ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA DELEGATOV Delegacija KS Rakitna je na zasedanju Skupščina občine Ljub-Ijane Vič Rudnik dne 28/9-1988 postavi naslednje delegatsko vprašanje: Koliko časa bo še republiška cesta II/372 na odseku Preserje--Rakitna makadamska. Zahtevamo, da delegat v Skupnosti za ceste Slovenije v imenu delegacije Rakitne postavi to vprašanje. Obrazložitev: Stanje omenjene ceste je nevzdržno in so vsa vzdrževalna dela zaman. Uporabniki upravičeno kritizirajo in se sklicujejo na plačevanje visoke cestne takse in goriva. Na vozilih se zaradi slabe ceste cela velika materijalna škoda.« ODGOVOR JE PRIPRAVILA SKUPNOST ZA CESTE SLOVENIJE IN SE GLASI: V SR Sloveniji je bilo v začetku leta 1988 še 614 km regionalnih cest nemoderniziranih. V letu 1987 smo vsled nevzdržnega stanja regionalnlh makadamskih cest, ki potekajo skozi strnjena naselja pripeli z modernizacijo le teh v dolžini 15 km. Za letošnje leto se je predvidevalo, da bomo še preostalih 36 km posodobili, vendar nam vsled znane situacije v cestnem gospodarstvu to ne bo uspelo tako, da bomo z tovrstno modernizacijo nadaljevali tudi v prihodnjem letu in jo zaključili v kolikor bodo viri to dopuščali. Skupnost za ceste Slovenije je pripravila tudi prednosti seznam odsekov z modernizacijo vozišča na osrjovi sprejete Metodoligije katere točkovne vrednosti so ovrednotene glede na nujnost ukrepa ekonomskega učinka, gospodarskega in turističnega pomena. Po omenjenem prednostnem seznamu je predmetna cesta na 58. mestu od skupnih 150. Zagotovila kdaj bomo pristo-pili k modernizaciji 8.3 km dolgega odseka, vam žal trenutno ne moremo dati. Ne glede na omenjeno pa se je že v aprilu letošnjega leta pričelo z aktivnostmi glede problematike predmetne ceste, pred-vsem tistega dela, ki je bil v preteklih letih na dolžini 2.500 m že rekonstruiran. V mesecu septembru smo prejeli za ta del tudi ponudbo CP Ljubljana v iznosu 982.755.110 din, žal pa ugotavljamo, da v letoš-njem letu vsled pomanjkanja finančnih sredstev ne moremo pri-stopiti k izvedbi. ... Delegacija KS Murgle je na sejah zborov dne 28.9.1988 postavila delegatska vprašanja: VPRAŠANJE: Kdaj bo spremenjena trasa transporta elektrofilterskega pepela, transport sam pa urejen na način, da ne bo škodoval občanom in okolju (transport v zaprtih kesonih) ter kjer in kako je urejena deponija elektrofiltrskega pepela glede na naravo snovi, saj le ta spada med odpadke posebne vrste? ODGOVOR: • ¦• Mestni komite za urbanizem in varstvo okolje je v oktobru mesecu sklical razgovor na katerem je bila obravnavana proble-matika prevoza elektrofiltrskega pepela na sanitamo deponijo. Na sestanku so bili prisotni tudi predstavniki Toplarne Ljubljana, KPL, TOZD Javna higiena, ki vrši prevoz pepela in inšpekcijskih služb. Sprejeti so bili naslednji dogovori: 1. Elektrofiltrski pepel se iz TE TO Ljubljana mora voziti na sanitarno deponijo na Cesti dveh cesarjev po trasi, ki je oprede-Ijena v lokacijski odločbi za sanitarno deponijo. Trasa poteka po . Tržaški cesti, Cesti v Gorice in po Cesti dveh cesarjev in ne po Cesti v Mestni log in kakor tudi ne po Tbilisijski cesti. 2. Elektrofiltrski pepel, ki je naložen skupaj z žlindro v TE TO Ljubljana mora biti primerno vlažen in pravilno naložen na tovor-njak. S tovornjaka ne sme kapljati, ne sme se pa tudi prašiti. 3. Tovornjaki, na katere je naložen elektrofiltrski pepel in žlin-dra, in so last Komunalnega podjetja Ljubljana TOZD Javna higiena morajo ob prevozu tovora biti pokriti, pa če ravno le s polivinilom. 4. Za realizacijo dogovorov od ena do tri sta odgovorna tov. Dušan Butina, direktor TOZD Javna higiena in tov. Janez Debe-Ijak, direktor TE TO Ljubljana. 5. Inšpektorji Mestne uprave inšpekcijskih služb bodo v TE TO Ljubljana in TOZD Javna higiena poostrili kontrolo v zvezi z nala-ganjem in prevozom elektrofiltrskega pepela. 6. Organi Uprave za notranje zadeve naj skladno s svojimi pristojnostmi nadzirajo prpmet na Cesti v Mestni log in Tbilisijski cesti ter izločajo iz prometa po teh dveh cestah tovornjake TOZD Javna higiena, ki prevažajo elektrofiltrski pepel ali druge odpadke. Po Cesti v Mestni log in Tbilisijski cesti lahko, TOZD Javna higiena prevaža odpadke le, če gre za odpadke, ki so zbrani v predelu mesta, ki gravitira na ti dve cesti. VPRAŠANJE: Kdaj bo asfaltiranih še preostalih 50 m Mokrške ceste nismo dobili odgovore zato to vprašanje postavljamo ponovno. ODGOVOR: Mokrška cesta se gradi v okviru zunanje ureditve soseske Murgle za kar je zadolžen ZIL, TOZD Urejanje stavbnih zemljišč enota Vič. Ker investicija še ni zaključena - za ceste in zelenice v naselju še ni bil izvršen tehnični pregled in izdano uporabno dovoljenje, je omenjena organizacija dolžna financirati nedokon-čana dela. VPRAŠANJE: Delegacija opozarja na neprenehno divjanje voznikov po Cesti v Mestni log (tudi mimo osnovne šole), saj je le ta z odprtjem mostu preko obvoznice postavila veliko bolj frekventirana, in predlaga, da se na omenjeni cesti omeji hitrost na 40 km/h. ODGOVOR: Cesta v Mestni log predstavlja javno prometno površino, po kateri je možen promet vseh vrst vozil. Ker je cesta v območju mesta je hitrost na njej zato omejena na 60 km/h, kar tehnični elementi ceste tudi omogočajo. Zaradi prometne varnosti je bila hitrost v bližini šole omejena na 40 km/h, izvedena pa je bila tudi ostala prometna signalizacija, ki opozarja voznike na bližino šole. Pri KPL, TOZD Javna razsvet-Ijava pa je v obravnavi predlog semaforizacije peš prehoda preko Ceste v Mestni log. Strokovna služba Mestnega komiteja za komunalno gospodar-stvo, promet in zveze je mnenja, da je prometna signalizacija na Cesti v Mestni log ustrezna in dodatni ukrepi niso potrebni. V kolikor pa krajani opažajo, da vozniki prekoračujejo dovo-Ijeno hitrost, morajo o tem obvestiti postajo milice Vič, ki bo ustrezno ukrepala. MESTNI KOMITE ZA KOMUNALNO GOSPODARSTVO. PROMET IN ZVEZE Delegacija Krajevne skupnosti Vič je na 16. seji zbora krajev-nih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 26/ 10-1988 postavila vprašanje: Na eni od prejšnjih sej smo postavili vprašanje glede urejanja prostora na Nanoški cesti - dovoz do sedem objektov. Dobili smo odgovor, s katerim pa nismo zadovoljni in sicer zaradi tega, ker odgovor sloni na bodočem načrtu, zadeva pa traja že 20 let. Zahtevamo, da se zadeva reši tako, kakor so sodišča do sedaj presodila in organi občine. Zakaj se je zadeva zavlačevala? Zah-tevamo, da se zadeva Nanoške ceste oz. dovoz do sedem objek-tov rešuje v okviru do sedaj rešenih aktov. Podoben problem imamo tudi na Petričevi cesti. Trije sosedi gradijo hiše, eden čez cesto in dva vzporedno. Rudi Bunc je oškodovan in sicer med njim in sosedovo hišo naj bi bila cesta, ki je bila predvidena tudi v osnovnem načrtu, ko je postavil hišo. Ko so hiše zgradili po vseh predpisih, je sosed ta del zemljišča, ki je bil predviden za cesto, ogradil več kot polovico, tako da Rudi riima vhoda do hiše z avtom. Bile so tudi tožbe in prerekanja, rešitve republiških in občinskih organov. Nazadnje je prišlo do tega, da je nekdo na urbanističnem zavodu v nov plan zradiral predvideno cesto, pustil ograjo — nezakonito zgrajeno to je bil na enem delu razgrnjenega urbanističnega načrta. Na drugem delu je cesta ostala. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora je zavrnil odločbo občinske inšpekcijske službe o ryše- nju ograje. Poslal jo je občinskemu komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja na izpopolnitev z zakonskimi določili, na katerih sloni odločba o rušenju, toda o tej odločbi s strani republiškega komiteja stranke niso bile obveščene, niti prizadeta in ta odločba je bila na občinskem komiteju eno leto in pol če bomo tako reševali zadeve, ne bomo nikamor prišli. V zvezi s tem postavljamo vprašanja: 1. Zakaj je ta odločba bila tako dolgo na občinskem komiteju za urejanje prostora in varstvo okolja? 2. Zakaj stranke niso bile o tem obveščene? . , 3. Ugotovi naj se, ali obstaja kakšna odgovornost za to. Delegaciji naj se poda odgovor na to in zahtevamo, da se zadeve rešujejo dosledno in pravočasno. Vsakomur je lahko jasno, da se družbeno zemljišče ne more kar tako prisvojiti in zagraditi. Saj smo pravna država in obstaja tudi pravni red.« ODGOVOR 1)Ko je ta upravni organ prejel odločbo št. 350/A-434/86-FM/ MB z dne 20/4-1987 je moral pri vodenju upravnega postopka upoštevati določila zakona urejanja naselij in drugih posegov v prostor (Uradni listSRS, št. 18/84 in 37/86), ki v82. členu dolQča da se do sprejetja prostorskih izvedbenih aktov po določbah tega zakona, vendar najdalj do 31/12-1990 uporabljajo veljavni zazi-dalni načrti in urbanistični redi, kolikor niso v nasprotju s prostor-skimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana, sprejetega v skladu z zakonom o urejanju prostora. Ob sprejetju srednjeroč-nega družbenega plana občinska skupščina z odlokom ugotovi, katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnih redov so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom. Zadevno območje se ureja z V 10 zazidalnim načrtom soseske 5 6 (glasnik št. 7/1965), in s sklepom o potrditvi odmika od sprejetega zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS 6 Vič (Glasnik št. 21/69). Odlok, ki ga je sprejela Skupščina občine Ljubljana Vič-Rud-nik, o ugotovitvi katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanistič-nega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986-1990. (Uradni list SRS, št. 2/87). V 3. členu, kjer našteva zazidalne načrte, ki niso v nasprotju z družbenim planom, ne navaja Sklepa o potrditvi odmika od sprejetega zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka VS-6 Vič (Glasnik št. 21/69). Zaradi navedene pravne praznine, ki ni omogočala izdaje zahtevane odločbe, jo je v upravni organ nameraval izdati takoj po sprejemu zazidalnega načrta za območje urejanja VS 3/2 Vič, ki bo strokovno kompleksno rešil nastalo problematiko. Takšni odločitvi v prid govori tudi .dejstvo, da je ta zazidalni načrt že v postopku sprejemanja - izvedena je bila že faza javne razgrnitve in javne obravnave osnutka citira-nega zazidalnega načrta. Ker pa je ta upravi organ dobil dne 2/11 -1988 zahtevo Republi-škega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, da izda odločbo o zadevi Hribar Pavel, Kantetova 77, Ljubljana, takoj, jo je kljub našteti problematiki izdal dne 3/11-1988. 2. V tem postopku, ki je bil uveden po uradni dolžnosti je stranka le investitor nedovoljene gradnje ograje Hribar Pavel, iz Ljubljane, Kantetova 77. V skladu z 8. členom zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86) je bila stranki dana možnost sodelo-vanja v postopku, kar pomeni, da je bila o poteku postopka obveščena. 3. Glede na zgoraj navedeno (odgovor pod 1. in 2.) menimo, da je za neizdajo odločbe vzrok iskati levnedosledni pravni podlagi: in da v predmetni zadevi ne obstaja krivda upravnih delavcev. ! . - . ¦ Odgovor pripravil '.'.'. Lenardič Borut vodja oddelka : . . za urbanizem in lokacije Delegatsko gradivo izhaja v okviru občinskega glasila SZDL Ljubljana Vič-Rudnik Naša komuna. Gradivo pripravlja za tisk sekretariat skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tisk: Tiskarna ČGP »Delo« - Po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta SRS je Naša komuna oproščena prometnega davka.