NAŠI
KLICAJI
Papir, sveta vladar
Veliko papirja naredijo v naših papirni-cah, ravno toliko ga nato tudi porabimo. Nekaj pri časopisih, nekaj v šolah, zelo ve-liko po pisarnah, sekretariatih. Tiskamo, ciklostiramo, razmnožujemo, prepisuje-tno...
Takšno tehnicistično govorjenje o pa-pirju seveda namiguje, kot da pri vsem tem pisanju ni veliko vsebine. V sami osnovi in na hitro pregledano vsebina zagotovo je, toda naše ravnanje z vsem tem papirjem jo precej (ali tudi docela) izniči.
Poglejmo le nekaj primerov. Recimo — družbeni dogovor o cenah. 2e pri samem podpisovanju, pri spremnih besedah, ki so ob takšnih slovesnostih že običaj, je bilo čuti namigovanja, da utegne biti vse to podpisovanje zgolj formalnost, saj smo ve-lik del cenovne pogače, ki smo si jo name-nili za celo leto, odlomili že v prvih me-secih.
No, odgovor o cenah je seveda najbolj zguljen primer, s katerim pa radi zakrije-mo množico domačih, »lokalnih« primerč-kov. Tudi v organizacijah združenega de-la podpisujemo sporazume in nato čez čas le priznamo, da smo jih podpisovali s figo za hrbtom. Pa naj gre za osebne dohodke v okviru branže, kadrovsko politiko ali kaj manj pomembnega. Podpisujemo, razmno-žujemo in pozabljamo, zakaj in zaradi koga smo sploh uvedli takšno obliko dogovarja-n j a...
Kadar govorimo o papirju, se tako v šalah kot resnih pogovorih menda najraje spravimo nad delegatska gradiva. Govori-tno o kilogramih, tonah, racionalnosti in še o čem. Tudi o tem, kakšna bi ta gradiva morala biti, je bilo popisanega veliko pa-pirja, pa o tem, da bi moralo biti tega pa-pirja manj ... Še več kot papirja je bilo seveda o vsem tem besed, za katere pa, žal, še nimamo merskih enot in jih zato pač ne moremo statistično spremljati...
Toda kot v posmeh vsemu naštetemu tiskarne in razmnoževalnice bruhajo papir. Ni povzetkov, ni racionalnosti, ni jedrnate-ga pisanja gradiv. Je pa glavobol v tiskar-nah, ki jim tiskanje gradiv za seje veliko-krat zmede zaloge papirja in delovni red, je godrnjanje na pošti, ki mora vse te na-tiskane besede dostaviti naslovnikom. Ka-ko je z glavoboli delegatov, naj povedo sami. . .
Postali smo sužnji papirja. Toda, ali kdaj pomislimo, kako drago in škodljivo je to suženjstvo .. .?