saj je v Kranju 11 prodajaln s čevlji, katere imajo dostikrat večjo izbiro in tudi blago po izredno nizkih cenah (ostanki izvoza). Za doseganje dobrih rezultatov je potrebno, da imamo na zalogi vso izbiro blaga, ki nam je na razpolago ter dobro postrežbo; prodajalec se mora stranki posvetiti in ji znati svetovati, da se odloči za nakup.
Naša kolekcija je vedno ožja, kupci pa pridejo v našo prodajalno z namenom, da bodo kupili žirovske čevlje. Težko je ustreči, saj moških čevljev Alpina nima, gojzar šivane izdelave, to je planinskih čevljev, po katerih so naše prodajalne slovele, ne izdelujemo več. Enostavnejših cenejših smučarskih čevljev v pretekli sezoni skoraj ni bilo (izpad prodaje smučarske obutve je bil v pretekli sezoni ravno zaradi tega zelo velik). Kolekcija ženskih čevljev je tudi vedno ožja. Za jesen 84 so bili narejeni preodprti modeli, gumarice se že več let delajo na ista kopita in podplate. Kupci pogosto pravijo: saj takih modelov pa imam doma že več parov. Pred leti smo imeli boljše kolekcije za širši krog potrošnikov. Danes pa se novosti uvajajo le za mlade, pa še te so malokdaj res uspešne.
Kolekcije otroških čevljev so revne, pa še teh ne dobimo dovolj in sredi sezone se znajdemo brez potrebne obutve. Za pomlad imamo fantovski čevelj, v fleksu z gumo, ki bi bil primeren bolj za jesen, za pomlad pa z usnjenim podplatom ali pa v lepljeni izdelavi s tanjšim podplatom.
V pogojih, ko kupca moramo obdržati, bi morali še bolj sodelovati že pri sami sestavi kolekcije in bolj'upoštevati predloge prodajaln. Pa tudi pri naročanju bi morali imeti več možnosti naročati modele v več barvah.
Kakovost naših in izdelkov kooperantov je vedno slabša, vedno več je blaga, katerega zaradi napak vračamo, saj kontrola napake spregleda. Pri sedanjih cenah je kupec bolj zahteven in vidi vsako napako, včasih pri več parih iste številke ne dobiš para brez napake.
Velik problem so zaloge, za katere nismo vedno sami krivi. Pa še nekaj je: reklame na televiziji ali v časopisih skorajda ni. Za aranžiranje tudi ne skrbimo. Konkurenca ima ekipe aranžerjev, ki urejujejo izložbe ali vsaj pripravijo lična opozorilca, katera privabijo mimoidoče. Tako nam preostane, da se trudimo, da imamo po zmožnostih urejeno izložbo. Ob tem pa se najdejo posamezniki iz tovarne, ki kritično ocenjujejo naše prizadevanje.
Vinko Bogataj in Gabrijel Vegelj izdelata mesečno tudi do 1200 sekal
v nekdanjem »bunkerju«, kjer je bilo pred časom skladišče vnetljivih snovi, je sedaj izdeloval-nica sekalnih nožev.
Tu delata Vinko Bogataj in Gabrijel Vegelj, ki v »sezoni« izdelata tudi po 1.000 do 1.200 sekal mesečno.
»Tehnologi prinesejo šablone, po katerih izde-
KflKO UfTVnRIflfflO
Vsa sekala delamo doma
napravi. Vse skupaj je treba še zvariti, včasih tudi ojačati z oporniki znotraj sekala.
Od težav, ki jih imava tu bi najprej omenila čas, saj se včasih res zelo mudi, posebno če pride do kakšnih sprememb. Stroje imamo kar dobre; napravo za krivljenje so izdelali tu v Alpini, tako da ni problemov z vzdrževanjem.
Je pa to delo dokaj naporno, ker zelo trpijo roke, tako da jih včasih ob dveh komaj dvigneš. Tresljaji so tu neprestano, posebno hudi so, če delava višja sekala za sekanje podplatov, ki so tudi iz debelejšega materiala. Druga neugodnost je hrup, tako da sva že po-malem gluha. Zaradi takih pogojev greva vsakih nekaj let tudi na kontrolni pregled, kar pa ne pomaga veliko; samo upava lahko, da ne bova na stara leta čutila posledic. Neprijetno je tudi to, da ne moreva imeti rokavic, ker
lujeva sekala za vse tri programe in to za sekanje zgornjih in spodnjih delov čevljev. Sekala za podplate so včasih izdelovali v kovačiji, kar pa je postalo prezamudno in predrago. Za izdelavo sekal uporabljamo specialno švedsko jeklo, ki ga najprej nasekava na ustrezne kose, potem pa te kose ukriviva na posebni
Izdelano sekalo je treba še zvariti
nimaš potem pravega občutka. Tako se velikokrat ureževa, saj je meterial za sekala zelo oster.
No, to delo je ocenjeno z 11. oz. 9. skupino, kar je bolj malo in če ne bi bilo norme, bi se slabo zaslužilo,« smo izvedeli.
Nejko Podobnik
Kako do boljših rešitev —
Uredništvo Delo-življenja
Na nek način ste me prisilili, da vam odgovarjam na vaše upra-šanje: Veste morda га boljšo rešitev? Oglasite se in sporočite vašo rešitev na komisijo za inovacije v službo za samoupravna in pravna vprašanja.
Večkrat ste v glasilu obravnavali problem zalog, vendar se ni povedalo, kdo je kriv za zaloge. Zato sem konec januarja želel oddati predlog v zvezi s tem, vendar ga niso sprejeli. Prepričan sem, da komisija za inovacije (pri tem ne mislim kritizirati člane komisije), pri taki obliki, predvsem pa organiziranosti, ne more delovati neprestano dalj časa. Komisija oz. njeni člani niso stimulirani. Nimamo spodbudnega sistema nagrajevanja, da bi nek predlog oziroma rešitev zaživela do končnega cilja in uspeha.
Predlagam, da ustanovimo v Alpini skupino inovatorjev (morda manjše skupine), v katere bi se lahko vključil vsak delavec. Te skupine inovatorjev bi morale biti samostojne in imeti določena sredstva in pogoje za svoje delovanje. V njej bi bili samo tisti, ki resnično delajo (lahko tudi izven delovnega časa) oz. pripravljajo predloge novih rešitev, ki prinašajo ekonomski uspeh. Pri vsaki inovaciji oz. boljši rešitvi bi morala skupina inovatorjev dobiti nagrado, ki bi spodbujala k ustvarjalnosti. Tako bi bila skupina resnično zainteresirana, saj samo en inovator mnogo težje uspeva. Vsak delavec v tovarni, ki je le pripravljen delati tako, bi preko te skupine inovatorjev moral imeti možnost, da svojo pobudo, predlog, rešitev uresniči v praksi.
Skupina inovatorjev naj bi imela možnost reševati tudi probleme — pomanjkljivosti, napake, na katere bi delavci opozarjali. Saj se v bistvu učimo na napakah.
Zdi se mi nujno, da čimprej pomagamo ustanoviti te skupine oz. da damo vse pogoje, predvsem pa oblikujemo spodbuden sistem nagrajevanja inovatorjev.
Mislim, da bi s skupino inovatorjev ustvarili boljšo ustvaijalno vzdušje, vendar v sodelovanju z vodilnimi delavci.
Primer ene skupine inovatorjev bi lahko bila načriovanje proi^' vodnega procesa s pomočjo računalnika. Vemo, da je zaenkrat za delo zadolžen le en delavec, ki naj bi v štirih letih rešil mnogo vpi'<^' šanj. Zakaj ne bi delala skupina, ki bi to lahko osvetlila z večih ti in hitreje opravila nalogo, ki je v tem trenutku res prvenstveno^, saj menim, da bi morali v Alpini največ napraviti pri organizacij' dela.
Skratka, ustvariti je potrebno splošno klimo za ustvarjalnost' tako da bo delavec sam dal predloge, ne da bo potrebno preko naš^' ga časopisa vedno znova pozivati naj se oglasijo.
Alpina bi tako lahko hitreje napredovala v organizaciji, prod^' ktivnosti, kvaliteti dela in tudi v delitvi rezultatov.
Franci More
Obisk delovne skupine
Konec maja je Alpino obiskala ena izmed delovnih skupi*^^ ki so na pobudo občinskega komiteja zveze komunistov ob'^ skale več delovnih organizacij na temo OPIRANJE NA LA' STNE SILE. Ocenjujemo, da je bila ta akcija koristna, ker šlo bolj za izmenjavo izkušenj in s tem poglobljeno raz""®' Ijanje o problematiki, manj pa za načela.
Čeprav so govorili o mnogih praktičnih rešitvah v otežen'^ pogojih, je bil poudarek vendarle spet na inovacijski deja^' nosti, posebno pa še, da bi določene širše projektne nalo^® poverjali skupinam in posameznikom po posebnem nači"'' nagrajevanja.

VRžno le
Dfl YEfflO

V	mesecu maju je bila Huktuacija delavcev nekoliko manjša, tako da je nastopilo delo 6 delavcev, 2 delom pa jih je prenaha-lo 5.
Delovno razmerje so v iOZD Proizvodnja nastopili: Peter Jesenko in Milan Bogataj, ki sta se vrnila s služenja vojaškega ter Javorka Jovano-ki je nastopila delo v niontažnih oddelkih.
V	TOZD Prodaja so na-stopili delovno razmerje: v prodajalni Niš Verica Stoičić in Vesna Ristić, v P^rodajalni Subotica pa Eva Cikora.
. Z delom so v TOZD Pro-izvodnja prenehali: Ida
koclroY/^
поуке ^
f«
Burnik, Pavla Albreht in Vida Justin, ki sta odšli v pokoj in Peter Trček, ki je odšel na služenje vojaškega roka. V TOZD Prodaja je na podlagi ukrepa disciplinske komisije prenehalo delovno razmerje Djuru Tustecu — prodajalcu iz prodajalne Sisak.
^ocociti <^0 Sa

ТП7	maju so sklenili zakonsko zvezo iz
ZD Proizvodnja sodelavci Marija Miklavčič, Roma-Jol	Уо,пја Trček, Irma Oblak, Silva Podobnik,
sfc Vidmar iz obrata Col, iz Delovne skupnosti
^Pnih služb pa Lidija Podobnik in Anton Čadež. ^ , Ob tem pomembnem življenjskem koraku vsem ^етго čestitamo in jim želimo predvsem zdravja, '^sebojnega razumevanja, sreče in zadovoljstva!
Denar za najnujnejše potrebe že zbiramo
ђо deluje sklad vzajetn-olf«v ■ Mesečno zberemo doK-I- ^^ 000 din. Možno je ' "ajveč okoli 50.000 din ®i'la brez obresti 6an?	več delovnih or-
'ani	tudi v Alpini
novi^- razmišljati o usta-'ftoči	vzajemne po-
odbo" ^°"Udo je dal izvršni Огра^. Konference osnovnih O i J . .^acij zveze sindikatov, smo kolektiv obvesti-
li, pripravili pristopne izjave, jih še v letu 1984 zbrali in ugotovili, da je v sklad vzajemnosti vstopilo skoraj tretjina kolektiva. Kot sem že omenila, je članstvo sklada na osnovi pristopne izjave in seveda s plačilom prve članske vloge. Začetne članske vloge so 200 din mesečno, vplačujemo pa jih od 1. januarja 1985 ob mesečnem izplačilu osebnih dohodkov; to-
R,
Kaj bomo delali letos v krajevni skupnosti?
rej ima vsak član do konca maja vplačano za 1000 din vlog. Mesečno se tako v sklad nabere več kot 100.000 din vlog.
S sredstvi sklada upravlja poseben odbor sklada, ki odobrava posojila iz sklada, ta se odobravajo po pravilniku sklada, ki določa, da mora imeti član sklada vplačano najmanj 15% zaprošenega zneska posojila (za zaprošeni znesek 10.000,— din vlaga 1,500,— din), torej bo do nujnih jesenskih nakupov ozimnice že možno dobiti manjše vsote za pomoč pri nakupih. Ob več prošnjah se seveda upošteva tudi položaj prosilčeve družine, posojilo bo prej dobil član sklada v težjem materialnem položaju. Vloge v sklad se ne obrestujejo, prav tako pa so tudi posojila brezobrestna, odplačilni rok pa je 12 mesecev. Najvišji možni znesek posojila je dvakratni poprečni osebni dohodek delovne or-
ganizacije v preteklem letu (letos je torej najvišji možni znesek posojila okoli 50.000,- din).
Iz izkušenj v delovnih organizacijah, kjer imajo sklade vzajemnosti že več let, lahko ugotavljamo, da se po nekaj letih zbere toliko denarja, da vsak prosilec lahko dobi odobreno posojilo v najvišjem možnem znesku, po več letih se vplačane vloge tudi vrnejo.
V prvem letu plačevanja bomo seveda še vedno imeli mogoče težave, da ne bomo mogli vsem ugoditi, a upamo, da bomo precej denarnih zadreg že pri oskrbovanju ozimnice lahko rešili.
Še toliko: če kak član sklada želi povečati svojo člansko vlogo, to lahko stori v juniju in decembru tako, da bomo spremembe zaradi boljše evidence delali le dvakrat letno. Podobno velja tudi za tiste, ki bi se želeli vključiti na novo.
Anica Govekar
Tole preberite
sjno 1^^"' program in finančni načrt krajevne skupnosti Žiri i^vn obravnavali na delnih zborih krajanov že v okviru Hqv ^'^'^zprave. Po zaključku pa je bil še skupni zbor obča-^*"0 te plane dokončno sprejeli. Osnovna ugotovitev: udeležba, vendar pestra razprava
km ruke druge Košir#
i'redsJednika poiovodnog o&ora Alpine
Zagreb,31.05.1985.
Gijenjeni druže direktore,
prilikam nedavnog izleta u GrCka za vrijeme pradaženih prvomajakih praznika,na otaku Kreti upao earn u neprilike i bio izgubljen &a dana u jednom dijelu klanca na podrufijju Nacicnalnog parka Saotarije. U torn neabičnom i damaćinima slaba poznatan alpskon krajoliku uered Mediteranapkrajollku raatrganih ofitrih etijena,ponora,bujioa, kanjana i divokoza amještenom u ercu enijegon pokrivenih Bijelih brda proboravio earn eticajem okolnoeti tih deset dana bez hrane, a posljednja četiri i bez vode.Jeo sam neke ličinke i s malo vlastite upornosti i mnogo sreče uspia sam se u posljednjaj fazi dahidracije dokopati čuvarske postaje na turističkam putu odakle sam vojnim helikapterom prebačen u bolniou.
Ovaj UTOd bio je potreban da ^biate shvatili da bi i najmanje oSte-denje cipele i/ili nage ma strane cipele značila u ovakvim uvjetima sigurna smrt.Sa zebnjom sam svaka jutro pfpmatrao stanje svojih cipela (Alpine 5*36-3).Hodao sam naime.iltitofinijeipenjaa se po kamenju oštrom poput noža od jutra da mraka.lek posljednji dan pajavia se mali zarez na vanjskaj koži petnog zgloba na jednoj oipeli.Uz dva tri prerezana konfiiča to je bilo sve.Cipela nije oBtetila ni fiarapu od Čiste vune.Ponekad sam na stijeni morao provesti noč u cipelama,jednom čak i mokrim,bez ikakvih posljedica po noge,Na nogama nije nastao ni jedan Žulj.l danes su cipele u dobrom stanju i prikladne za dwljnju upetrebu«
Oejedam potreba ,dru2e direktort,po povratku sa'Krete da Ves zamolim da tehnolozima i radnicima tvornice prenesete moja duboku zahvalnost na vrhunskem kvalitetu izrade.To mi se čini naročite značajnim u današnjem vremenu često nesolidne i ishitrene zarade.Oni su,i ne znajuči,pooogli da se moj k®tur nije pridružiš kosturima divljači na koje sam na tom neobičnom (za mene lično:jezivom)
putu nailfzio.	Г-- ■
Srdačno VjiS	' ^
^	,	t; v ^ i	, 1 v__'
/Dragan Zivkovid,dipl.inž./ '•:»<	Sef odjela pouzdanosti
iilZ-Tvornica poluvodiča *iv.: Varšavska 14,
41000 ZAGKf3
RflZeOYOR ZA UREDniKOYO fflIZO
Na temo; ZAKAJ NI VEC INOVACIJ
V razgovoru so sodelovali; Marinka TUSEK, Adolf KRI-ŽNAR, Janez SPIK in Cveto GRUDEN.
Razgovor sta vodila Nejko PODOBNIK in Tatjana MO-HOKlC, zapiske pa je uredila Danijela VEHAR.
Delo — življenje:
Prosimo, da poveste nekaj številčnih podatkov o inovacijah, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih v Alpini v zadnjih petih letih.
Marinka TUŠEK:
Iz izkušenj, ki jih imam kot sodelavka komisije za inovacije,
naj omenim le to, da je bilo v zadnjih letih prijavljeno le nekaj inovacij letno.
Preden bi poskušala oceniti kako je ta dejavnost organizirana, bi omenila še, da je odgovornost za delo komisije ves čas poverjena pravni službi, kar je milo rečeno, nenavadno. Tako tu opravljamo organizacijske in tajniške posle za komisijo, izračunavamo prihranek in poskrbimo za pravno zaščito.
Mislim, da je pravna zaščita tudi edina dejavnost, ki gre pravni službi v pogledu inovacij. Če izhajam iz tega, lahko povem,
da že tu nastopajo hude težave,
zlasti, če gre za prijavo patenta.
Nekateri primeri se vlečejo tudi po sedem let, tako da inovacija sama zaradi tehnološkega razvoja med tem časom že zastari.
Ker pa sem spoznala tudi druge šibke točke organiziranosti inovacijske dejavnosti v Alpini,
naj jih nekaj omenim. Stik z ljudmi, ki bi bili dolžni sodelovati, je zelo težko vzpostaviti. Mislim, da bi vodje programov in vodje razvojev morali biti najbolj zainteresirani za razvoj in širjenje inovacijske dejavnosti,
v resnici pa se, razen nekaterih izjem, ne trudijo, da bi to dosegli.
Za večji razmah inovacijske dejavnosti bo potrebna primerna spodbuda.
Nagrajevanje bi morali izboljšati in nagrada bi morala biti odvisna od povečanega dohodka po uvedbi inovacije. To pa pomeni, da bi morali uvesti spremljanje učinka inovacije. Dohodek pa bi morali ob zaključnih računih prikazovati posebej. Inovator bi tako vnaprej dobil le akontacijo, obračun pa na podlagi že omenjenih ekonomskih učinkov in to toliko časa kot se dohodek izkazuje, seveda v skladu z zakonskimi omejitvami. Sedaj izplačujemo prihranek glede na predvidevanje, nihče pa ne vodi evidence, kako je z učinki v praksi. Opazila sem tudi, da je problem ki izhaja iz delovnega opravila; nekomu so to delovne naloge, drugemu pa ne, odstotek nagrade glede na faktor pa se giblje od 15—90 %, kar včasih vnaša nepotrebno slabo voljo. Na vsak način pa je to problem, ki ga je potrebno preštudirati.
Delo — življenje:
Kako ocenjujete organiziranost inovacijske dejavnosti v Alpini? (obveščenost, možnost delovanja, uresničitev predlogov, spodbujanje)
Adolf KRIŽNAR:
Inovacijska dejavnost v Alpini še ni organizirana na ravni kot bi želeli; je še na začetku.
Da bi inovacijska dejavnost zaživela, bi morali vključiti profesionalno delo s tehnične strani. Do sedaj je na tem področju delovala le komisija za inovacije, ki pa je bolj samoupravnega značaja. Komisija se je pri svojem delu naslanjala na pravilnik; pravilnik pa je nekoliko okoren in bi morali začeti raz-
mišljati o izdelavi novega, ki bi bil bolj prilagodljiv, saj je sedanji velikokrat zaviral inovacijsko dejavnost. V novem pravilniku bi bilo nujno potrebno opredeliti vlogo pobudnika ideje in tistega, ki idejo uresničujejo do konca.
V zadnjem času se je pokazalo, da je v naši delovni organizaciji dosti ljudi, ki imajo veselje in so tudi sposobni za oblikovanje novih idej. Če pa bi delavce, ki so dali nove ideje vprašali kako so zadovoljni s stimulacijo, bi večina odgovorila negativno. Največji problem pri reševanju predlogov za inovacije je v tem, ker so se zadeve zavlačevale in predolgo reševale, kar spravlja
Ne zato, ker piše v časopisih — to je nujno za nas
inovatorja v slabo voljo in jih ne spodbuja. Zato imajo predlagatelji občutek, da predlog nima posebnega pomena. Vsaka izboljšava, inovacija ali koristen predlog bi se moral obravnavati, ko je zadeva rojena, tedaj je tudi najbolj koristna. Po vsej verjetnosti bi takrat prinesla največ uspeha ter spodbud, da se bo predlagatelj še bolj poglabljal v raziskave.
Delo — življenje:
Omenili ste, da bi rabili človeka, ki bi se ukvarjal z inovacijsko dejavnostjo po tehnični plati.
Adolf KRIŽNAR:
Ni pomembno, kdo bi vodil inovacijsko dejavnost. Mislim, da bi se strokovnjak po tehnični strani najbolj razumel na idejo. Hitreje lahko ugotavlja in odloča ali je predlog koristen. Nisem mislil, da bi k ocenjevanju predloga pritegnili strokovnjake, saj smo to že delali. Zdi pa se mi, da se v tisti DO, ki imajo to dejavnost bolj razvito, nekdo poklicno ukvarja s to dejavnostjo. To se pravi, da vzpodbuja, vodi, obvešča tiste ljudi, ki so zainteresirani in imajo smisel za inovacijsko dejavnost. Dobro bi bilo, če bi se vsaka, še tako malo pomembna inovacija objavila v našem časopisu. V posebni rubriki bi objavljali novosti s področja proizvodnje, razvoja ... S tem, ko delavcu dajemo priznanje za njegovo ustvarjalnost, že spodbujamo nadaljnja prizadevanja. Trdno sem prepričan, da se npr. v ciklusu proizvodnje naredi zelo veliko izboljšav, za katere pa po vsej verjetnosti ve le delavec, pa mogoče še njegov nadrejeni mojster. Za vse ostale manjše izboljšave, ki so uvedene, pa ne ve nihče. S tem, ko bi podobne stvari širše objavili, bi že spodbudili delavca, ki si bo zamislil izboljšavo, da bi jo tudi prijavil. Morda s tem dosežejo le to, da svoje delo opravljajo lažje ali pa več zaslužijo, ker je storilnost po izboljšavi večja.
Cveto GRUDEN:
Delavci ne prijavljajo manjših predlogov, če vedo, da ne bo finančnega rezultata. Tehnologi opažajo, da je v Alpini na stotine drobnih izboljšav. Za druge tovarne govorijo, da imajo tudi več sto izboljšav. Saj jih imamo tudi pri nas, mogoče je pri teh tudi 10.000 din finančne koristi letno. Mislim, da bi bilo potrebno spodbujati tudi najmanjše predloge.
Delo — življenje:
Ce bi bilo teh manjših predlogov več, bi jih lahko objavili v Informatorju. Sedaj v Delu — življenje poskušamo ustvariti določeno klimo, da bi delavci razmišljali o inovacijah.
Adolf KRIŽNAR:
Danes je življenje tako, da vsako stvar gledamo skozi dinar. Prav gotovo bi bilo potrebno na področju inovacijske dejavnosti pogledati pravilnike ti-
stih DO, ki imajo to dejavnost boljše razvito kot pri nas. Pr®' gledati bi morali, kje je kaj dobrega in to vključiti v naš pravilnik.
Delo — življenje:
Med drugim se tudi dohodek od inovacij ne obračuna k osebnemu dohodku delavca. To pa j® slabo. Ce bi radi imeli ustvarja'' ne delavce, bi jih morali plačat'-Navsezadnje je tako, da nekd" dela po normi, drugi ustvarja drugače, in bi moral biti tud* njegov OD odvisen od tega.
Kako pa ocenjujete povezav" med inovacijsko idejo in povezovanje s strokovno službo ot-razvojno službo?
Cveto GRUDEN:
Do sedaj je bila majhna ver; jetnost, da bi zaživel predlog, k' bi ga dal delavec. Po mojei" imamo prednost razvojne službe, saj predlog lahko speljernp naprej, da v proizvodnji zaživi; Zadolžiti bi bilo potrebno dva a'' tri delavce, da bi se ukvarjali sa; mo s predlogi in se posvetili tud' drobnim predlogom. Tako P® zmanjka časa, ker morajo delavci poleg inovacijskih predlogo^ opraviti še svoja redna opravHa
Adolf KRIŽNAR:
Pri predlogih delavcev iz pr"' izvodnje lahko nastopi drug p"""' blem. V slučaju, da bi prišli takih predlogov izboljšav, bi s® nekdo lahko počutil ogroženega Toda, delavec se na posame^' nem ožjem področju lahko zel® usposobi in stvari pozna prav tako dobro kot tehnolog, če ne ^ bolje. Tehnolog mora imeti širs'
pogled v celotno proizvodnji'
Ce je torej tehnolog ljubosumen da bi delavec z njegovega P" dročja dal izboljšavo, taka boljšava ne bo mogla zažive"-Delavec na normi nima možnp sti in časa, da bi dokazoval, da J _ njegova zamisel dobra. Vse »o vosti običajno naletijo na odp"^ ko pa izboljšavo uvedemo, vsa ve, da je bilo koristno. Tako vio'. mo, da tehnolog ali vodstven delavec stvar lahko veliko spelje. Zato pravim, da bi se ral z vsemi novostmi neko ukvarjati poklicno.
RAZGOVOR Zn UREDAIKOYO fflIZO
- življenje:
ЧјпепЈИ ste množičnost in zd predloge. Važno se mi li •' 4? ustvari klima razmiš-'^jočih delavcev. Ali imate v . 'Slih kakšen način stimulacije Glavcev, ki dajejo predloge? ^veto Gruden:
P J "majhnimi predlogi se bodo Vat	moremo pričako-'
kar naenkrat ne vem koli-L jzurnov. Važno je, da so spod-ude in ne, da je človek zatrt že Za	Če bi npr. komisija
, nek predlog ugotovila, da je risten, naj bi določila majhno , Srado, npr. vsaj 500 din samo 1 ker je predlog bil. To bi bi-14 ,°Dra spodbuda za vse ostale, "elo _ življenje:
str il možno, da so nekateri ^ "kovni delavci preobreme-® svojim vsakodnevnim islc •'	seveda ne gre za
Q	novih rešitev, temveč
edvsem opravljanje stare ^ akse? Navsezadnje je potreb-hlt '®'*'"rno modernizirati vedno f in na višjo raven, če ho-bomo ostali v svetu J ^.urenčni. Razmišljal sem, teh •'"'očene naloge, ki so za ^nologe preobsežne, ker mo-гЈ^ vsakodnevno pripravljati ča' '"^"'^vodnjo, razpisali nate-ali^' poverili posameznikom p skupinam.
^-veto GRUDEN:
v razvoju in lahko re-da smo postali servisna •Da^ ■ proizvodnje. Veliko je C P'''nate vojske« in skoraj ni bQj^P''®'n'šljevati o kakšnih iz-tj-jV avah, razen o rešitvah spro-Pra	Seveda moramo pri-
postopek, če gre za novo Se J^^odnjo, kar pa je starega, Dgl "®vlja iz leta v leto.
'o — življenje:
loč bilo primerno, da bi doki h"" "®'oge poverili ljudem, ti^ pJ'b bili pripravljeni naredijo ,®j®ktna naloga, bi jim lah-Iji r^kli, z naprej določenimi ci-foij'^^'Jogoče celo z določenim
GRUDEN:
ciijj® ne bi prišli iz delovne sre-bln^- kjer so obravnavani pro-iu ri'' *■? bi zaživelo. V sluča-Pis k'	take naloge raz-
deibi se prijavil nekdo izven јдиЛ'^® sredine, bi bil pri delu ђ^ко celo oviran.
S° "~ ^vljenje:
bi še lahko razširili ino-8|ђ-^®ко dejavnost? Govorili o nekom, ki bi bil profesio-ђђЈ ® Zadolžen za to dejavnost, pfj ® spodbudah v javnosti in ^"^"Gmu nagrajevanju; za 1ђа .. predloge naj bi uvedli Cvo. „Pavšalne nagrade.
GRUDEN: fes ^ inovacijsko dejavnost Tal profesionalec, bi se mo-H ° spoznati na strojni-doci'r® bi bila izvedba lažja in „„^dnejša.
Adolf KRIŽNAR:
Če bi bil ta vodja čevljarski strokovnjak, bi vsekakor imel težave v mehanični ali obratno, če bi bil delavec v neposredni proizvodnji, obstaja možnost, da bi ga ovirali tehnologi. Težko bomo dobili človeka z nekim ugledom in znanjem.
Delo — življenje:
Važno je tudi to, da bi imel ta človek tudi organizacijske sposobnosti.
Adolf KRIŽNAR:
Prav gotovo bi morali delovati v teamu, nekdo bi dal idejo, drugi bi stvar organiziral, tretji bi zadevo izvedel itd. ob tesnem sodelovanju delavcev, ki jih novost zadeva.
Delo — življenje:
Npr. da bi imeli organizatorja inovacijske dejavnosti, bi se moral le-ta tesno nasloniti zlasti na delavce v razvojih in vodje programov. Le ob vsestranskem sodelovanju vseh treh bomo dosegli napredek. Informacijsko in propagandno vlogo pa lahko opravljamo preko sredstev obveščanja. Tu je še pravna zaščita in druga dela, ki bi omogočala tekoče opravljanje vseh nalog. Zanima me, kako je z nagrajevanjem?
Adolf KRIŽNAR:
Za nek predlog lahko porabimo malo časa, za drugega ogromno. Mislim, da bi nov pravilnik moral bolje spodbujati to delovanje.
Delo — življenje:
Prednosti in slabosti pri povezovanju inovacijske dejavnosti in dela strokovnih služb razvoja v Alpini?
Janez SPIK:
Mi v razvoju se zavedamo, da moramo sprejemati tudi predloge drugih. Potem poskušamo ideje uresničevati v praksi. Pri tem pa prihaja do raznih stranskih problemov.
Ce je izboljšava sama v redu, še ne pomeni, da bomo z njo avtomatično dosegli večji učinek. Treba je prilagoditi in spremeniti delovni proces, upoštevati material in orodje, včasih tudi naučiti ljudi delati na nov način.
Pri tem imajo svojo vlogo tudi mojstri.
Kar zadeva možnosti za vključevanje v inovacijsko dejavnost, je seveda res, da imamo delavci razvoja več možnosti, toda tudi drugi se lahko vključijo.
Zagotovo pa vem, da se ta prizadevanja premalo cenijo, posebno še zato, ker je tako delo povezano s precejšnjim rizikom. Sicer pa že samo delo v razvoju terja neprestano prilagajanje in povezovanje z drugimi službami, da za proizvodnjo res lahko pripravimo vse kot je treba. Posebno se je treba zavzeti tedaj,
če naletimo na nek problem in poiskati je treba rešitev. Mogoče še misel v zvezi s širjenjem inovacijske dejavnosti; ta bi se razširila, če bi razpisovali rešitve nekih problemov.
Cveto GRUDEN:
Inovacije imajo velik pomen v tehnološkem procesu. Tehnologija je živa stvar in jo moramo neprestano izboljševati in razvijati, drugače postaneš neekonomičen in nekonkurenčen. Na zadnjem sejmu strojne opreme v Pirmasensu smo videli, da so čevljarske tovarne napravile ogromen korak naprej. Vsi težijo k avtomatizaciji postopkov, uvajanju računalniškega krmiljenja strojev, nekateri so prikazali tudi robotizacijo ter s tem zmanjšanje delovne sile, izboljšanje tehnoloških procesov in dosegli prihranke materiala. Mislim, da je prav zato še toliko bolj pomembna inovacijska de-
javnost. Če ne bomo razvijali delovnih procesov, bomo zaostali še bolj. Pri taki množični proizvodnji je vsaka minuta dragocena. Velika racionalizacija je že tudi izboljšava delovnega mesta, pogojev dela, kar neposredno vpliva na počutje delavca, na storilnost in proizvodnjo.
Neposredni delavci za strojem ali pa vodilni bi morali opozarjati na probleme in težave, ki jih imajo.
Delo — življenje:
Govori se le o inovacijah v proizvodnji. Ali je bil kak predlog na drugih področjih?
Adolf KRIŽNAR:
V času mojega mandata v komisiji za inovacije takšnega predloga ni bilo. Prepričan pa sem, da je tudi pri poslovnih procesih prihajalo do izboljšav, vendar jih niso prijavljali.
Delo — življenje:
Kot mlad tehnik gotovo razmišljate o delovnih postopkih. Kaj menite o možnostih vključevanja izboljšav?
Cveto GRUDEN:
Možnosti za vključevanje v inovacijsko dejavnost so. Največ bi jih bilo, če bi se problem pokazal. Na svojem področju vidiš problem, lahko si pa tudi »slep«, da problemov ne vidiš več. Mislim, da bi se morali stalno izpopolnjevati in seznanjati z novostmi, obiskovati sejme, saj tam vidiš ideje. Tehnologi dolgo časa nismo hodili po sejmih strojne opreme ali na oglede drugih tovarn. Tam bi sigurno videli kakšno novost.
Kar zadeva inovacije in izdelavo prototipov se moramo zavedati, da je to tudi določeno tveganje.
ZAKUUCEK:
Prvo kar moramo ugotoviti je, da so za nas inovacije ekonomska nujnost in ne konjiček nekaterih ali dejavnost, ki se je lotevamo, ker pač o tem toliko pišejo časopisi...
Iz tega sledi, da mora tako razumljeno delovanje najti ustrezno mesto v organizaciji dela v tovarni, z ustreznimi spodbudami, vključno z nagrajevanjem ustvarjalnega dela, kot sestavnega dela osebnih dohodkov delavcev.
Inovacijsko delovanje bo toliko učinkovitejše, kolikor širše bo. Hkrati pa moramo od splošne klime po iskanju novega prihajati na natečaje za reševanje nalog, oblikovanje skupin za izvedbo določenih širših strateških nalog za izboljšanje dela ali zmanjšanje stroškov dela in poslovanja. Doseči bo treba tesno sodelovanje: razvojne službe — vodje programov — organizator inovacijske dejavnosti — inovatorji — sodelavci v uresničevanju novega. Tudi v kadrovski politiki bi moralo inovacijsko delovanje imeti pomembno vlogo.
Dohodek, ustvarjen z inovacijami, bo treba prikazovati posebej in ga nameniti prav za to delovanje. Dobro bo treba skleniti celotno verigo: propaganda — spodbude — predlogi — obravnava — prototipi — poskusna proizvodnja — redna proizvodnja — spremljanje uspehov — nagrajevanje — pravna zaščita.
Pravilnik bo treba čimprej prilagoditi tem načelom.
Ne zato, ker piše v časopisih — to je nujno za nas
OD TU



• * *
Tflffl
z njimi je rasla Alpina
Filip Možina sodi prav gotovo v tisto generacijo žirovskega proletariata, ki je že od mladosti krepko občutil, kaj pomeni delo in zaslužek.
Takole se Lipe spominja teh časov:
»Ko sem dopolnil enajst let, sem šel služit in ostal do petnajstega leta ... Tedaj pa sem odšel v Idrijo in se izučil za čevljarja. Vrnil sem se v Ži-ri in delal pri več mojstrih, kakor je naneslo delo. Če ga ni bilo dovolj, smo bili hitro odpuščeni. Skozi življenje smo se prebijali, kakor smo vedeli in znali; nekateri smo se lotili del pri regulaciji Sore. Tako je bilo pred vojno ...
Med vojno sem se na Jesenicah vključil v Prešernovo brigado, kasneje pa sem odšel v Kosovelovo, kjer sem bil najdlje, dokler nisem odšel v čevljarsko delavnico na Lokvah in Trebenčah.
Že takoj po vojni sem se zaposlil v tedaj ustanovljeni zadrugi Cevljama Žiri.
Dobro se spominjam tistih časov. Delali smo z veseljem in tisti, ki smo bili vajeni pomanjkanja, smo bili kar zadovoljni s čmim kofetom in koščkom kruha. Bilo je tudi veliko prostovoljnih delovnih akcij za odstranjevanje ruševin iz vojne, gradnjo tovarne, zadružnega doma, šole. Udeleževal sem se vseh akcij.«
Leta 1948 poleti je bila zgrajena nova tovarna. Kaj ste delali potem?
»Po vojni sem v začetku opravljal različna dela. Kasneje pa sem delal na cvikariji za izdelavo različne obutve, vse tja do leta 1961, ko sem se upokojil.«
Lipe si je po vojni z velikim odrekanjem vse družine zgradil hišico, z vsega 100.000 din posojila. »Več si nisem upal vzeti, ker sem se bal dolgov, saj smo poznali primere izpred vojne, ko so dolžnike »prodali na bobnu«. No, izkazalo se je, da je bil pri nas pameten tisti, ki se je zadolžil, kolikor je bilo le mogoče ...«
Ob svoji osemdesetletnici sedaj Lipe živi mirno življenje upokojenca. Pred leti je rad vrgel kakšno partijo balinanja, potem pa je prišla bolezen, ki ga pesti iz leta v leto bolj.
Toda tu in tam, kljub težavam plane na dan značilen iskriv humor — in zvemo kakšno zanimivost iz preteklosti.
Nejko Podobnik
Obstoj fužin in rudarstvo v gornji Poljanski dolini rjn
Ivan Reven	'-'
Slovenska peč je bila že bolj izpopolnjena in tu se je že izoblikoval poklic rudarja in topilni-čarja, medtem ko so se s podobnim delom prej ukvarjali sami kmetje.
Tudi izplen je bil boljši. Pri pečeh se je več topilničarjev združilo, da so bili kos večji proizvodnji in delitvi dela. S prihodom italijanskih mojstrov se na Slovenskem že uveljavlja izboljšani način taljenja železove rude. Po znanem italijanskem mestu Brescia imenujemo te peči breščanske peči, ker so od tam tudi največ prihajali mojstri to-pilničarji.
Geološka rudna zanimivost škofjeloškega pogorja, zgornjega dela Poljanske doline in okolice — do Idrije
Predalpsko hribovje, med katero sodi tudi Škofjeloško hribovje, skriva v svojih nedrih pre-nekatere rudnine, Kroparsko, selško, poljansko, žirovsko, idrijsko in cerkljansko območje skriva mnogo dragocenih in uporabnih rudnin. Tu so železo, baker s svojimi sopotniki, anti-mon, uran in živo srebro. Če trdim, da so železovo rudo še do pred dvesto leti izkoriščali od Je-
lovice do idrijskega preloma do Hotedrščice in Ljubljanske kotline, ne bo s tem nič zlaganega. Seveda so rudo izpirali in pripravljali v vodah in rekah, kjer so bile tudi topilnice in fužine za prekovanje vlitega železa v uporabne polizdelke. Pod masivom Stare Oselice so še do nedavna iskali in kopali bakreno rudo. Še danes so sledovi rovov pod Ple-čem, na Planini nad Cerknim so prenehali šele pred nekaj leti. Opuščen rov je tudi na Sovodnju in »pri Pajklcu« v Hobovšah. Skoraj do prve svetovne vojne pa je Avstrija celo topila bakreno rudo »pri Topličarju« v Kopa-čnici. Pesek te jalovine smo še pred dvajsetimi leti vozili v Žiri za posipanje cest. Uranovo nahajališče pa se razsteza vse do Rovt preko Žirovskega vrha in preko sv. Valentina vse do Selc. Da pa je živo srebro od Idrije vse do Žirov, ni treba posebej omenjati. Z odkritjem bogatejših ležišč železove rude v Bosni (Vareš, Ljubija) in bogatih ležišč bakrene rude v Boru n Majdan-peku so naše rude železa in bakra postale ekonomsko nezanimive za izkoriščanje, kar se imamo zahvaliti sodobnemu transportu, kot so cestni promet, železnice in ladje.
V starih zapisih in ustnem izročilu omenjajo pridobivanje železa v Volčah pri Poljanah, v Brebovnici in Lučnah, v dolini Volake pri Hotavljah, v Hobovšah, kjer je ob sotočju Hobovšči-ce in Sore stala fužina, ki se je oskrbovala z rudo iz Nove Oselice, pod Vrsnikom pri Vrbanu v Osojnici, v Brekovcah, Pikalcah in Idriji. Mogoče so rudo topili še drugje, saj je zapisano, da so rudo kopali na Vehršah, pod Za-vratcem, Gorah, Vrsniku, Ledinah, Gradišču, Sivki, Novi Oseli-ci in še kje drugje, kar ni omenjeno v nobenem zapisu.
Franc Kos je zapisal v svoji kroniki: »Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja« Ljubljana 1894 (Nar. univ. knjižnica): Fužine so se razvijale v treh stopnjah in to od leta 1300 do 1450. leta
—	talilna peč z masami
—	kladiva za prekovanje
—	strnitne talilne peči in kladiva v fužinah.
Nizke peči iz kamna niso bile stalno na istem mestu, v plitvih jamah — talnicah, v katerih so talili. Kurili so z drvmi in podpi' hovali z mehovi. Jašek — sapnik je meril ped premera. V takih pečeh so pridobivali iz rude tako imenovane »volke«, ki so tehtali 15 kg. Take volke so fužinarji W' di dajali gosposki namesto daV" ka.
Fužine so italijanskega izvO" ra. Vse naše fužine so bile veza' ne na italijanska in levantinsk® tržišča, zato so imeli tudi žeblJ' italijanska imena (male in vel'" ke narbe — tečaji za vrata). M8' le narbe so stale 65 krajcarjev-
Franc Kos: »Doneski k zgodo' vini Škofje Loke in njeneg® okraja« (Ljubljana 1894, Narod' na univerzitetna knjižnica)
V Brekovicah je imel Jakoh Heinricher hišo in fužino (h®' mer), žago, katero je kupil
Ivana Cimpermana, kovačnic^ in tri kajže. Eno kajžo je kup'

IMi KRAJ
o konca aprila je v Žireh tekla javna razprava o predlogu azvojnega programa in finančnega načrta krajevne skup-osti za leto 1985. V okviru javne razprave so bili po vaseh in ^seljih organizirani tudi zbori krajanov, ki so bili zlasti v l^dišču kraja slabo obiskani.
•cer je bilo pripomb na predlog kar precej, vendar so se na ^hupnem zboru krajanov 2. junija dogovorili, da naj bi bile T pripombe, ki se nanašajo zlasti na vzdrževanje cest in J"4gih komunalnih naprav v kraju, smernice za prihodnji P'an.
ženski pevski zbor
DPD Svobode Žiri dostojno proslavil svojo petletnico
»z neutrudnim in pridnim delom je zboru uspelo, da se je povzpel na solidno raven in je do danes nastopil na številnih revijah v občini in izven nje«.
To piše v spremnem besedilu programa koncerta, in ta ocena prav gotovo drži.
Svojo vsestranost ženske pod vodstvom pevovodje Slobo-dana Poljanška gojijo že vseh teh pet let, kar so dokazale tudi na slavnostnem koncertu I. junija, ko so pele pesmi renesanse, slovenske umetne pesmi, priredbe narodnih pesmi in pesmi narodnoosvobodilne borbe. Stiriinštiridesetčlanski zbor je zapel deset pesmi in navdušil poslušalce, ki so, žal, le delno napolnili dvorano DPD Svobode.
Lepo se je vključil Moški pevski zbor Alpine, ki je počastil obletnico svojih kolegic s štirimi pesmimi.
Ob koncu pa se je izkazal še Mešani pevski zbor Anton Jobst, ki ga že od oktobra 1983 sestavljata oba zbora.
Še šopki drugih zborov in organizacij, priznanja pevkam in najboljše želje za naprej — in za nami je bil spet prijeten kulturni dogodek, ki sta ga vodila napovedovalca Martina Mlakar in Wadtmir Novak.
Nejko Podobnik
Pivka, drugo od Klementa /^■■erja, tretjo je naredil sam. ^'Napisano v letu 1560).
Povzetek iz knjige Slovenska hii .avtorjev Baš—Rekar, ki je L. ® izdana 1954. leta (Tehnična °'blioteka)
1 Kanal z globokim sapni-se je končal pred skledo ta-ne peči, od koder je krenil na-Q .^"^ost proti zahodni strani — p Patini v skledi talilne peči. p ^9 zidom v smeri talilne peči I j® stala navpično na jašek (vfJ'^^nssta plošča 0,80 x 0,42 m stol).
—	Plavž je obstajal iz;
a)	talilne peči,
b)	sapnika in globeli za odtok vode iz talilne peči, ki je imela streho pokrito s škrili (sapnik)
—	»Volki«, ki so jih pridobili v takih pečeh so prvotno tehtali od 30 do 40 kg, kasneje pa od 100 do 150 kg.
—	Koroške vetrne peči so imele sapnike napeljane v dno talilne peči, kamor so dovajali zrak z mehovi.
—	Po Agricolini metodi iz XVI. stoletja mora plavž imeti v dnu jašek zaradi odtekanja vlage. Jašek je bil globok 70 cm, 93 cm je bil dolg, 55 cm širok.

de	kaže razporeditev naselja v Brekovcah vzdolž
^^sitega brega reke Sore. V to se pri »e« steka potok Črna Pa*'posestvo Puc, pri »1« je stala peč, pri »2, 3 in 4« Ig Poslopja železarne. »5« je kolovoz iz gozda, »6« pa so ru-Јц žage. Pri »b« je posestvo Matevža Novaka, po domače (a	i® cesta iz Žirov in »g« je točka risanja.
' '"ullner, NUK, Ljubljana)
— Kmečke peči so stale ob vodi, zaradi praženja slabo produktivne rude. To so bile predhodnice slovenskih peči. Razlika je bila v tem, da je slovenska peč imela večje sapnike. Prve kmečke peči so imeli v nekaterih delih Avstrije. V kmečko peč so morali dovesti 300 m' zraka in skuriti 60 kg oglja, da so dali volka težkega 30 kg.
Dunajski profesor Alfons Milliner piše v svoji študiji železarstvo na Kranjskem (Dunaj 1906):
Vigenjci — fužine v gospostvu Loka:
Pri tem omenja, da so poleg najstarejšega železarskega obrata v Železnikih obstajali še manjši obrati — vigenjci v Ho-bovšah, Brekovicah, Brebovnici, Kerschbach (verjetno Češnjica), Pffafenbach (Farji potok), Wei-senbach (Beli potok) in Hota-vlje.
Zanesljivo je, da so se ti rudarski obrati razvili iz starih kmečkih talilnih peči, enako kot rudarski obrati Veldes, Weis-senfles in Radmandsdorf. Sledove teh obratov najdemo tudi v teh gorah. Tako sem našel žlindro na Sivki (971 m), poleg Gradišča (999 m), pri Ledinah (800 m) kot dokaz prastarih obratov. Ko so se naučili graditi večje peči, se je več manjših to-pilničarjev združilo v večji obrat, v katerem so se lastniki vrstili po določenem vrstnem redu.
Obstajali so ciklusi po 8 tednov, kot smo že spoznali v As-slingu. Kropi, Steinbiichlu, Že-
leznikih in Idriji. Kot primer takega združevanja predstavlja tudi fužina pri Žireh v Hobov-šah.
V	ozkem trikotniku, kjer se Hobovščica izliva v reko Soro, je med dvema vodnima tokovoma stal nekdanji kovaški obrat, o katerem današnji prebivalci ne vedo nič, čeprav se še danes ta naselbina imenuje Fužine.
Od potoka Hobovščica se odlepi struga, ki oskrbuje mlin, prej se je s to vodo polnil ribnik imenovan »bajer« 30 m dolg in širok. Med ribnikom in konico zemlje je še danes v tleh polno črne težke železove žlindre.
Rudo so dovažali iz Nove Ose-lice, kjer je bilo nahajališče. Najstarejša zapisana poročila o vigenjcih vsebuje urbar Loškega gospostva iz leta 1560. Vigenjci so imeli dovoljenje od loške gospode, ki jih je oskrbovala z rudo in lesom, zato so jim morali plačevati obresti. V dajatvah so omenjeni Hans Lingič, Jakob Zorn, Pavel Jančič, Jakob Hein-richer, Lorenz Comperman in Wastel Kamer. V nekem pismu 22. oktobra 1568 se omenja lastnik fužine v Hobovšah Hanz Flack. Na podboju vrat fužine Hanza Flocka je bila zapisana letnica 1569, ista letnica je bila tudi na podboju vrat lastnikov druge fužine Hanza Trentina iz Canobola in Eneasa Geltingerja iz Idrije.
V	zadnjem znanem zapisu od 24. septembra 1616 piše, da je Hadawolsh (Hobovše) železarski obrat v lasti Valentina Rum-bla. (Se nadaljuje)
a
TO IE mn* KRni
Kronometer Alpine — prijetno presenečenje
Kar 230 tekmovalcev. Zbrana vsa elita rekreativ-cev zahodne Slovenije. Odlična organizacija. Zvone Zanoškar navdušen. Praktične nagrade vabijo.
ш
Precejšnje število gledalcev je tokrat spremljalo presenetljivo množično tekmovanje — kronometer Alpine, na katerem je nastopilo kar 230 kolesarjev iz klubov: Astra, Rog, Rog-Franek, Sava, Vrhnika, Adria Trst, Janez Peternel, Jakob Štucin, Logatec, JUB Dol, Brezovica, Soča Kobarid, Integral in seveda še veliko kolesarjev iz Žirov in okolice.
Tekmovanje je odlično organizirala kolesarska sekcija smučarskega kluba Alpina pod pokroviteljstvom Alpine.
V ekipni konkurenci so se izkazali tudi domači kolesarji; Andraž Kopač, Rok Kopač, Helena Dolenc. Vzdušje pravega kolesarskega tekmovanja, borbenost, doslednost organizatorjev, takojšnji rezultati, lepe nagrade, to je ocena tega lepega tekmovanja na 10 km dolgi progi Ziri — Račeva — Žiri.
Se rezultati:
Med pionirji do 13. leta je zmagal Blaž Bole (Astra Lj.) z rezultatom 15.57,54, drugi je bil Darko Pintarič, Rog (16.06,08), tretji pa Andrej Krvina, Vrhnika (16.36,50).
Pionirji od 14—15 let: 1. Boris Pavšin (14.27,09), drugi je bil Dejan Bokavšek (14.57,31), tretji pa Janez Čerin (14.59,50), vsi Rog Ljubljana.
Ženske do 25 let: 1. Alenka Kajdiž, Jakob Štucin (15.39,60),
Naši kolesarji bodo 15. junija odšli na 1.000 km dolgo pot iz olimpijskega Sarajeva v Žiri. Na poti bodo obiskali naše prodajalne v Sarajevu, Mostarju, Splitu, Šibeniku, Zadru, Ka"" lovcu, Metliki in Novem mestu. Želimo jim srečno pot.
Številni kolesarji
V počastitev Dneva mladosti je bilo konec prejš' njega meseca v Žireh letošnje sindikalno kolesarsko prvenstvo; v devetih kategorijah je nastopilo prek" osemdeset tekmovalcev.
2. Milena Klemene, Soča Koba-rod (16.02,81), 3. Helena Dolenc, Alpina (16.26,23).
Članice nad 25 let: 1. Vida Ur-šič, JUB Dol (15.34,47), 2. Marjana Kokalj, Rog — Franek (17.29,20), 3. Ivica Kosmač, Alpina (18.04,60).
Veterani nad 55 let: 1. Ivan Jošt, Kokrica (16.32,36), 2. Edi Bertoncelj, Sava Kranj (18.27,09). 3. Metod Erznožnik, Alpina (19.05,60).
Veterani od 50 do 55 let: 1. Vinko Sink, Jakob Stucin (15.53,70), 2. Tone Fornezzi-Tof, Rog — Franek (15.56,16), 3. Miro Dvor-šak, Rog-Franek (15.57,15).
Veterani od 45 do 50 let: 1. Franc Plestenjak, Jakob Stucin (14.24,94) 2. Tone Mulej, Janez Peternel j (15.49,49), 3. Pavle Ča-dež. Gorenja vas (16.18,33).
Veterani od 40 do 45 let: 1. Jože Hafner, Adria Trst (13.54,73), 2. Milan Frelih, Jakob Stucin (14.10,47), 3. Branko Dežman, Soča Kobarid (14.31,43).
Veterani od 35 do 40 let: 1. Lojze .Oblak, Alpina (14.05,23), 2. Martin Lenarčič, Adria Trst (14.34,02), 3. Stane Jeraj, Integral (14.34,81).
Rekreativci do 35 let: 1. Janez Zakotnik, Adria Trst (13.52,10), 2. Franci Pečelin, Alpina (14.05,01), 3. Jože Dovžan, Rog-Franek (14.11,12).
N. P.
Ob dobri organizaciji kolesarske sekcije Smučarskega kluba Alpina lahko rečemo, da je prvenstvo uspelo. Na 10 km dolgi progi od Zadružnega doma do Račeve in nazaj so se pomerili kolesarji, od pionirjev do veteranov.
Rezultati:
Med pionirji do trinajstega leta je zmagal Andraž Kopač, s časom 17.05,37, drugi je bil Uroš Grošelj (18.01,68), tretji pa Boštjan Velkavrh (18.02,21).
Med pionirji od 14. do 15. leta je bil najboljši Rok Kopač, s časom 16.36,46, drugi je bil Matjaž Novak (16.38,29), tretji pa Primož Pišljar (16.59,71).
Med članicami do 25 let je zmagala. Helena Dolenc (Alpina), s časom 17.19,11, pred Romano Vehar (OŠ Žiri) in Mirja-no Strel (Predilnica).
Ženske nad 25 let: 1. Marica Albreht (OŠ Žiri), s časom 18,43,42, pred Ivico Kosmač (Alpina).
Med veterani nad 55 let se je izkazal Metod Erznožnik (Alpina), s časom 19.43,19, v kategoriji veteranov od 50 do 55 let pa Adolf Križnar (Alpina), s časom 16.16,79, čas, s katerim bi bil med vsemi celo 16.
Veterani 40 do 45 Ift: Lojze Žakelj (Alpina, s časom 18.32,19, Vinko Albreht (Kladivar) pa je bil drugi.
Veterani 35 do 40 let: 1. Lojze Oblak (Alpina), je bil s časom 14.23,17 najboljši tudi med vsemi nastopajočimi.
Vrhunec tekmovanja je pred" stavljala številna kategorija rp' kreativcev do 35 leta. Zmagal j® Franci Pečelin (Alpina), s čason^ 14.39,13 pred Igorjem Albrehtom (Kladivar).
Helena Dolenc niza usp za uspehom: na sindikalne!" prvenstvu Žirov je zmagal*^ na kronometru Alpine je P' la v močni konkurenci tretj'*
TO IE nnl KRni
Obrambni dan v krajevni skupnosti
letošnji vaji NNNP so svojo usposobljenost preverjali "•■»idvsem pripadniki civilne zaščite in narodne zaščite
11J
i
Itf	dan v krajevni skupnosti Žiri sredi maja, je bil to-
Ščit. ("^(^dvsem preizkus enot civilne zaščite in narodne za-titj po vaseh in delovnih organizacijah. Ponekod je bilo ču-. precejšnjega znanja tudi dokajšnjo zavest o po-tovrstnih akcij, drugje spet pa je bilo čutiti skrajno Hjp JJovornost. Kot kaže, je še vedno velik problem podvaja-^iri	ključni ljudje niso uspeli uskladiti. Radio
Je skušal pomagati, da bi akcija tekla bolj usklajeno.
vključila tudi ekipa Radia Žiri, ki je delovala na ^"1 lokaciji
Delovno tekmovanje voznikov, avtomehanikov in avtoelektrikarjev Gorenjske
v počastitev Dneva mladosti in 40-letnice osvoboditve je bilo 25. maja v Žireh gorenjsko delovno tekmovanje šoferjev, avtomehanikov in avtoelektrikarjev, ki je zelo lepo uspelo.
Naša šoferja Edi Padovac in Milan Pipan sta na tekmovanju dosegla tretji mesti. Na fotografiji Edi Padovac
Trebijska cesta »vpije« po popravilu
Novice
— švicarsko smučarsko tržišče:
Zaradi obilice snega v januarju 1985 je bila prodaja smuči zelo velika, je pa mo-
žno, da se bodo prerazporedili deleži posameznih proizvajalcev.
Vodilno vlogo ima ROSSI-GNOL, sledijo HEAD in VO-ELKL. Potem sledijo kot re-nomirane firme OLIN, K-2, KAESTLE, BLIZZARD, ATOMIC, DYNAMIC in DY-NASTAR.
FISCHER in ELAN •..
Darovali so:
Danica Gašperin, Selo; 6.000 din ob smrti moža Franca
TO № па1 krm
čestitke ob peti obletnici uspešnega delovanja
NE POZABIMO
Stara cerkev v Žireh

Uspešen nastop pevk ob peti obletnici dela
žirovski 78 občasnik
Izšla je nova številka Žirovskega občasnika. Resda smo jo dolgo čakali, je pa zato dvojna. Pa tudi zanimiva je, saj prinaša mnoge prispevke iz preteklosti in sedanjosti.
Na fotografiji je ostanek stare župne cerkve, in sicer le prezbite" rij (to je tisti del cerkve, kjer stoji glavni oltar). Ostali večji del cerkve pa je žal porušen.
Iz Žirovskega občasnika št. 4 iz leta 1982 povzemamo informs*-'' je o tem objektu umetnostnega zgodovinarja dr. Franceta Skele# (1886—1972). Cerkev po njegovi oceni datira iz druge polovice Х^ј-stoletja, leta 1913 pa je zasledil na strehi, ki je bila prenovljena letn'" ca 1860, pod KOROM na kamnitem stebru pa letnico 1814. Cerkev j® imela štiri oltarje, prižnico in orgle. Bila je večkrat dozidana in pf®' novi j ena. Porušeni del je imel tri ladje, glavno po sredi in dve stranski, zvonik pa je stal na koncu cerkve v smeri proti Žirku.
Po zgraditvi nove cerkve, stare niso porušili, ker se je za njen" ohranitev zavzela C. KR centralna komisija za varstvo spomenikov-
Kot zanimivost naj povem, da je leta 1913 dr. France Stele cf kev tudi fotografiral zunaj in znotraj. Fotografije pa so bile objavlj®' ne 1914. v časopisu Ljubitelj krščanske umetnosti — I. letnik 1-zek, v Zirovskem občasniku pa v številki 4. 1982.
Naj navedem še misel Petra Nagliča iz Žirov, katero je v svoje^ članku v ŽO 5/6 zapisal: »S porušenjem te stavbe so uničili delo in 1® poto mnogih rok ter odvzeli vasi njen arhitektonski videz in рга^ podobo Žirov iz preteklih časov.«
Tekst In foto: Marjan Pišljar
Zborne I JE

P
»DELO - ŽIVUENJE« je glasilo ALPINE, tovprtie obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima ^ svoji sestavi TOZD Proiz" vodnjo, TOZD Prodajo Delovno skupnost skup' nih služb. — Ureja S" uredniški odbor: Marij® Albreht, Tatjana Dolenc, Milena Lukančič, Tatjan" Mohorič, Helena Kavčic, Marjan Pišljar, Anušk^* Kavčič — tehnični urednik, Nejko Podobnik ^ glavni in odgovorni ureO' nik. — Izhaja mesečno^ naklada 2200 izvodov. F" tografije: Brigita ZemU^r rič. Tisk: TK Gorenjski tisk, Kranj