Izbaja vsak četrtek. Cena mu jo P K na loto. (Za Nemčijo o K, za Ameriko in druge tnjo državo 7 K.) — Posamezne Številke so prodajajo — po 10 vinarjov. —— Slovenskemu ljudstvu v pouk in zalvo. Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba*. Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-Korati pa: Upravništvn „Domoljuba*. - Ljubljana. Kopitarjeva ulica— Šiev, 10. Kmetijstvo in avstrijske finance. Dolgotrajna vojska je ludi avstrijske finance popolnoma razrušila. Danes je Avstrija že veliko čez polovico svoje vrednosti zadolžena. In vsak gospodar bo rad priznal, da je velika umetnost rešiti propada iako posestvo, ki tiči precej čez polovico svoje vrednosti v dolgovih. Treba je velikanskega varčevanja, poleg tega velike pridnosti, in kar je glavno: treba je vse vire dohodkov do skrajnosti izrabiti in jih kolikor mogoče še zvečati. In pred to težko nalogo stoje danes avstrijski finančniki. Predvsem je gotovo to, da država davčnega vijaka ne sme dosti več navijati, če noče kmeta in ludi drugih stanov popolnoma uničiti, kajti s tem bi sama sebi zadrgnila vrat. Vsled previsokih davkov obubožani stanovi bi morali propasti ali si izven države iskati kruha in s tem bi propadla tudi država. Na povišanje davkov bi se mogla država le tedaj zanašati, nko bi v tistem razmerju, kakor povišuje davke, obenem tudi pospeševala dohodke posameznih stanov. Vzemimo n. pr. kmetski stan. Država bi mogla le tedaj brez goiove velike škode na splošnem blagostanju povišati davke kmetskemu stanu, ako bi na drugi strani sorazmerno zvečala tudi kmetijske dohodke. Njeno geslo bi moralo biti: čim bogatejši kmetijski slan, tem močnejša država, tem trdnejše finance. Pa še nekaj. N a š a valuta s c j tudi po vojski ne bo hitro dvignila. In posledica bo, da bomo morali vse, kar sc bo v Avstrijo uvažalo iz inozemstva, silno drago plačevati. Torej ve- | like množine denarja, bodo šle iz države, j kar pa državnemu gospodarstvu golovo i znatno škoduje. Zato mora biti državi ve- | V Ljubljani, dne 7. marca 1918 liko na tem ležeče, da kolikor mogoče veliko doma prideluje, če možno tolike, da se bo lahko veliko izvažalo v tuje države. Namesto uvoza izvoz, namesto stroškov dohodke. In zdi se, da je drzaya vendar začela misliti na to: kolikor mogoče pospeševati kmetski stan zato, da pomnoži kmetu dohodke in s tem utrdi in zviša njegovo davčno moč, na drugi strani pa ludi zato, da zniža uvoz in pomnoži izvoz kmetijskih pridelkov. Seveda so pa mnenja o tem, kako najuspešneje in obenem najceneje pospeševati kmetijstvo, zelo različna. Gotovo pa jc, da država ne bo mogla in smela izpeljati za celo državo enotnega načrta, kajti v vsaki deželi so zemlja in razmere drugačne. Dobro bi bilo, da bi prepustila država v tem oziru zadnjo besedo deželnim kmetijskim strokovnim organizacijam, katerih vsaka za svojo deželo najbolje ve, kaj je primerno. Seveda bi bilo odločno napačno, ko bi hotela država glavni del teh stroškov za izboljšanje kmetijstva naprtiti kmetu, ki je itak vsled vojske znatno udarjen. Ni dolgo tega, kar je avstrijski poljedelski minister razvil v državni zbornici nr.črt, kako izboljšati kmetijstvo Povedal je, da misli država pospeševati kmetijstvo s tem, da bo z b o 1 j š e v a 1 a zemljo (melioracije), pospeševala večjo 'porabo u m e tn i h gnojil, dvigala s a d j e r e j o in zboljševala planine. V čeli Avstriji je čez dva in pol milijona ha zemlje, ki jo je treba zboljšati, dober milijon tega pride na njive. Fovpreč-, no bo stala meüjoracija enega hektarja 2000 K. Tako zboljšana zemlja bi dala 10 q (meterskih centov) vpč žita na 1 ha, krompirja 70 q več, repe 140 q več, sena I 23 q več. Množina vseh kmetijskih pri-j delkov, ki so znašali pred vojsko 311 mi-• lijinovo centov, bi se zvišala na ta način za kakih 78 milijonov q. Leto XXXI. Tudi na gnojenje bo država po vojski obračala večjo pozornost, posebno ker je zemlja zdaj radi pomanjkanja gnojil znatno izrabljena in izžeta. Umetno gnojenje se je v Avstriji v veliko škodo kmetijstva veliko premalo upoštevalo. Med tem ko so porabili v Belgiji na 1 hektar obdelane zemlje 274 kg umetnih gnojil, v Nemčiji 168 kg, smo bili v Avstriji le z 20 kg zadovoljni. Z umetnimi gnojili upa minister, da se bodo zvišali letni pridelki še za nadaljnih 309 milijonov centov. Skupna vrednost vseh kmetijskih pridelkov bi potem znašala letno 4 milijarde kron, t, j. štiri tisoč milijonov kron, kar bi kmetski stan močno ulrdiio in tudi silno dvignilo državne finance. Množina sena bi se pa dvignila toliko, da bi lahko redili 1 milijon živine več, kar bi bilo zopet vredno kakih 1800 milijonov kron. Seveda ne moremo upati, da se doseže to zboljšanje takoj prvo leto po vojski, a če se bo delalo vztrajno, po pametnih načrtih in po modri razdelitvi stroškov, se bo na vsak način pri nas' poljedelstvo znatno povzdignilo. Koroški Slovenci, na delo! Vsa Slovenija se je že enoglasno in z navdušenjem izjavila za jugoslovansko deklaracijo, za svobodno jugoslovansko državo. Kajti če hočemo rešiti sebe, svoj narodni in svoj gospodarski obstoj, če nočemo biti sužnji in stradati drobtin, ki nam jih mečejo Nemci z vladne mize, je zadnji čas, da dobimo svojo lastno državo pod habsburškim žezlorn. Koroški Slovenci se, dosedaj še niso mogli dovolj izjaviti, nemška pest jih tišči k tlom, da jim ni mogoče govoriti. In vendar gre v prvi vrsti za vas. Kajti Vam bo izkopan prvi grob, Saj vidi- 1> te in sami čutite, kako preganjanje morate trpeti, kako ste povsod zapostavljeni, kako kradejo vašim otrokom iz srca materin jezik in ljubezen do njega. To, kar se godi na Koroškem s Slovenci, to se godi samo še s Slovaki na Ogrskem, drugače pa nikjer več na svetu. Sedaj pa je prišel čas, da oživi stari slovenski Korotan, da oživi slovenski vojvodski prestol,. Vaša rešitev se bliža, a ne bo se izvršila brez vas. Čim bolj bodete sami zahtevali svobode, tem gotoveje vam bo dana. Sami pa ji lahko zadaste smrtni udarec, če je vsi enoglasno in brezpogojno ne zahtevate. Zato se podpisujte vsi za majniško deklaracijo, za svobodno jugoslovansko državo, ki bo v prvi vrsti rešila koroške Slovence izpod tujčevega jarma. Ne bojte se ne žandarjev, ne vlade, ne nemških županov in okrajnih glavarjev, kajti notranji minister Toggen-btirg je naročil vsem koroškim oblastem, da morajo vsako preganjanje p o d p i s o v a 1 c e v jugoslovanske deklaracije o p u s t i t i. Ko bi se pa vendar kak žandar ali kak zagrizeni nemški okrajni glavar predrznil nagajati, naznanite takoj na Jugoslovanski klub, Dunaj I. Parlament. Kvišku! Kaj bo z mirom? Mir z Rusijo se je podpisal od obeh strank dne 3. t. m, Mcdiem ko so se vršila mirovna pogajanja v Brest - Litovskem in Bukareštu, pa so prodirale naše in nemške čete v notranjost Rusije, dospele so že pred Petrograd in v Kijev, Zaslepljeni po teh zmagah so se oglašali zopet vsenemški osvojevaici na tej in oni strani. Zmagovit mir hočejo Celemu svetu hočejo narekovati mirovne pogoje. Ni jim še dovolj zmag, strast jim jemlje jasen pogled, da ne vidijo, kam jadramo. Prav je zaklical tem Jiudem nemški vseučiliški profesor dr. Lamas: »Če bo vojska še dalje trajala, bo Evropa uničena, Amerika oslabljena in Japonska se bo krohotala kot svetoven dedič,« In že prihajajo poročila, da se Japonska pripravlja na pohod v Evropo, daleč je še čas njihovega prihoda, toda računati moralno z dejstvom, da nas njihov prihod oddalji od miru za leta in leta. In čemu? Mar li zalo, ker gotovi ljudje nočejo sporazumnega miru, ki bo enkrat za vselej uničil njihove nade na svetovno go-spodstvo, prinesel vsem narodom enake pravice. Daleč smo še od časa, ko pridejo ti pohlepneži do spoznanja. Avstrijska gosposka zbornica vsebuje še lepo vrsto teh vojnih hujskačev, ki jemljejo ugled državi, v kateri mora biti prostora za vse narode, v kateri naj ne ho gospodarjev in hlapcev. Ljudstva žele miru, pravičnega za vse narode. V nemškem državnem zboru je govoril državni kancler Hertling; odgovarjal je Wilsonu na njegove štiri temeljne točke predpogojev za svetoven mir. V splošnem je izjavil, da se strinja z njimi, a v podrobnem je navajal razne zadržke, A cel govor je bil spravljivejši kol kdaj poprej. Grofu Hertlingu je odgovoril tudi že angleški zunanji minister Bulftir, da mu je 21 nemogoče sesti k mirovnim pogajanjem, dokler Nemčija ne sprejme Wjlsonovih štirih temeljnih točk brez raznih pridržkov. Izjavil je, da bo Anglija toliko časa nadaljevala vojno, da bo Nemčija pripravljena razpravljati o alzaško - lorenškem vprašanju, da ne bo nadalje barantala z narodi kot s sužnji, da se odpove politiki pohlepa in upošteva koristi vseh prizadetih na-, rodov. Pogajanja z Rumuni nič kaj ne napredujejo. Bolgari hočejo Dobrudžo, Rumuni pa nečejo o tem nič slišati. Ogrska vlada tudi pošlje svoje odposlance k pogajanjem, zakaj pa avstrijski narodi nimajo te pravice, da bi se udeleževali mirovnih pogajanj? Zakaj ni enaka: pravica povsod? Tako se bije boj za mir. Bog daj, da zmaga pamet in ne surova sila. Pregled po svetu. Državni zbor. Pretekli teden je bilo v državnem zboru ravno narobe: poslanska zbornica je samevala, gosposka zbornica pa je oživela. Stari gospodje so se namreč ogrevali za osvajalno politiko sosednih Nemcev. Poudarjali so, da si ne morejo misliti pravega miru za Avstrijo brez Lovčena, brez Belgrada in brez bolj zavarovanih mej proti Italiji, Ugovarjal je edino znani vseučiliški profesor dr. Lamaš: Če bo vojska še dalje trajala, kakor hočejo nemški vojni hujskači, bo Evropa opustošena, Amerika oslabljena, Japonska pa bo postala gospodarica nad Evropo in Ameriko. Če je ententa pripravljena razpravljati o miru pod pogojem, da postane Alzacija-Lorena zvezna nemška država z ustavo, ki si jo ljudstvo samo določi, potem mi Avstrijci pač nimamo nobenega vzroka več, da bi nadaljevali vojsko na ljubo pruskemu aneksionizmu in militarizmu. Stopiti moramo v pogajanja z našimi nasprotniki in povedali mirovne pogoje. Nato je prišla na glasovanje zaupnica grofu Černinu za njegovo uspešno delovanje po željah Nemcev. Nemški gospodje so se izrekli za Černina, Poljaki so glasovali proti njemu, Čehi in Jugoslovani pa so zapustili dvorano. Nazadnje so z zadovoljstvom poslušali Seidlerjevo izjavo, da so avstrijske čete vkorakale v Ukrajino, da si po nemškem zgledu zagotovijo obljubljeno žito, zlasti pa da pomagajo Ukrajincem proti upornežem, ker jih je ukrajinska vlada sama za to prosila. V poslanski zbornici je pa bilo skoro prazno. Razpravljali so o prodaji fidejkomisov, to je takih večinoma plemenitaških posestev, ki se do sedaj niso smela ne prodati in ne razkosati. Najboljše je govoril poslanec Jarc, ki se je zavzemal za razdelitev veleposestev. Govorili so tudi o pridobivanju fosfatnih umetnih gnojil. Po tem zakonu bo vlada imela monopol za rudninske superfosfate, ie ona ga bo smela pridobivati in prodajati. Pa kolikor inanj so nastopali poslanci v zbornici, toliko bolj so razpravljali in se posvetovali izven zbornice. Seidler namreč še vedno nima večine za državne račune. Slovani so odločno proti, Nemcev z Ukrajinci je premalo, socialni demokratje pa so rekli: »Dobro, mi bomo glasovali za vst stavke in stroške, če nas že tako prosite toda za vojno posojilo in sploh za vojske pa ne dovolimo niti vinarja ne. S tem Sei-dler tudi ni bil zadovoljen. Zato so razpravo o državnem proračunu odložili za en teden, da se morda med tem vladi posreči dobiti večino poslancev zase. Ves teden so se pogajali s poslanci, a Čehi, Jugoslovani in Poljaki se ne dajo pregovoriti; dokler vlada ne ugodi njihovim narodnim zahtevam. Zato vladi ni kazalo drugega, kot da je začela izdelovati z vso naglico načrt za spremembo ustave. Za Češko in druge severne dežele je načrt menda že izdelan. Sedaj dogotavljajo načrt za južne dežele. Zediniti se ne morejo za Koroško. Posebno vlogo igra pri tem slovenski minister dr, Žolger, ki je bil zaradi teh zadev večkrat pri cesarju. Ta načrt za spremembo ustave bo torej vlada čimprej predložila poslancem, da jih tako pridobi za proračun. Naši poslanci stoje pred ve-levažnimi koraki, kako stališče naj zavzamejo napram tej preosnovi ustave, ali jo naj sprejmejo kot prehodno stopnjo za popolno uresničenje naše deklaracije ali naj jo kratkomalo odklonijo. Seveda za sedaj še ničesar ne moremo reči v tem oziru, dokler načrta ne poznamo, a zaupamo svojim poslancem, da bodo krenili tudi napram tej reformi ustave pravo pot. Veseli pa -smo, ker vemo, pot do uresničenja naše deklaracije se je odprla, četudi smo še morda daleč od cilja, a ta pet se ne bo dala več zagraditi, dokler naša deklaracija in zahteve ne postanejo resnica! Hrvatske stranke se združujejo. Združenje vodi Jugoslovanski klub. Dr. Korošec je v ta namen odpotoval v Zagreb, Stranke se strnejo v Jugoslovanski blok, nad njim pa se ustanovi narodni svet iz najuglednejših hrvaških mož. Njegova naloga je, da določa način in smer splošne jugoslovanske politike in da obvešča domače in tuje časopisje o jugoslovanskih narodnih zahtevah in razmerah. Pozdravljamo ta novi korak k medsebojnemu zbližanju Jugoslovanov! V edinosti je moč, pa čim večja bo naša moč, tem prej bomo svobodni na svojih tleh. Poljaki so šli za korak dalje. Ne osfa-nejo samo v opoziciji proti sedanji vlad?, temveč so sklenili v Poljskem kolu, da sto pijo v tesnejši stik s Čehi in Jugoslovani v boju za slovanske pravice. V Italiji je velika večina poslancev izrekla ministrom svoje zaupanje. Nato so se poslanci razšli in se zepet snidejo me-seca aprila. Na Nemškem je ta teden zopet govoril v državnem zboru kancler Hertling. Odgovoril je še dokaj spravljivo Wilsonu in ententi glede pogojev za splošen mir: Belgije noče obdržati, pač pa se hoče zavarovali na gotov način proti temu, da bi še kdaj mogli sovražniki skozi' Belgijo napasti Nemčijo. O Alzaciji-Loreni niti ne. govori. V Estoniji in Livoniji in drugih vzhodnih deželah ne mislimo ostati, -temveč skrbeti, da se tam razvijejo samostojne državice, ki bodo v prijateljskih odno-šajih z Nemčijo. S Poljsko, ki mora ostat) samostojna, so sedaj še težave v gospodarskih vprašanjih in glede meja, zlasti napram Ukrajini; Nemčija bo glede mej za- htevala od Poljske le toliko, kolikor je to potrebno za vojaške koristi. V Romuniji bo Nemčija nastopala poleg svojih tudi za avstrijske in bolgarske koristi. V Švico ne maramo udreti z vojaki. Poslanci so povečini odobravali Hertlingova izvajanja, seveda najbolj za vojsko hujskajoči Vsenemci; poslanci iz »Čentruma« so bolj hvalili, da je Hertling soglašal s splošnimi načeli za mir, ki jih je predlagal Wilson; socialni demokratje pa odklanjajo odgovornost za zadnji nemški vojaški pohod v Rusijo in za mir, ki ga bodo z mečem v roki izsilili od Rusije, ker bo tak mir spremenil vso Evropo v en sam vojaški tabor in izzval svetovno revolucijo. — O nemškem vojaškem prodiranju v Rusijo in o nemškem mirovnem ultimatu, po katerem se mora Rusija popolnoma odpovedati Ukrajini, Poljski, Litavski, Kuronski, Finski, so seveda mnenja različna. Vsenemci se tega vesele, ker bodo male državice na vzhodu koristile le Nemčiji v vsakem oziru, velike Rusiie se pa ne bo treba bati. I .Л * - ,,* A* ' - 1 " l • V . , - } ~ Srbska skupščina na K>fu je s posebnim zakonom razveljavila vse razlastitve in kupne pogodbe, kar se jih je izvršilo tekom avstriisko-nemške okupacije, Ker je Pašič, ministrski predsednik, dobil majhno večino poslancev zase, je s svojimi ministri odstopil. Skupščina se zopet sni-de sredi marca. Tedenske novice. DROBNE POLITIČNE VESTI. Avstrijska ustava se menda vendar spremeni. Radi odločnega nastopa avstrijskih Slovanov so tudi Nemci že uvideli, da tako ne gre več naprej. Mi pa ne bomo zadovoljni, dokler ne dosežemo svo-e države. Nova ustava bo samo prvi korak do uresničenja naših zahtev. Ministrstva za prehrano ne bo več, pa ie zato, ker imamo preveč jesti, temveč ter bo ministrski predsednik sam vzel itvar v roke. Pomagal mu bo neki Ljude-"t Paul, ki ga je cesar imenoval za vodi-le'|a pri uradu za ljudsko prehrano. , Ukrajinski kruh! Ministrski predseduj Seidlei se je izjavil, da bo tudi naša irmada morala iti v Ukrajino »red delat«, (a si zavaruje izgovorjeno porcijo kruha. ,al vendar Nemčija v Ukrajiini red de-a m če ga naredi, potem nam je vendär las del kruha zagotovljen, če mirovna po-?odba kaj drži. Pa se zdi, da Nemci sami ]e zaupajo svojim bratom v Rajhu, kajti unaiskl župan opominja ministrskega >redsednika: »da je prebivalstvo globoko 'znemirjeno, ker nemške čete korakajo v -»krajino in si iaste žj[ne zal0ge.« Rdo jih га2ише7 predno so šli nemški 'rzavniki prvič v Brest Litovsk pogajat se ' '"uu, so slovesno izjavili, da hočejo sa-0 sporazumni mir. Danes pa korakajo vedno globlje v Rusijo in hočejo s trdo pestjo Ruse prisiliti, da sklenejo zanje najbolj poniževalen mir. Nemci si s tem dejanjem kličejo nase maščevanje celega sveta, in vsi sovražni državniki izjavljajo, da sedaj velja boj do konca. Kdo torej podaljšuje vojsko? Tako piše »Arbeiterwille«. Otrok. Velenemec dr. Pattai je rekel v avstrijski gosposki zbornici, da v avstrijskem prebivalstvu ni čutiti nikakega razburjenja proti Nemčiji. Nemški opozicio-nalni listi pravijo o tem, da je bil Pattai vedno velik otrok. Za Dalmacijo se vsi pulijo. Sedaj izjavlja ogrski ministrski predsednik Weker-le, da jo tudi Ogrska zahteva, »seveda«, dostavlja previdno, »če bodo za to tudi hrvaški sabor, dalmatinski deželni zbor in avstrijski državni zbor. »Meč naj dela prijatelje.« Nemški kancler grof Hertling je rekel v nemškem državnem zboru: »Države, s katerimi sklepamo mir, zanašajoč se na naš nieč, moramo in hočemo pridobiti, da ostanejo v bodoče naše prijateljice.« Dvomimo, če bodo tako pridobljeni prijatelji zvesti in I odkriti. Ogrska pravica. Mažari so naredili načrt novega volivnega reda v državni zbor. Imele bodo tudi ženske volivno pravico, in strmite: samo tiste, ki znajo mažar-sko pisati in brati. Torej so Slovakinje, Rumunke skoro naravnost izključene. Sv. oče ugovarja, ker Nemci mečejo bombe na nezavarovana laška mesta, tako poroča »Information«. Angleži pravijo, da nikdar ne bodo priznali ukrajinske mirovne pogodbe. Na Španskem so pri volitvah sijajno zmagali pristaši miru in nevtralnosti. Tako so dobili vojni hujskači, kar so zaslužili, DOMAČE NOVICE. Samovoljnost, s katero postopa ljubljanski cenzor dr. Skubel z »Domoljubom«, presega že vse meje. Kar smejo nemoteno pisati vsi nemški časopisi, o tem mora »Domoljub« molčati, kar smejo govoriti vsi avstrijski državljani, o tem Slovenec niti sanjati ne sme. Slovenec naj samo dela kot črna živina, naj daje slednje zrno žita iz kašte in zadnji krompirček iz shrambe in tiho naj zraven bo. In to zato, da se ne bo motila naša zunanja politika, kakor pravi g, cenzor. Ko je zadnjič dr. Renner govoril uničevalno sodbo o avstrijskem uradništvu, je smelo vse časopisje o tem razpravljati, ko smo pa mi nekoč zapisali svojo niti polovico tako hudo sodbo o uradnikih, je cenzor neusmiljeno črtal; ko smo celo iz »Straže« ponatisnili, kako pomanjkanje sena vlada na Štajerskem, je Skubel smatral to za nevarnost državnega obstoja. Da, ko smo ponatisnili iz »Slovenca« voiaško revolto v šentpeterski vojašnici v Ljubljani, je bilo pobeljeno. Ali so za »Domoljuba« drugi paragrafi kot za »Slovenca» ali je dr. Skubel toliko pozab-Ijiv, da ne zna dosleden biti? Od sedaj naprej se bomo za. vsako krivično konfiskacijo pritožili na ministrstvo; in če je minister znal na Dunaju in v Mariboru napraviti red, ga bo moral tudi v Ljubljani. Papirja manjka vedno bolj. Tiskarna je »Domoljubu« naznanila, da je t>rU»>;ana. zopet ga skrčiti, in sicer tako, da bo vsaka druga številka prinašala le po osem strani. Nam je to silno neljubo, a če papirja ni, ga ni. (»Domoljub« porabi vsak mesec za en vagon papirja.) Skušali pa bomo inse-rate skrčiti in za nekatere stvari uvesti drobni tisek, tako da naročniki ne bodo na škodi. Sicer je pa »Domoljub« še zmerom primeroma najcenejši list, kajti danes samo papir za en letnik »Domoljuba« stane več kot 5 K. Kje pa je tisk? Kako delajo z nami? Nemške dežele so dobile lansko leto več od aprovizacije, kot je bilo določeno, jugoslovanske pa manj kot je bilo obljubljeno. Dunaj je dobil 117 odstotkov (torej 17 odstotkov več, kot bi smel), Gor. Avstrija 133 odstotkov, Solno-graška 124 odstotkov, Kranjska pa le 66 odstotkov (torej celih 34 odstotkov premalo), Dalmacija le 80 odstotkov in Primorska 78 odstotkov. Če bi pa še izračunali v odstotkih, koliko so morale dežele dati, potem seveda stoje jugoslovanske dežele na prvem mestu. Ali je to pravica? Proč od Nemcev! Za slovenske oslepele vojake darujejo občani pbčine Moravče, okraj Litija, sku-piček vojaštvu oddane trtne rezine po odbitku vseh stroškov v znesku 310 K, katere je g. župan Fran Miklavčič v ta namen izročil. Želeti bi bilo, da bi ta vzgled-na občina dobila mnogo posnemalcev. Pristojbine invalidom in vzdrževalnine se v kratkem znatno zvišajo. Vnebovpijoče. Del ubogih beguncev sa prisilili domov v razvaline. A ne preskrbijo jim ne orodja ne hrane, ne delavcev. Če si pa sami hočejo preskrbeti na Beneškem, jim konfiscirajo, Benečane pa kaznujejo. Torej poginejo naj! Našim ujetnikom na Ruskem se menda ne godi slabo, kakor poroča avstrijski časopis za poizvedovanje vojnih ujetnikov. Ogrski ministrski predsednik pa pravi, da je zelo slabo. Ne vemo, kdo je bolje poučen. Ogrski minister je seveda mislil na one naše ujetnike, ki so v sedanji Ruski, a teh je malo. Podaljšani dopusti. Tistim, ki jim je bil podeljen dopust pri armadi na bojišču, se je dopust za štirinajst dni podaljšal. Torej ni treba odpotovati 10. marca, marveč 14 dni potem, ko jim njih prvotni dopust poteče. Tako se uradno razglaša. Vzdržil Postojnsko okrajno glavarstvo je obupalo, da bi moglo dobiti v kratkem času še kaj živil. Zato priporoča: vzdrži! Pa vzdržite, gospodje, en teden brez jedi. Potem bodete kmalu lahko za vedno vzdržali. Trije otroci so se v dimu zadušili v Ljubljani. Na Žabjeku št. 3 je nastal v dimniku ogenj, ki ga je sicer požarna bramba pogasila, toda moral je že kak tram še tleti naprej. Delavka Marija Cigoj, katere mož je na bojišču, je odpotovala ob 11. uri ponoči na Dolenjsko, trije otroci: 121etna Ana, 161etni Leopold in 221etna Terezija pa so šli spat. Ponoči pa je dobil dim tlečega trama dušek v kuhinjo in v sobo, in ker otrok ni bilo več na pregled, so stanovanje šiloma odprli ter našli vse tri otroke mrtve. V Gorici zopet posluje okrajno glavarstvo. Poštne znamke s sliko pokojnega ce-earja Franca Jožefa ne veljajo več. Do konca marca jih lahko brezplačno zamenjaš pri vsakem poštnem uradu. Katol. slov. izobraževalno društvo v Hrušici pri Ljubljani priredi v nedeljo dne 10. t. m. popoldne ob 4. uri v Našem domu igro »Elizabeta, deželna grofinja Turin-ška«. Igra je zelo iepa ter za sedanje čase jako umestna. Vohunstvo s pomočjo golobov-pismo-noš. Pripetilo se je, da so se našli golobi-pismonoši v pletenih košaricah, katere so najbrže spustili sovražniki iz večjih zrakoplovov z varnostnimi pripravami na tla. Golobe z varnostnimi pripravami in tiskanimi navodili za oddajo poročil itd. so najditelji oddali. Za najdbo in oddajo golobov-pismonoš in drugih vohunskih predmetov na najbližjo vojaško ali civilno oblast dobe najditelji in oddajalci po preudarku c. in kr. armadnega višjega poveljstva ali c. in kr. vojnega ministrstva nagrado. Po zraku se bomo vozili po vojski, tako pravijo, Z Dunaja v Trst bo trajala vožnja tri ure. Avstrijski Lloyd pripravlja vse potrebno. Padli junaki. Anton Florjančič iz Roj pri Trebelnem je padel v boju proti Italiji dne 10. septembra 1917. V istem času je položil svoje življenje na oltar domovine tudi njegov svak Alojz Sebanc, posestnik iz Cužnje vasi, Josip Hočevar, padel dne 12. novembra 1917 in počiva onkraj reke Piave. Doma je iz Mal. Ubelskega, fara Hre lovice. Janez Ručna iz Idrijskega pri Kobaridu tem polom naznanja svojim sorodnikom, za katere ne ve, kje da so da se nahaja v ruskem ujetništvu. Njegov naslov: 'J, R., Vojnoplenjeni, Jekatorinosiav, Bri-anski zavod št. 7176, Rusija. Komu je znano, kaj je z J&nezcm Česen iz Zgor. Bernika, ki je služil pri 27. pp. in je padel leta 1915. v rusko ujetništvo. Bil je 18 let star. Kdor kaj ve, naj sporoči Janezu Česen, Zgor. Bernik št, 21, p, Cerklje pri Kranju. Meso \ Trstu je po 28 K. Mesarji pa živino kupujejo po 10 do 12 K. Kdo j» tort, od«ruh? 17. ujetništva. Po dolgem času 3 let in 2 mesecev se je oglasil iz ruskega ujetništva Jožef L toua, posestnikov sin iz Za-sopa, obč, Cerklje pri Krškem, Pogreša se od 18, dec, 1917 korporal Ignac Mivšek, c, in kr. pešpolk št. 8, 15. slotnija, Če bi kdo o njem kaj vedel, naj nam sporoči na naslov: Luka Mivšek, Pšata št. 20, pošta Dol pri Ljubljani. Tatovi so pri posestniku Lovrencu Rogelj na Limbarski gori v nedeljo 24. februarja zjutraj vdrli skozi okno v hišo in odnesli okoli 50 kron denarja, srebrno verižico, meso, špeh, kruha, 3 kg sladkorja in nekaj sadja. Strankam na znanje. Radi obsežnih in nujnih poslov, ki jih mora opravljati od-Je'ek za prehranjevanje pri deželni vladi (oddelek I,), je potrebno, da se zglaševd-nje in sprejemanje strank v tem oddelku v splošnem interesu po možnosti omeji, Za sprejem strank sta določena samo sreda in sobota od 10. do 12, ure dopoldne. Da 41 se imogoči redno poslovanje v oddelku za prehranjevanje, naj se stranke osebno zgla-sujejo Ie v najnujnejših primerih. Samostan v Brežicah. Kakor znano, je strahoviti potres dne 29. jan. 1917 frančiškanski samostan v Brežicah tako uničil, da se mora popolnoma podreti in na novo sezidati; cerkev, ki je posvečena sv. Antonu Padovanskemu, je pa zelo močno poškodoval, Polovico samostana se je že podrlo, da se novemu prostor napravi. Ker je delo radi pomanjkanja stanovanja nujno potrebno, a samostan nikakršnega premoženja nima, zato samostansko predstojni-štvo trka na usmiljena srca in prosi pomoči, da zamore priti do prepotrebne stavbe. Da bi se darovi laže nabirali, je samostan dal napraviti podobice sv. Antona ter prosi, naj bi se dotični, ki bi hoteli te podobice novi zgradbi v prid razprodajati, pismeno oglasili pri podpisanem. Da ne bo kdo mislil: saj se je za Brežice povsodi pobiralo in se dosti nabralo, naj bo povedano, da samostan po določilu mestne komisije od tega denarja niti vinarja ne dobi. Sv. Anton naj ves trud povrne. P. Ananija Vračko, gvardijan. Najdeno. Na Svečnico je bila v cerkvi v Vogljah najdena večja vsota denarja. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri duhov-nijskem uradu v Vogljah, pošta Št. Jurij pri Kranju. »Šotor miru« je naslov novi lepi knjigi, v kateri je naš nežnočutni pesnik Silvin Sardenko v pesniški obliki opisal ljubko življenje sv. Pashala Bujonskega, Vsak jo bo z veseljem čital. Zato pridno segajte po njej. Naroča se v Katoliški bukvami v Ljubljani in stane 3 K 60 v, Sisto e Šesto, silno zanimiva povest, vzeta iz življenja papeža Siksta V,, katerega brat Šesto je bil zloglasen ropar. Povest je izhajala v »Ilustr. Glasniku« in je sedaj ponatisnjena. Stane 2 K 60 v. in se dobiva v Katoliški bukvami, »Misijonski koledar« je še na razpolago. Padi njegove lične in zanimive vsebine in radi blagega namena, ki ga zasleduje, ga najtopleje priporočamo. Stane 2 K in se dobiva v pisarni »Dobrodelnosti« v Ljubljani, Poljanska cesta, Alojzije-višče. Dopisi. Iz novomeškega okraja V »Domoljubu« št. 7 smo z veseljem brali. Vendar sc je enkrat eden oglasil za nas uboge kmetske trpine. In to je velece-njeni gospod Ii v gen J are, naš državni poslanec. Vsi njegovi volivci smo ponosni na to, da smo volili tega moža, ki ima vendar še nekoliko ljubezni do kmeta. Ves njegov govor je tako resničen, kakor da bi on sam bil poskusil vse težave v času vojske. Kar se tiče klanja živine na kmetih, ki se je v letu 1917. vršila radi pomanjkanja krme, je nastala po mestih grozna ne-voščljivosi, če je kmet nekoliko grižlje-jev govedine pojedel. Zakaj pa ne bi smel kmet s svojimi žuljavimi rokami pridobljenega nekoliko pokusiti. Opozarjamo naše nevoščljivce, da nismo tega storili toliko radi požrešnosti, nas je k temu prignalo veliko pomanjkanje obuvala; kože smo dali strojarjem, toda vojaška oblast jih je zasegla in kmetje ostanemo brez obuvala, brez obleke smo že tako. Komisijonarji so preiskovali žitne zaloge. Če je videl predivo, ga je takoj zapisal. Ali to pa vendar ne gre! Domače platno bi pa vendar privoščili kmetu, saj mu je tudi nekoliko za pokoro, ker ga žuli po kosteh. Torej vedno še zaupamo na našega velecenjenega gospoda državnega poslanca, da se za nas še oglasi. Trnovo na Notranjskem. Dolgo smo čakali in čakali, da bo ponehala kruta vojska, pa le ni šc konca, Zato smo kljub žalostnim časom, v katerih živimo, se začeli zopet oživljati. Da v ..-a j za nekaj časa pozabimo r.a vojno lurijo, so »zavedne jugoslovanske pevke in pevci« priredili predpustno zabavo na pustno nedeljo in pustni torek v prid dr. Krekovemu spomeniku. Društvena dvorana, ki ni ravno tako majhna, ie hila nabito polna. Spored je bil bogat in srečno izbran. Menjava ženskega, mešanega in moškega zbora ter solo-speva kakoi tudi čisti polni glasovi zbora бо zelo ugajali. Lepo je učinkovala kot oddih med posameznimi pevskimi točkami tudi vijolina s sprem-ljevanjem glasovirja, kar so vse tri gospodične le-po izvajale. Najbolj pa je ugajal Nedvcdov mešan zbor »Nazaj v planinski raj«, kar ie bilo treba na splošno željo ponavljati. Saloigro »Pri Gospodi* so gospodične igravke predstavljale z zelo povoljnim uspehom; videlo sc je, da si se res vživile vsaka v svojo vlogo. Vso zabave pa je na koncu poživila šc tombola z lepimi dobiiki. — Vsem gospodičnam pevkam kakor tudi gospodom pevcem najlepša hvala za njih trud in požrtvovalnost in želimo, da bi nas o priliki zopet razveselili s podobno zabavo, da se vsaj za par ur oddahnemo v teh težkih časih. Prem. Nagla smrt jc dohitela našega rojaka patra jJ. Fruktuoza Ivana Frank-a. rrišel jc domov poročat svojo sestrično, nazaj v samostan sv. Trojice v Slov Goricaii sc ni več vrni!. Hiteč nazaj je krenil na bližnjico o!> potoku Velka. Vsled utrujenosti, mogoče tudi vsled padca, ko se mu je spodrsnilo, da je, kakor je konštatiral zdravnik, zadela srčna kop. Našli so g<. po 5 dtieh slonečega na obrežju potoka z dežnikom v eni in s kovčegotn v drugi roki. Bil je dober sin in priljubljen gospod, od nesreč večkrat obiskane Tišlarje-ve rodovine. Pokoj njegovi duši! — Podpisov žen in deklet smo v tari in v Kilovčah in Rateževem brdu zagorske fare nabrali 815. Pole so že v parlamentu. Nabiralke so bile povsod z veseljem in navdušenjem sprejete, /a Krekov spomenik smo ob tej priliki nabrali 245 kron. Taki smo in nikoli se ne bomo dali strašiti od nikogar, Trnovo na Notranjskem, Dne 24. svečana se je vršil občni zbor izobraževalnega društva, Med vojno dosedaj se društvo ni zganilo. I.e knjige smo izposojali. Zanimanja za branje je &a veliko. Knjižnica šteie nad 600 zvezkov, 'ruštvo ima precej stroškov z vezavo knjig in nakupom novih knjig. Nanovo smo izvol'li sledeči odbor: Ivan Mevželj, Janko Dolenc, Alojzij Zaje, gospodične Kolarjeva, Ložakova, Kogojeva, Benigar in Valenčič. Članarina znaša 2 K na leto. Potrudili se bomo, da zadovoljimo vse člane. Naj raste na novo poživljeno izobraževalno društvo! Iz. sežanskega okraia. Tu pri nas vlada grozna lakota. Pomoč zoper to je, da nekateri hodijo na Laško po koruzo. Mnogi pridejo brez nje domov, od lakote na pol mrtvi. To pospešujejo največ cgrski in nemški vojaki, ker ljudstvu s silo jemljejo živež ter pu-( ste prazne domov. Iz Mošcaj, Ker pogostokrat berem v S'o-' vencu« in »Domoljubu o podpisih za jugoslovansko deklaracijo, katerih je kar po vet stotin po župnijah, se pri tem pregledovanju vprašujem: kje pa je župnija Mošnje? Sicer lc pa pri nas še več župnij, ki so izostale. Omenim naj še, da je pri na;; ljudstvo obojega spol« zelo vneto za to, toda manjka nam voditek-'-'- Gospodarske stvari. g Transmisijska jermena iz usnja za obrtnike in poljedelske obrate se more kupiti samo na podlagi dobavnega dovoljenja od Družbe za dobavo usnja na Dunaju. Za obrtne obrate mora potrebo potrditi pristojni obrtni nadzornik, za poljedelske županstvo ali pa c; kr. okrajno glavarstvo. Obrtniki, ki res nujno rabijo jer-menje, naj sporoče »Zavodu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22« natančno dolžino in širjavo potrebnega jermena, naslov in popis obrata, za katerega se jermen rabi ter ev, ime tvrdke, pri kateri naj se jermen kupi, nakar bo ukrenil zavod sam nadaljne korake za nabavno dovoljenje. Dobi se pa le za zelo nujne obrate, zlasti take, ki delajo v javnem ali vojaškem interesu. g Obrtniki vseh strok trpe že sedaj vsled pomanjkanja delavskih moči, to pomanjkanje bo še občutnejše po sklepu mi- j ru, ki bo prinesel nepregledno množino no- i vih naročil in dela. Nad vse važno je zato, j da skrbe obrtniki žc sedaj za delavske mo- i či in potrebni naraščaj. Dočim, kakor se že čimdalje bolj kaže, vajencev ne bo mogoče dobiti dovolj iz šolskega naraščaja, obstoja na drugi strani priložnost in človeška dolžnost, da se pritegnejo zlasti invalidi v obrtno delo, kakor so ga ravno po svoji poškodbi še v nezmanjšani meri zmožni. Invalidi, ki se hočejo izučiti kakega obrta, bodo gotovo hitro dosegli svoje učne namene in se nudi mojstrom zlasti sedaj ugodna prilika, da jih vzamejo v uk, ker so pristojne oblasti uredile zadevo tako, da zamore invalid stopiti v obrtni pouk. in ga ves čas pouka vzdržuje vojaška uprava, oziroma Deželna komisija za vračajoče se invalide. Zlasti je za to dana prilika v vseh krajih, kjer se nahajajo vojaške posadke ali bolnice, ker morejo dobivati invalidi tam vso oskrbo. Zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani je prevzel nalogo posredovati invalidom učna mesta, kakor tudi urediti vsa druga vprašanja v zvezi s pravilno izučitvijo. Obrtni mojstri vseh strok, ki žele prejeti kakega invalida v svojo delavnico kot vajenca, naj zato sporočajo svoje želje pismeno ali ustmeno Zavodu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. K dohodninskemu davku, ki ga bo zdaj tudi marsikateri poljedelec moral plačati, je finančni odsek določil tudi vojni pribit ek. Plačevalo se bo tako-le: Tisti, ki imajo dohodnino odmerjeno za dohodke 3000 do 5200 K, bodo plačali odmerjeni dohodninski davek in še 15 odstotkov od tega davka povrhu. In čim bolj se zvišuje dohodnina, tem bolj se zvišajo ti procenti. Kdor plača torej dohodnino za dohodke od 5200 do 7200 K, plača 20 odstotkov več, za 7200 do 10.000 K 25 odstotkov več itd., tako da plačajo oni, ki imajo 120 000 do 140.000 K dohodkov, na leto dvojno dohodnino, torej 1C0 odstotkov več. Pa slovenskega kmeta ni med temi nikogar. Žito aa Ogrskem bodo letos tako-le plačevali: pšenica po 60 K, rž, ječmen in oves po з2 K, koruzo po 60 K, krompir po 18 K. Naj zgane tudi avstrijska vlada, kajti kmetje ne Sodo v svojo izgubo delali. Kako mislijo na Štajerskem letos re kvinteti. Štajerska deželna vlada se peča s to milijo, da bi za vsako občino kar določili množino vsakega pridelka, koliko naj ga da enkrat za vselej, in potem naj se zmenijo obči-larji j; županom, kako bodo spravili določeno 'nnožino skupaj, Obenem bi vlada izjavila, da ne bo celo leto nič zahtevala, ako odda občina določeno ji množino. Če bo ta množina pametno določena in če bo tudi vlada držala svojo besedo, potem ta način ne bi bil napačen. Avstrijski velemiinarji zahtevajo od vlade, da jim zviša plačilo za mlenie žita, ker ogrskr vlada svojim velemlinarjem skoro še enkrat toliko plačuje. Preskrba semen. Radi lanske slabe letine in radi vedno hujšega pomanjkanja živil manjka letos tudi potrebnih semen in je zavoljo tega cela naša letina, posebno kar se tiče krompirja in pese, resno v nevarnosti. Zato so poslanci Hladnik, dr. Pogačnik in tovariši pritisnili na poljedelskega ministra, naj dobavi potrebnih semen iz tujih rležel posveti posebno skrb in pozornost. Usnje za kmetsko prebivalstvo. Na posredovanje poslancev jc trgovsko ministrstvo dalo zagotovilo, da sme Kmet za svojo lastno rabo ustrojiti za podplate in za tornje usnje kože doma zaklane ali v sili zakiane goveje živine, če prosi za tozadevno dovoljenje. Prošnje, kolkovane s kolkom po 3 K, morajo biti naslovljene na trgovsko jninistrstvo. Storili so se tudi primerni koraki glede kož dcma zaklanih ovac in koz. Oddaja tobačnega izvlečka za pokonča-vanje škodljivcev, C. kr. kmetijsko ministrstvo je sporazumno s finančnim ministrstvom za dobo pomanjkanja tobaka in vsled tega tudi zmanjšanega izdelovanja tobačnega izvlečka omejilo oddaio tega in popolnoma zaustavilo prodajo potom tobakarn in glavnih zalog, oziroma vsem tem odtegnilo prodajno dovoljenje za tobačni izvleček. Edino dovoljenje je bilo izdano kmetijskim korporacijam v deželi. Za Kranjsko ima samo c. kr. kmetijska družba kranjska dovoljenje za prodajo tobačnega izvlečka v kmetijske svrhe, t. i. za pokončavanje rastlinskih in živalskih škodljivcev, ki ga bode oddajala vsem tistim, ki ga potrebujejo v to svrho. V druge namene se ne sme uporabljati. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tile za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4 '/4% brez kakega odbitka. ne ure il 9.zjutraj!!« 1.popoldne. GEej Inserat! Za naše gospodinje. Navodilo za kuhanie mila. Vzemi 6 kg loja (ali druge maščobe, kakršnekoli), 1 kg lugovega kamena, 3 zavitke šampona, 1 malo steklenico milnega cveta (Seifengeist), 3 pesti soli. 1 kg sode, 1 kg luga (ali žensko hvalo ali pralni prašek), deni vse skupaj v 11 litrov vode. Postavi na ogenj, kjer naj 6 ur počasi vre, (Šampon in milni cvet tudi lahko opustiš; seveda se milo potem ne bo tako zelo penilo.) Ko vre, naj se seveda zaliva, a samo z vročo vodo, sicer postane milo kot sir in torej nerabno, Ko se skuha, prelij'v drugo posodo, da se shladi. Drugi dan odlij !ug, ki se je nabral v posodi, prilii milu še 2 litra mrzle vode. Potem naj še enkrat vse prevre. Nato se zopet shladi in milo ie gotovo. Če ga pa moreš preliti v kako podolgasto, zelo plitvo posodo, preden se shladi, ga boš tudi lahko na lepe kose zrezala. Če hočeš, da milo diši, vrzi vmes ne- kaj parfuma. Pazi na to, da ne bo lugovega'. kamena preveč, ker bi milo postalo s tem preostro in zato za perilo zelo škodljivo. -— Seveda če imaš samo 3 kg loja, potem moraš i vzeti tudi vseh drugih stvari šc enkrat manj.' Prodajanje jajc. Navada je, da se jajca1 prodajajo po kosih. Pravzaprav pa lo nf pravilno in ne pravično in marsikatera gospodinja je ogoljufana pri tem, kajti med? jajcem in jajcem je večkrat velika razlika,:; Od slabili kokoši jajca tehtajo včasih samo: po 30 gramov, medtem ko kokoši dobrega! plemena in dobre jajčarice ležejo po 60-do 70 gramov težka jajca. Kako pride marljiva gospodinja, ki veliko in umno skrbi' za rejo dobrih jajčaric, do tega, da mora prodajati jajca po isti ceni kot zanikerna: gospodinja, ki ima zanikerne kokoši, Za^o1 nekatere perutninarske zadruge po Nemškem ne prodajajo jajc po kosih, temveč po teži, kar je edino upravičeno. Zdravstvo. Kako vpliva temperatura na človeško zdravje? Medtem ko velika vročina zelo slabo vpliva na naša prebavila, prevelik mraz posebno lahko škoduje našim sopilom; zato je v, zelo mrzlih krajih veliko prehlada. Tudi v na-( šili zmernih krajih so pozimi včasih zelo mrzli1! dnevi. In v zeio hudih zimah se še posebno« revnejši ljudje radi pomanjkanja kurjave sti-j skajo vsi v najmanjši sobi, katero kolikor mo-' goče malo zračijo. Tako ni čuda, da ravno po-j zimi nastanejo nalezljive bolezni, kakor škr-< latinica, davica, ošpice itd. Zato se tudi ne smemo čuditi, če se taki ljudje, ki so se pov zimi na ta način pomehkužili, pomladi pre-f1 hlade, kakor hitro pridejo na prosto. Malo! mraza dobro vpliva n? zdravje in ne prevez liko menjavanje mrzlote in toplote telo utrjuje. Če pa se mraz in toplota hitro in zelo' menjavata, je za zdravje nevarno. N. pr. č^ te dobi vsega prepotenega v hudi poletni \ca-čini mrzla ploha, je prehlad neizogiben. Da se1 prehlada kolikor mogoče varujemo, je treba-, svoje telo utrjevati. Kako daleč sme to utrjevanje iti, se ne mote določiti, ker je pri vsakem človeku drugače. Brez zdravnikovega.; sveta naj nihče ne gre predaleč, ker stvar, lahko nevarna postane. Posebno je treba paziti na obleko: nikoli ne smeš mraza trpeti' radi slabe obleke. Poleti se rado primeri, dat prideš ves prepoten v hladno sobo ali v kak močno senčnat kraj. Iz mrzlih sten v sobi1 diha silno hladen zrak, kar v prvem trenotku razgretemu telesu jako dobro dene, in človek bi najrajši vrgel suknjo od sebe. Pa vendar je za zdravje edino varno, da se dobro zapneš, če potrebno se tudi ogrneš, ako se ni mogoče ravno takoj preobleči. To in ono. Stari ljudje. Najbolj stari ljudje so v Bolgariji. Kajti od 7000 nad 100 let starih ljudi v Evropi jih pride nii Bolgarijo skoro 4000; čez. poldrug tisoč jih je v Rumuniji, okoli 600 v Srbiji, v Avstriji so jih pa našteli samo 113. Gotovo je veliko prav starih ljudi tudi na Ruskem, a za tam nimamo nobenih izkazov. Povprečna starost človeštva je pa danes 38 let, pred 100 leti je bila pa samo 33 let. Toliko smo sedaj na boljšem vsled raznih zdravstvenih naprav, vodovodov itd. Dunaj je bil n. pr. preje najbolj nezdravo veliko mesto v Evropi in umrljivost zelo velika; ko so pa napravili vodovod in dobili dobro vodo z gora, je bil pa naenkrat najbolj zdravo evropsko mesto. Najvišjo povprečno starost dosežejo Švedi in Norvežani, čez 50 let, Danci in Irci malo manj. Če bi na Angleškem in Škotskem vsi ljudje enako dolgo živeli, bi živel vsak 45 let, na 42 Ruskem 44 let, pri nas v Avstriji pa samo 34 let in dva meseca. Najslabše je na Španskem: 32 let in 4 mesece. Velikanska podgana. Na otoku Nova Gvineja pri Avstraliji so ujeli ogromno podgano. Dolžina glave in trupla znaša % metra, rep je pa 40 cm dolg, skupaj torej 1 meter. Krajša hrbtna dlaka doseže 4 cm, druga je primeroma daljša. Rep ie v začetku 10 cm debel in gosto poraščen, šele potem je gol. Gotovo je, da to ni edina podgana te vrste, saj sama se ne more obraniti. A kljub velikemu prizadevanju niso mogli dobiti nobene vrstnice in seveda tudi ne dognati, kako taka žival živi. Denar. % metra v premeru ima neki star denar na Švedskem, ki ga hranijo še v nekaterih starih plemiških rodbinah. Iz bakra je in ima podobo krožnika. Vrednost se ceni seveda po teži in velikosti. Da spravimo en sam kos naprej, ie treba malega voza. Cesarski prekop. Da bi zvezali dežele na severu z onimi na jugu, so že v davnih časih .lapravili Kitajci velikanski prekop, dolg 1100 kilometrov. Od Ljubljane do Trsta je 73 km, in vsak si lahko potem predstavlja, kakšna dolžina je to. Globok je povprečno 10 metrov, širok pa 30 do 330 metrov. Preje je bil prav uporaben, a ko je leta 1852. reka Hvang-ho izpremenila tek, ga je zelo poškodovala in še do danes ga niso popravili. Zato na dolge razdalje ni poraben. Izgubljeni sin. Povest. Spisal Erik Friesen. Prevel ***. (Dalje.) Nema se vsede Fatima na stol in da Rolfu znamenje, naj se usede tudi ion. — »Cigarete in črno kavo!« veli kratko majhnemu, prihitelemu služabniku. V nekaj minutah stoji oboje pred njima na mali, umetno izrezani mizici. »Prosim, poslužite sel« Sama vtakne Cigareto med. rdeče ustnice, se široko raztegne nazaj na stol ter spušča debele oblake dima v zrak, ki je ves prenapolnjen mamečih dišav. Molče sedita eden drugemu nasproti; nobeden si ne и|ж začeti razgovora. Fatima opazuje ostro izpod dolgih ftrepalnic prijatelja, ki mu je ves položaj zelo mučen. Hipoma vrže Fatima na pol zgorelo cigareto na tla. Nagne se nekoliko naprej in zre globoko v oči mlademu prijatelju. »Povejte mi kaj o svojih načrtih, !RoH!« Na Rolfovo čelo dahne lahna rde-Kiča. »O mojih načrtih, Fatima?« »Da. Moj oče mi je povedal, da v kratkem zapustite Damask. Je-li to res?« »Da, Fatima!« »Veste li, kaj to zame pomeni?« Rolf se po sili smehlja. Čudni lesk temnih oči ga vsega zmeša. »Upam, da ne bogvekaj!« zamrmra kakor bi se šalil. »Seveda se vas bom •pogosto spominjal.« 32 Fatima plane po konci. »Ni res! Med vašimi ribjekrvnimi rojaki ne boste imeli časa misliti na ubogo Fatimo, med plavolasimi Amerikankami, ki se zdrznejo pred cigareto in bi deklico, kakor sem jaz, prevzetno zaničevale. Nič ne govorite« nadaljuje razburjeno, ko jc zamahnil z roko; »vem, da je tako!« »Motite se, Fatima!« Nagne se naprej, ujame male prstece, s katerimi je nervozno trepljala po svetlozlati mizi-ni plošči. »Nikdar ne pozabim na ure, ki sem jih preživel v vaši družbi. Veliko veselja sem užil pri vas.« Na mah oprosti Fatima roko. »Veselje ste užili!« se zasmeji rezko. »Nikdar mi ni prišlo na um, dolati vam veselje, i i o 1 f Durban. Oj —.« Krepko se vrže nazaj na stol ter si zakrije obraz z obema rokama. Rolf zre v skrbeh nanjo. Žul mu jo, da tej deklici ni nikdar pravil o svoji nevesti. »Fatima, ljuba sestrica —,« začne obotavljaje se. Toda Fatima ga ne posluša. Z zaprtimi očmi leži tu ter naslanja glavo na svetlorumeno svilnato blazino. Ob njenih trepalnicah bleste solze. Vsa bratovska ljubezen, ki jo je imel do lepega otroka ob svoji strani, so še enkrat vzbudi v njem. »Dragica moja!« šepeče ter nežno gladi z roko svilnatomehke lase nesrečne deklice. »Ne morem gledati vaših solz --.« »Tedaj rne vendar vsaj nekoliko 1 jubite?« »Gotovo, zelo vas ljubim.« »Potem ostanite tu!« »Nemogoče, Fatima!« »Zakaj ?« »Ker imam — lam v Ameriki nevesto!« »Ha! Seveda so "poročite s to dolgočasno Amerikanko z vodenoplavimi očmi. Ta voščena punčica — oj, —. oče prihaja!« se prekine sama. »Niti besedice o tem, kar sva govorila!« Urno si parkrat z robcem obriše oči. Potem hiti očetu nasproti. Obraz ji je popolnoma miren. Skrbno očetovo oko opazi na rdečih očeli, da je jokala. Vso sluti. »Je-li Rolf Durban tu?« vprašuje mrklo. »Da, moj oče. V malem sprejemnem salonu. Prihajaš li iz »P. M.«? »Pst., ne tako glasno!« Sirec položi prst na usta. »Tudi stene imajo k^at ušesa.« »O, Durban, saj ste tu. . -sim, pojdite z menoj v mojo sobo!« Molče prikima Rolf, se globoko prikloni mlademu dekletu in zapusti z Abdallnhom salon. Nekaj trenutkov strmi Fatima za obema kakor okame-nela. Potem se vrže na divan in joče joče vrcce, grenke solze, najgrenkejše solzo vsega njenega mladega življenja. (Dalje.) POSTNO PREMIŠLJEVANJE. II. Razpelo vrh oltarja se leskeče, bolest Gospodova na njem žari, po cerkvi mrtve gledajo oči, ki svet ljubile so tako goreče, a ljudstvo judovsko je pobesnelo, »le križaj jfa!« Pilatu je velelo. Preteklost naša pred teboj se klanja, pred taboj sveti, križani naš Bog, pod težkim jarmom križev in nadlog srce skesano prosi odpuščanja. Mi grešniki na križ smo te pribili, Gospod, odpusti in se nas usmili! Fr. Ks. Pavšič, Tedenska pratika. 8. sušca. Petek. Janez od Boga. spoznovalec. Ustanovil je red bratov, ki imajo tudi v Novem mestu svojo naselbino. 9. sušca. Sobota. Frančiška Rimska, vdova, (t 1440.) 10. sušca. Nedelja. 4. postna. Jezus nasiti 5000 mož. 40 muöencev. Umrli so leta 311. za časa krutega vzhodno-rimskega cesarja Maksimina Daja. Zmrznili so na ledu. Dva sta vsled bolečin zmrzevanja odpadla: v znamenje odpada sta se podala v gorko kopel, ki je bila pripravljena na obrežju ' zamrznjenega jezera. Ostalo jih je še 38 zmrzujočih, ki so prosili Boga, naj dopolni število 40. In čudo! Dva rablja sta se priglasila kot kristjana in sta z 38 zmrznila na jezeru, j 11. sušca. Ponedeljek. H e r a k 1 i j, mu-I čenec. 12. sušca. Torek. Gregor I., papež. 13. sušca. Sreda. Rozina, vdova. 14. sušca. Četrtek. Matilda, kraljica. Iveri. Vrednost dobre gospodinje in matere spoznaš nailožie na slabi. Ta je kakor vihar: za vsako bilko zrnce toče. Ona jc rahel jutranji dež, brer šuma in nesebična, a polna blagoslova. Kdor ne mara otrokom dobro, jih bo ščitil nasproti učitelju; kdor hoče, da bodo otroci predrzni in podivjani, naj pusti da bodo čez druge slabo govorili; kdor hoče vzgojiti lenuhe in nič-vrcdneže, naj jim v vsem postreže. druge. Ženske ne obdrže skrivnosti za se, ampak za Listnica urednijtva. Št, 373: Radi vojne je zveza z Vatikanom zelo težka.' Morda bi šlo, ako napravite nem- šlicte — ,, ,--- ----------J.W, Hftüiavuc llfill- sko ali laško prošnjo, ter jo pošljete papeževemu poslaniku na Dunaju. Naslov: Apostolska nunetalura, Dunaj IV., Theresianumgas.se t~,1 Kolinska tovarna kavinih primesi I Ljubljani. — M. F. Lublin: Obrnite se na Katol. Bukvarno v Ljubljani, ki Vam bo rada ustregla. — F. K.: Ker je v Ljubljani le še malo vojakov in vojaških bolnišnic, jih zelo maio rabijo. Obrnite se na poveljstvo rez. bolnišnice št. 1 ali pa na etapno poveljstvo II. v Ljubljani. — Begunje pri C.: Ne razumemo, kaj želite od nas. Prosimo polnega imena. — .— Vrhnika: Oprostite, vojaških pisem domačim ne moremo več priobčevati, ker ni prostora, — Dopisnica iz D,: Vašega dopisa ne moremo priobčiti, ker niti ne vemo, odkod je. Dopisov brez polnega podpisa načelno ne sprejemamo. Oglasite se. — Dekle iz Domžal: Kar f>oišči pesmico v Mohorjevi pesmarici, kakor e povedano v 9. št. »Domoljuba«. Urednikov predalček, F. P. Naši rekrutie so dobri fantje. Veliko (rpe in malo jedo. Zato j 2 pa zelo prav, da Kh domači večkrat obiščejo obloženi — kolikor je zdaj pač mogoče — js posvetnimi dobrinami in jih podpro, da ne omagajo. Kajti sedaj Ie v resnici še posebno vsakega slovenskega anta škoda. Pa ni to, o čemer smo mislili govoriti. Hočemo le odgovoriti svojemu mlaae-tiu prijatelju - rekrutu, ki se zdaj uči pridno eksercirati, kaj mislimo o pesmici, ki nam jo j>; poslal »za poizkušnjo«, kakor pravi. Le na njegovo izrecno željo odgovarjamo v »Domoljubu«, sicer bi se pismeno pomenili. Torej n ladi rekrut se je živo zamislil v svojo boli jčnost, v duhu vidi pred sabo krvavo bitko, ki divja krog njega. Toda usoda mu ni mila: gianata prileti in umori njegovo mlado življenj?. Živo in izrazito opisuje pesem ta prizor tako-le: Granata poje zum, zum, zun:, srce pa dela bum, bimi, bum. Granata črna prileti, srce iz fanta odleti. Nič ne rečemo, da ni vse res tako — ra-..en, da ravno srce iz ianta odleti, to je težko venetno — a vendar, mladi naš prijatelj, ves prizor se mora že nekoliko nii.'eie in z dru- Žačnimi besedami opisati, na pa tako »grobo«, a se tako izrazimo. Koliko lepša je predzadnja kitica iste pesmi: Stvari britkejš' na svetu ni, kot materi čc oko solzi. To je pa lepo! Le tako naprej in Vas bomo veseli. Drugo se bo vse popravilo. SKRIVALNICA. Gorje ti, medved beli, že lovec iz zasede proži strel, a tebi lovec smel: gotova smrt, če slabo boš zadel, LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Gradec, 27, februarja; 27. 22. 85. 14. 18. Unc, 2, marca: 39, 47, 19. 3, 22. — -—-----—--Г" Pogostni pojavi bolečin v prsih pri mnogih Hudeh so čestokrat le posledica zaprtja prs proti ženili zraku. Take bolečine zovejo tedaj docela Po pravici kot bolezen vsled obleke. Če bi bile Prsi mnogokrat nepokrite, bi kri hitreje krožilt in opisane bolezni bi sploh ne nastopale. Nedvomno Jj' bolezni v prsih pri divjih narodih jako redke. ■Ja sc omogoči utrjenje prs, je priporočljivo vsakdanje utiranje gornjega teiesa 9 Fellerjevim fhiidom jz zeliščnih esenc z znamko »Elza-fluid«. To oživlja ""■oženje krvi In obenem obvaruje telo posledic nagle vremenske izpreraembe. Osebam, ki često bolehajo vsled prsnih bolečin, bodejo izpiranja jako dobro služila. 12 steklenic tega odličnega, domačega zdravila pošlje lekarnar E. V. Feiler, Stubica, Elzatrg št. 16 (Hrvaško) za 14 K 32 vin. poštnine prosto na vse strani. — Dobro je, naročiti istočasno tudi Fellerjeve lagodno odvajajoče rabar-barske kroglice t znamko »Elza-krogUce«, ce:ia 7 K 37 vin. za 6 škatlic prosto poštnine. —- Oboje' domačih zdravil je bilo že ob raznih prilikah odlikovanih in njih izvrsten učinek s tisoči zahvalnih pisem izpričan. Raditega naj se jih ima vedno pri roki.____(—t—) Ženske lase zmedene kupujem po najvišji ceni. Z c za 'ЛЈ dkg po barvi in dolžini plačam f.—9 K. Spravljajte in pošljite po poŠti vzorcc. Stane samo 40 vin. Denar dobite tnkoi. - V zalofii imam lepe izdelane kite ■) 30 K. Ce2e-Ifte.pošljiiemali vzorsclasince-110. Točna postrežba. Produ-iam iiajbol.še barvilo za lase (> K. I. Svetec ;zoeloval-nica kit Rudollovo, nasproli rotovža v um plačam nko Vu-■ šib kurjiu o. «a, nrada-vlo m trdo kože tekom dni e когђпшо. bre bolooin no odpravi В1Л-ВА1.3А1КГ. Cen k lom' It it /, inmstVo. Jniin pismom K a 70, 3 Lončki X-I 6'GO, >i lone- kov K 8'GO. . Кешепу Kasohau (KasHu)I., postni preclut 1 12 ogo Оцгико 100. 000 znlivtllnic. lišaje, hraste, srbečico in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol-domačo mazilo. Ne maže, je popolno brez duha, torej se more rabiti tudi čez dati. Velik lonček K 3-60 dvojno-velik lonček K fr--. Dalje Paratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 2-50. Obojo se dobiva po i ovzot.jn ali predplačilu prj tvrdki leksrja M. Kleli; a Paratol-Werke, Budapest VII-10. Rtzsa ut, 21. Mili šil vri i Praktično orodje •/.a, vsukofraL' za šivanje tisnjonili predmetov, jermenov, vroč, jader, oprem, mehov plabt, eov-Ijev. — Važno za vojake. — Itaz-prodajalcem popust. Cena Iftnpl. šilu K 5—, povzet ni st roški posebej. Izvoa žre-bljev. varovaleev podplatov in voi-nih podplatov. P. F. Fachmann, Dunaj IX, Muser-gasso 3, odd. 18?. ki so uvedeni v industrijskih krogih, pri kmetijskih društvih ter poljedelcih, dubc dobro plačano zastopstvo zelo rabljenih konzumskih predmetov. Ponudbe na kemično tovarno HUGON POLLAK. KRALJ. VINOGRADI, Jungmannova cesta št. 33; tovarniški telefon 5455; pisarniški telefon 5495. Lesni brusači, siadiBce kakor tudi razni orugi tovarn aki de avci in delavke se sprejmejo ob dobri plači za trajno delo v tovarni za lepenko (Pappefabrik) Rosenau a. Snnntagbcrg, Nižje Avstrijsko. Semenj v Metliki bode letos v torek po sv. Jožefu, t. j. 26, marca. Mestno županstvo v Metliki, 2, marca 1918. Vodja županstva: Jos. Fleiscbmanu. Najboljša gorenjska коаа не dobi edino \ prvi yorenjekl r.izpošiljaim IVAN SAVNIK, KRANJ, katera je lahka kot pero, izdelano iz fine, srebrno jeklene tvarine. — S to nepre-kosljivo koso lahko kosi vsaka Ženska. Kdor še ni poskusil te kose,-naj si jo naroči tako), kor se je bati, da bodo pozneje zopet zmanjkale. Za vsako koso se jamči. Dolgosti in ccno kos so i 8Л № om 40 66 6o posti Ii V, (I_ H 8 -, 8 SO, 8 4(1, 8 «0, 8 BO, D » HO, » 40, 8ЧИ) 65 70 «'/> 1 75 80 •>4; a Kuharice, natakarice rabimo nujno za častniške kuhinje v vojnem ozemlju. — Ponudbe z natančnimi podatki glede nastopa, nravstvenim in službenimi spričevali sprejema etapno poveljstvo II„ Ljubljana, Dunajska cesta št. 31, ________ pritličje. UsPBlÜA sv°ie vinograde, s&dunosnibe даети НЛ№ ID vse rastline pred listnimi ušmi, gosenicami in drugim mrčesom s škropljenjem z »Antifnngin«-o.n ojačeno kalifor tujsko lužno vodo. Radikal, zanesljiv učinek, ni-kako poškodovanje rastlin, zelo itedilno, v inozemstvu preizkušeno skozi več let s čudovit, učinkom. Cena: t liter 12 K (zadošča za 50 litrov). — Izvirna posoda 3'A litra 32 K. Pošilja po povzetju ali predplačilu M. Jiicker v Zagrebu 14, Petrinjska u,. 3 (Hrvatsko). Obširen prospekt in porabilo navodilo zastonj. 616 IlfMI - podgane stenice - ščurki Izdelovanje in razpošiljatev preizkuš. radikalno učinkujočega uničevaln. sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5.—j za ščurke K. 4.50; tinktura za stenice K }■—; uničevalcc moljev K 2.—; prašek proti mrčesom K 1.50 in K 3.—; cem spadajoči razpra-ševaleč K 1.20; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1.20; mazilo za uši pri živini K 1.50; prašek za uši v obleki in perilu K 2—; tinktura za bolhe pri pseh K 1.20; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev rastlin) K 3.—, — Pošilja po povzetju Zavod za pokonča vanje mrčesa M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3, Ш f si za oüe in ize Cene najnižje! Vzorci na zahtevo poštnine prosto, Franc Crobath 625 družba z o. z. Trgovci pri voöjem odjomu dobn popust. Ustanovljeno leta 1885. KRANJ, rinje za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjših množinah tvrdka 2353 1 lin, M Srbečico, iišaje odstrani prav naglo dr. Floscb-a Izvir, zakonito zajamčeno „Skabofoim" rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4-— porcija za rodbino K It-—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlatem lelenn, Ljubljana, Marijin trg. 1520 2 2 Sijaino bodočnost tnaio turške in uove srečke avstrijskega Rdečega križa vsled njihove vedno zvišujoče se denarne vrednosti! Vsaka srečka zadene I Glavna dobiika 2107 znašata čez ЗДГ 1,009.000 Bcrctn! Natančno pojasnilo z igralnim načrtom razpošilja brezplačno: SitCkovno zastopstvo 12, Ljubljana. &viomafična past jfgtip* га podgane 8 6-80, za miši K 4 80, ^шШШшШ-- Jove brez nadzorstva do 40 ži-fxpegfflsffi vali v eni no«, ne zapuste ni-^-J.»" kake sledi in se same zopet nairavijo. Past za ščurke „Rapid" vjams na tisoče ščurkov v eni noči, po K 6 90. Izborno delujoči lovilec za muhe „Nova" komad K 4 20. Povsod najboljši uspehi. Mnogo zabvalnic. l'o-Silja se po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina 90 v. Izvoz. tvrd. Tlntnor. Dunaj III., Neu-linggnsse 26-L. . i Bobri brivski in l. - "Strižni aparati I. e britev lz srebro-jekla K ■VSO, 4, S; varnostni brivski aparati, poniKi. K 3. S; zn ,Per-iekt1 s ћ rezili it 16; 20; dvorez. res rezila tucat K 5, fi. i.akse- StllŽU.. K II.12 Zamena dovol'e .i 'l ali denar nazej. Po-1 šiljapop ovzetjuali predplačilu e, in kr dvorni založ. JHN KONBHD, izvozna tvrdka. Brlb: ' St. 1751, CeSko. 112 Mineralno milo znamka »Pst« uajpopoln. nadomestek ' vseli maščobnih mlll izredno preseneti'. čisteče, popoln. neSkodlj,, brez vsake konkurence, 5t. 1 za čiščenje perila Zavoj za poskušnjo (24 kosov) K f 90 franko. Mineralno toa'elno milo znamka »Psi« v raznih bnr-vah, dobro dišeče, z veliko stiažllno mnCjo. Zavoj za poskuSnjo (24 kosov) K 1460 franko. Le proti predplačilu zneska. Povzetic I K vcC. Ezra Kajon* Dunaj II., TaborstraBe SO. Glavna prodala Litoinerlške tovarne mlner'llnill mi!. Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na tede.i krmi, ena pest polna Martin" t0 ie dr- pl-Trnköczy-а redllni prašek, „ludellli Paket velja 1 K, 5 paketov (i K, poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, Uravo, ali prašiča, da se zredi. Glavna zaloga; lekarna Trnlcöczy zraven rotovža v Ljubljani. •Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in ltimu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin". Kosijsko žimo .vsako množino, kupuje MIHAEL MIHELIČ, ščelar v Ljubljani, šelenburgova ulica štev. 1, nasproti kazine. Čudovito šilo za šivanje !в 8€4a9Q NaSe Čudovito ročno Silo za Šivanje Siva tako naglo prešlvne vbode kot Slvnlnl stroi. — Največja iznajdba, s katero more vsak sam krpati in Sivnti usnje, raztrgane Čevlje, konjsko o runo, kožuhovinn, preproge, poqrinjnla za vozove, Šotore. klobnCevitio, plašče zn kolesa, vreče, plnlno in vsako drugo močno blntio. Dobrota za rokodelce: kmpte'in vojake. Neobhodno potrebno za vsakogar. Trdna konstrukcija, zelo lahko vporaba. Jamstvo porabnost. Mnogo pohvalnih pisem. Cena konml. šilu s sukancem, 4 raznimi Sivnnknnii in poralinim navodilom K '1.90, 3 kosi K 13 50 S kosov It 22 — PoSilja po povzetju, |na bojiiče proti pred plačilu.) 124 M. Svoboda, Bunai. III'2. Iliessnasse 13-401. Samski hlapec krščanskega življenja, srednjih let, prost vojaščine, vajen kmutskega gospodarstva in konj, se sprejme v župnišču na Dolenjskem. Naslov pove iz prijaznosti upravnišlvo pod št. 641 (znamka za odgovor). Jaz Ana Csillag s svojimi 186 cm dolgimi orjaškimi Lorelej sklmi lasmi, Iti sem jih dobila po 14 mesečni r*.bi pomade, ki sem io znašla sama. To ic edino sredstvo proti izpadanju las, /a njih rast in negovanje, avod temelji na vzajemnosti. — Prospekti zastonj in poštnino prosto. Sposobni zastopniki se sprejemajo |iod najugodnejšimi pogoji 183' n. a Cei©lr.e življenjske ln rentne nezgodno in jamstvene zavarovalnice v Ljubljani, Marije Terezije ceata 12/11 sprejema zavarovanje na dož'vet;e in smrt, združeno tud z vojnim riziko, otroških dot, rentnn in ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavoj. Absolutno varnost. Nizke premije. Najugodnejši pogoji zu vojno zavarovan io lastna znamka JKO" sveiovnoznana. SV0tOVnči rdZpOŠiljdJnlCčl Lastna proiokolirana tovarna ur v Švici. H.SUTTNER 5ST5 LJUBLJHN1 if. f. Nobene podružnice. Svetovnoziiana radi razpošiljanja dobrih ur. Nobene podružnica Izdajakonzorcij „Domoljuba". Odgovorni urednik Ludovik Tomaži«, Tiskala Katoliška tis k tirna.