Dialog
Neverjetna natančnost v pisarni okulistične ambulante
»Imaš nova očala?«
»Nova.«
»Prima. Kdaj si jih dobil?«
»Včeraj.«
»Vidiš, tudi jaz se odpravljam k okulistu, pa se ne od-pravim. Kako dolgo si čakal na pregled.«
»Kako dolgo ...«
»Ja. Si dolgo čakal?«
»Dolgo? Kakor se vzame.«
»Kako?«
»No ja, takrat ko sem se naročil za pregled je bila hči v pričakovanju prvorojenca. To se pravi, takrat še nismo ve-deli kaj bo. Jaz sem trdil da bo fant, vsi ostali so govorili, da bo otrok nežnega spola.«
»Ja, ampak, kakšno zvezo ima to z očali?«
»Ima. Takrat, kot že rečeno, ko sem se naročil za pregled sem bil poln nestrpnosti, kaj bo, bo fant ali punčka; in čas je stekel, kot da bi ga izstrelil. Po treh mesecih se je rodil otrok in izkazalo se je, da sem imel prav. Bil je fant. Lahko si misliš, da sem bil ponosen nanj, pa še stavo sem dobil, da sem na očala kar pozabil.«
»že res kar praviš, a zavoljo očal... Kot da bi se nor-čeval.   .«
»Norčeval? Daj, daj! Res je tako. Zdaj je vnuk star devet mesecev. še malo in bo shodil. 2e štirje zobje so mu poku-kali iz dlesni. Sploh je tak fant, rečem ti...«
»To se pravi, da si se naročil za pregled ... čakaj ...«
»Nikar ne računaj. Naročil sem se tri mesece pred vnu-kovim rojstvom. Trije meseci nestrpnega čakanja in čas je minil kot blisk. Zdaj ima fantiček devet mesecev. Veš kaj je to, devet mesecev opazuješ, kako ti raste prvi vnuk.
»To se pravi tri in devet mesecev. Eno leto. Grozno!«
»Grozno? Zakaj? Ce pri tem pomisliš na ekspeditivnost in natančnost naših uradnic, še malo ne rečeš grozno. Kar pomisli! Pred enim letom je administratorka v okulistični ambulanti natanko vedela, da born sprejet k zdravniku 10. oktobra ob 14. uri. In misliš, da se je kaj zmotila Celo dve minuti prej sem prišel na vrsto, kot je rekla pred letom dni.«
»Zdaj ne vem ali se norčuješ iz ambulante ali iz mene?«
»Iz nikogar se ne norčujem. Resno govorim.«
»Potem si pa nor.«
Prijatelja nista našla skupnega jezika. Tisti, ki ima očala je začudeno gledal za tistim, ki jih nima. Jezno je vihral po cesti in še pozdravil ni. Tisti z očali je zmajal z glavo in si tiho rekel: »Kdor čaka, pričaka.«                     Marta Grom