MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Mradnittvo (n uprava: Maribor, Moapoaka ul. 11 / Talafon uredništva 2440, uprava 24M lahaja razen nedelje In prašnikov vsak dan ab 16. url / Valja mesečno projaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljan na dom 12 Din / Oglasi po eenlku / Oglasa •prajema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani t Po«nl Čekovni raCun SL 11.40«
99
JUTRA”
liesiniiii zahteva sftlicaiie Drištf a iorodo¥
Abesinski apel na Ženevo - Italifani trdilo, da ponuja Abesinila AngSiji protektorat — Londonski migljaj: Abesinija naj se ne zanaša na Društvo narodov
Colonel Casimir de 9a Rocque
Na svod letošnjega 14. julija mečejo dogodki današnje Francije posebna znamenja. Ta znamenja, ki zajemajo s svojimi prameni politično obzorje tik, pred francoskim narodnim praznikom, ne morejo biti razveseljiva in dobra. Sodobna Francija je v vrtincu težav in notranjih prask. Te politične praske in ribarije imajo na prvi pogled svoje izhajališče v gospotlarsko-finančnih ozadjih.
Proračun za 1935. izkazuje sedem milijard deficita; k temu se priključujejo sMri milijarde deficita pri vodstvu železnic. Od leta 1930. sem, ko je bila do zadnjega zapravljena dragocena dedščina Poincarejeve finančne politike in reorganizacije, teče proračunski deficit v iznosu 30 milijard. To niso šale ali mačje solze. V teku zadnjih let je iznos notranjih dolgov zrasel na 250 do 310 milijard. Deficit, ki se je nagrmadil od leta 1930. sem, se je liki snežni kepi večal in sedaj grozi, da pomandra pod seboj francosko narodno in državno gospodarstvo.
Precej je bilo hrabrih, vnetih iu sposobnih reševalcev. Vsi so -nazadnje padli 'n šli. Na dnu njihovih spoznanj je bila zlata resnica, ki se odraža v znanem reklu: »Dajte mi dobro politiko, pa vam dftm dobre finance.« Tega preizkušenega Sesla ni mogel nikdo med njimi uvelja-v>ti. S strtim tilnikom so zapuščali drug ^ drugim borišče. Poslednji med njimi ie bil Doumergue. Ali je mogoče s prihranki ustvariti proračunsko ravnotežje? Ze s prihranki gre težko. Le pomislimo: francoski proračun predvideva preko 22 milinu d samo za odplačevanje dolgov, 13 milijard pa za vojaške postavke. Preostane še 12 milijard od 35 nedotakljivih. Majhni prihranki so mogoči. Laval stika po raznih zlorabah, ki obtežujejo 'proračun za milijone. Bistvenih uspehov pa ne bo. Že Doumergue je to dobro videl in vedel, pa je rajši šel.
Usodni tvor je vendarle v političnem sistemu. Ta tvor zori že od francoske revolucije sem 'leta 1793, ko je revolucionarno in nezaupno jakobinstvo zajamčilo vso moč zakonodajnemu telesu, to je Parlamentu. Ta amplituda, ki zija med izvršnim organom, to je vlado, ter zakono bajnim organom (parlamentom) v francoski državni organizaciji, razjeda eks-peditivnost in hromi brezhibno poslovanje državnega aparata. V tej amplitudi padajo glave francoskih ministrskih predsednikov. Tukaj se kakor v sijajno pognojeni njivi bohotno razrašča ta usod ni tvor- Kdo g,a bo iztisnil iz telesa francoske državne organizacije in galskega narodnega življenja?
Kot nujen postulat dogokov zadnjih let se je vidno pojavil 6. februarja 1934 na pozornici francoskega javnega življenja colonel (polkovnik) Casimir de la Ro-cque. Ta polkovnik načeluje bojni organizaciji »Ognjenih križev« (Croix de Feu). 6. februarja je štela ta organizacija, ki je v svoji prvi etapi organiziranja združevala odlikovance z zaslužnim vojnim križcem 3 5.00 0 članov. Do danes se je to število podeseterilo na 350.(100. Visoka, sloka postava polkovnikova z energičnimi potezami v obrazu izdaja polnokrvnega častnika. Polkovnik de la Rocucje pripada šo'i slavnega francoskega afriškega osvajalca maršala Lyauteya. Po svetovni vojni, v -kateri je bil težko ranjen, je prišel v generalni štab maršala Focha, 1921 gre z generalom Weygandom na Poljsko, h 1925 se vrača v Maroko, kjer se junaško udele-
LONDON, 12. julija. Iz Adis Abebe poročajo, da je abesinska vlada zaprosila za takojšnje sklicanje sveta Društva narodov. Abesinija hoče s tem pokazati, da ne mara opustiti nobenih sredstev za dosego mirne rešitve spora. Prav tako naglašajo v Adis Abebi, da je italijansko manevriranje v arbitražni komisiji, ki je onemogočilo njeno nadaljnje delo, dokaz jasne namere Italije, da ne mara sporazuma, ampak se hoče poslužiti sile. Iz italijanskih virov se pa objavlja sen zacionalna vest, da je abesinsko zunanje ministrstvo pripravilo noto, ki jo bo te dni poslalo angleški vladi. V tej noti bo zahtevala abesinska vlada, naj Anglija zaščiti Abesinijo in jo even tuelno postavi pod svoj protektorat. V
zvezi s tem piše rimska »Tribuna«, da je med Abesinijo in Anglijo bila že podpisana tajna pogodba, s katero daje abesinska vlada Angliji koncesije za gradnjo železniške proge iz Sudana v Adis Abebo in od tam v angleško pristanišče Zeiro. »Tribuna« pravi, da ni izključeno, da bo Anglija na podlagi abesinske note zahtevala od Društva narodov, naj ji podeli mandat protektorata nad Abesinijo. »Mor-nlng Post«, ki razpravlja o teh vprašanjih, pa pravi, da se Abesinija nikakor ne sme zanašati na Društvo narodov. Abesinskemu cesarju bi bilo treba obrazložiti, da Društvo narodov nima ne moči ne sredstev, da bi karkoli ukrenilo v sporu med Abesinijo in Italijo. Abesinski cesar bi po taki
obrazložitvi gotovo opustil vsako misel na vojno in bi se zadovoljil s kompromisom, po katerem bi ostala vsaj na videz nedotaknjena njegova vladarska suverenost. List pravi dalje, da je edina pot za mirno rešitev iiali-jansko-abesinskega spora skupni korak Francije in Anglije v Adis Abebi. Sicer pa so vesti listov zelo različne. Dodati je treba vsekakor tudi vest, da se vrše med Washingtonom in Londonom diplomatska pogajanja za skup no akcijo Združenih držav Severne Amerike in Velike Britanije, ki naj bi preprečila vojno v vzhodni Afriki, in sicer na podlagi Briand-Kellogovega pakta, dasi se je prvotno zatrjevalo, da se Združene države Severne Amerike v zadevo ne mislijo vmešati.
Naša notranja politika
OBSTRUKCIJA V FINANČNEM ODBORU. MAKAR VSTOPIL V JEV TIČEV KLUB. — GIBANJE DEMOKRATOV.
BEOGRAD, 12. julija. Razprava čevih demokratov, na kateri so raz-
proračunskih dvanajstin se vleče v finančnem odboru zelo na dolgo, ker ovira naglejši potek zavlačevalna tak
pravljali o obnovitvi in o organizaciji, odnosno reorganizaciji stranke. Nadalje se je razpravljalo o sodelo
tika opozicije. Včeraj se je skoraj ves j vanju s srbskimi kmetijci in s celotno dan razpravljalo samo o proračunu izvenparlainentarno opozicijo. V svo-prosvetnega ministrstva. Razprava o [jem govoru je Davidovič naglasil, da proračunu notranjega ministrstva se mora stranka zbrati okoli sebe^ vse je zaradi tega pričela šele ob 9. uri'napredne elemente, ki se strinjajo s
zvečer in se danes nadaljuje. Pričakuje se, da bo trajala razprava zaradi
temelji političnega iu gospodarskega l>rograma, ki si ga je osvojila. Spričo
tega v finančnem odboru mnogo več' izrednih razmer, v katerih živimo in časa, kakor se je prvotno mislilo. j pred velikimi reformami, ki se pri-BEOGRAD, 12. julija. Slovenski po- pravljajo glede notranje ureditve dr-sianec Dako Makar iz Metlike je pri-; žave ter gospodarsko-socialnih pro-spel danes semkaj in izjavil, da ostane blemov, mora biti demokraciji zago-zvest Jevtiču in Marušiču in vstopa jtovljena najširša moč. Shoda opozici-zaradi tega v Jevtičev klub.	j je v Banjaluki 14. trn. se pa Davido-
BEOGRAD, 12. julija. Tu je bila kon vič zaradi slabega zdravstvenega ferenca glavnih voditeljev Davidovi-1 stanja ne bo udeležil.
Nadžari se vznemitiajo
BUDIMPEŠTA, 12. julija. Prijave Va-tikana, da končno uredi vprašanje škofij na ozemlju, ki je od nekdanje Ogrske pri padlo Češkoslovaški in Jugoslaviji, j>o katerem se osnujejo na Češkoslovaškem in v Jugoslaviji nove škofije in se ta pod ročja jK>|H)lnoma izločijo iz dosedanje pri padnosti pod škofije ali nadškofije na Madžarskem, so vzbudile tukaj veliko vznemirjenje. Ves madžarski tisk razpravlja o teh vprašanjih, zlasti pa o ureditvi cerkvenih zadev na Slovaškem in pravi, da jvomeni to nov udarec za
Madžare in njihove narodne manjšine, ki bodo sedaj tudi v cerkvenem oziru izročene na milost in nemilost slovenizaciji.
Kondilis pride na*Bled
RIM, 12. julija. Poroča se, da sta Mus solini in grški vojni minister Kondilis razpravljala na svojem sestanku o važnih vprašanjih političnega in vojaškega značaja. Razpravljala sta tudi o obnovi monarhije v Grčiji. Sedaj potuje Kondilis po Italiji, kjer si ogleduje vojaške naprave. Od tam pride na Bled, 16. t. m. se pa odpelje v Beograd.
žuje bojev proti Abd el Krimu. L. 1928. zapusti vojsko, da stopi s tem večjo ener gijo na javno pozornico.
Colonel de la Rocque ni doslej skoro nič govoril. Intervjuje in slične stvari, ki so pri blebetavih francoskih parlamen tarcih tako priljubljene, sovraži in odklanja. Nič ni v njem, kar bi ga moglo označevati kot ljudskega tribuna. Kakor uganka se ovija nekaj okoli tega mirnega zelo izobraženega moža. kar mu vliva posebno moč vpliva na ljudske množice.
Na ogromnem zboru v Lilleu je de la Rocrjue prvokrat odločno spregovoril. Kar je prišlo preko njegovih ustnic, je bila ostra grožnja obstoječemu stanju in
sistemu. Od časov Boulangerjeve diktature si ni v Franciji drznil nikdo govoriti v takšni terminologiji. Politične glave so v Parizu prisluhnile in se zdrznile. Mar hoče de la Rocque postati diktator?
Na to vprašanje je težko odgovoriti. Okoli njega se zbira mladina, srednje in nižje meščanstvo. Prapori, godbe, pohodi, alarmni poizkusi, ostre besede proti parlamentarizmu in plehki stran-kariji. Vse to daje njegovemu jrokretu neko posebno mistiko in privlačnost. — Francoskih, strankarsko orientiranih j>o-litikov se leva nervoznost. Polkovnik I dc la Roccjuc ni osamljen. Fašizmu po-Idohna ogibanja .predstavljajo .tudi »J.eu-
ARETAC1JE V BOLGARIJI.
SČFIJA, 12. julija, Posledice silne poostritve diktaturskega režima se kažejo na bolgarskem zlasti tudi v neprestanih novih aretacijah bivših političnih osebnosti. Zapirajo se makedonstvujušči vseh skupin, kmetijci in komunisti, pa tudi drugi.
ABESINSKI PROTEST.
ADIS ABEBA, 12. julija. Abesinska vlada je poslala diplomatskim zastopnikom Francije, Anglije, Belgije, Češkoslo vaške, Švedske in Danske noto, v kateri zahteva, da razveljavijo prepoved o' dobavi orožja Abesiniji. Abesinska vlada pravi, da je na podlagi obstoječih pogodb dovoljeno vsem onim državam, ki so ogrožene, nakupovanje in preskr-bovanje orožja in municije. Nota nadalje dokazuje, da obstoja dejansko ogra-žanje Abesinije v Italiji.
TUDI PLEMSTVO SE VRAČA.
DUNAJ, 12. julija. Zatrjuje se, da se v vladi pripravlja načrt zakona, ki bo ukinil sedanje odredbe, s katerimi je bila v Avstriji prepovedana uporaba plemiških naslovov. Svetovalne korporacije, ki zamenjujejo sedaj parlament, bodo dobile načrt v razpravo že takoj po poletnih počitnicah.
LIRA PADA V LONDONU.
LONDON, 12. julija. Angleški finančniki skušajo na vsak način izkoristiti politične argumente svoje vlade zaradi abesinskega spora na ta način, da izvajajo pritisk na Italijo. Italijanska lira je pričela že predvčerajšnjim na londonski borzi padati in pada še dalje.
nesses jratriotes«, (patriotična mladina), »Solidarite francaise«, rojalistični »Ca-melots du roi». Najmočnejša med vsemi temi skupinami so »Ognjeni križi« polkovnika de la Roccjuea. priklicani v življenje 1. 1927.
Konture 14. julija? Nekateri pravijo, da ne bo nič. Drugi ne pripisujejo pohodu »Ognjenih križev« kakšne odločilne važnosti. So pa tudi, ki trdijo, da še ni prišla ura polkovnika de la Roque, da pa se vedno bolj pokazuje sovraštvo ljudskih množic do vladajočega strankar skega sistema. Vselj teh poslednji up je polkovnih grof Casimir de la Roeque,
-c.
Dnevne vesti
Samomori brez konca in kraja
PRI DEVICI MARIJI V BREZJU SE JE OBESIL BREZPOSELNI DELAVEC
BELIC.
KINO
GRAJSKI KINO
V zadnjih dneh poročamo neprestano o samomorih v mestu in po deželi. Lahko trdimo, da se prej vse leto ni ločilo toliko ljudi prostovoljno od življenja, kakor v teh kratkih dneh meseca julija. Komaj smo objavili poročila o prejšnjih samomorih, že nam poročajo o novem pri Devici Mariji v Brezju, kjer je žena brezposelnega delavca Beličeva našla svojega moža visečega na vrvi v drvarnici. Poklicala je takoj sosede, ki so bbe-
Velika vrtnarska razstava na IV. Mariborskem tednu
Znano je, da je bilo vrtnarstvo v Mariboru že pred vojno zel6 razvito, saj so bile naše vrtnarske specialitete svetovno priznane. Tako so mariborski vrtnarji s svojimi pridelki prišli tudi na takratne \ svetovne trge, kakor na Dunaj, v Gradec, Budimpešto in drugam. Pa tudi po vojni .ie ostalo vrtnarstvo v Mariboru na zelo visoki stopnji, kljub temu, da se je moralo preorientirati, kar so pač posledice časovnega toka. Že vsakoletne vrtnarske razstave na Mariborskem tednu so številne obiskovalce prepričale o visoki kvaliteti mariborskih vrtnarskih pri Jelkov, kar bomo mogli spoznati zlasti na letošnjem IV. Mariborskem tednu, ker bo vrtnarska razstava prirejena v mnogo večjem obsegu kot doslej. Poleg mnogih mariborskih agilnih zasebnih vrt narskih podjetij, se bo na tej razstavi u-veljavila tudi vrtnarija Mestnega olepševalnega društva, ki oskrbuje vse javne nasade v Mariboru.
Poroke. Pretekli teden so sc v Mariboru poročili: delavec Aleksander Prinčič in sobarica Marija Juhova, čevljarski pomočnik Ivan Hauptman in delavka -Vngela Vohlova, delavec Jožef Žunko in viničarjeva hči Genovefa Breznikova, železničar Anton Vavpotič in Ana Breznikova, učitelj Vladimir Lorber in učiteljica Marija Dominkuševa, železniški delavec Jožef Lah in delavka Angela Sor-šakova, ravnatelj Anton Mišič in posestniška hčerka Karolina Plemljeva, trgovski pomočnik Štefan Grmovšek iti zaseb na uradnica Vera Jerinova, gostilničar Konrad Horvat in gostilničarka Ivanka Plolilova, učitelj Stanislav Prinčič in hči trgovca Ana Radmanova, inženjer Zdenko Počkar in suplentka Maleta Pirčeva, mehanik Bogomir Kugler in posestniška hčerka Katarina Lesjakova, šofer Ivan Miklavec in šivilja Ana Pogorevčeva-Bilo srečno!
Ljudsko gibanje. Pretekli teden je bilo v Mariboru krščenih 34 otrok, in sicer 16 fantkov in 18 punčk. Smrt pa je pokosila 801ctno posestnico Alojzijo Ferkovo, 70-letno posestnico Josipino Kotnikovo, 33-letno Genovefo Hafnerjevo, ženo grobarja Marijo Kocbekovo, posestnika Iv. Pcršona, zasebnico Evo Slaničevo, železničarja Alojzija Grošlja, zasebnico Ma rijo Wetherjevo in železničarja Jakoba Cvirna.
Stavka v Šoštanju končana. Po prizadevanju banske uprave, okrajnega glavarstva in Delavske zbornice je bil včeraj med stavkujočim delavstvom iti vodstvom tovarne za usnje Woschnagg v Šoštanju desežen sporazum tako, da so se delavci zopet vrnili na delo.
Šahovski turnir v Beogradu. Kot smo že včeraj poročali sta v četrtem kolu remizirala Pirc in Kostic. Nadaljnji rezultat v 4. kolu so bili naslednji: Vukovič je premagal Broderja, partija med Filipovičem in Petrovičem se je končala re-niis, ostale partije pa so bile prekinjene. Stanje po 4. kolu je takole: Pirc 3, Kostič, dr. Trifunovič 2 in pol (l), Konig, Šrajber. dr. Astaloš, Nedeljkovič 2 (l), Vukovič, Petrovič, Broder 1 in pol, Tomovič 1 (2), Tot, dr. Drezga 1 (l), Filipovič 1, dr. Kalabar, Avirovič pol (1). Včeraj se je odigralo peto kolo in je Kostič premagal Tota, Vukovič pa dr. Asta-loša. Remizirala. sta,ff:ilj-pfiyjuja'I?etro.vič
šenega sneli in ga skušali obuditi v življenje, a brez uspeha. Belič, ki je bil star 42 let, oženjen, brez otrok in že delj časa brezposeln, se je skušal obesiti že v nedeljo, a mu .ie takrat žena to še preprečila. Zanimivo pa je, da se je lani obesil tudi njegov brat in že prej tudi neki drugi sorodnik. Nagnjenje k samomoru je tako najbrže že v krvi Beličevih.
| Avirovič in Tomovič, Šrajber in Trifunovič. Ostale partije so bile prekinjene, oziroma se še niso končale.
Službeni list banske uprave dravske banovine objavlja v svoji 55. letošnji številki: Ukaz o sklicu senata; ukaz o | sklicu narodne skupščine:	znižanje
obrestne mere za hranilne vloge pri Državni hipotekarni banki: odredbo in pojasnilo glede tečaja 7l,/<mcga stabilizacijskega posojila v zlatu iz leta 1931.; popravek v pravilniku za izvrševanje javnih de!; pristop Južnoafriške unije, Belgije in Španije k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del; objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin; izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz »Službenih novin«.
Zamenjava novčanic. Narodna banka obvešča lastnike novčanic po lit Din, izdanje Narodne banke kraljevine SHS ((amerikanske) in novčanic po 5 Din, iz-danje Narodne banke kraljevine Srbije, da poteče rok za zamenjavo teh novčanic, ki je bilo o njih svoj čas objavljeno, da bodo odstranjene, 18. julija t. 1. Po tem roku prenehajo te novčanice kot za konito plačilno sredstvo in Narodna ban ka jih ne bo več zamenjavala. Zaradi tega sc lastniki teh novčanic pozivajo, naj do tega roka predložc te novčanice pri kateremkoli zavodu tc banke v izmenjavo. Ta poziv objavlja Narodna banka ne le v interesu lastnikov teh nov čanic, marveč tudi zaradi pravilnega delovanja novčaničnega obtoka.
Poštna hranilnica v maju. Hranilne vloge so v Poštni hranilnici narasle v juniju za 8.9 na 792.7 milijona dinarjev. Število vlagateljev je naraslo za 3820 na 336.843. Število čekovnih računov se je povečalo za 114 na 24.969. Promet sc je v primeri z majem znižal od 5190.9 na 51.34 7 milijona dinarjev. Skupno so dosegle vse vloge v Poštni hranilnici že vsoto 190(1 milijonov dinarjev.
Vozne olajšave za potovanje na Ople-nac. Prometni minister je odredil, da velja dosedanja vozna olajšava, namreč dve tretjini normalne vozne cene za poto 50 oseb od 20. julija za potovanje v skupinah že po najmanj 20 oseb.
Nove mednarodne telefonske relacije. Prometno ministrstvo je dovolilo, da sc otvori splošni telefonski promet med Jugoslavijo in Francijo. Taksa odvisi od oddaljenosti mesta, s katerim sc govori. Prav tako je otvorjen telefonski promet na progi črna pri Prevaljah Labud.
Trgovska pogodba z Grčijo. Trgovinski dogovor, sklenjen z Grčijo lani, poteče 1. avgusta. Ker sta se obe vladi sporazumeli, da bosta spremenili ta dogovor, sc bodo pogajanja v ta namen pričela te dni pri nas. S tem dogovorom mislijo urediti tudi aktualna vprašanja izmenjave blaga med obema državama in vprašanje tujskega prometa.
Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo In Grčijo se bodo pričela 17. julija t. I. v Beogradu in se bodo nadaljevala na Gorenjskem.
Koliko stanejo zločinci v dravski banovini. V proračunskem letu 1933-34, ki velja od 1. aprila do 31. marca, je bilo v dravski banovini plačanih po statistiki o izdatkih za kriminal, za pričnine, za honorarje izvedencem, za komisijske oglede, za sodne obdukcije in za prehrano jetnikov 2,507.205 Din. Samo za prehrano jetnikov je bilo izdanih 1 mili-
jon 453.286, in sicer računajo za prehrano enega jetnika 7 Din na dan.
Preozke ulice. V Mariboru nimamo lesnih ulic samo tam, kjer branijo razširitev hiše, ki bi jih bilo treba šele odkupiti in podreti, ampak marsikje tudi tam, kjer ni hiš, ampak stoje sedaj le prazne stavbe, parcele ali vrtovi. Tako je n. pr. spodnji del Tattenbaciiove ulice med Vošnjakovo in Cvetlično ulico absolutno preozek za sedanji promet, isto pa velja tudi za del Cvetlične ulice med Tattenbachovo in Prečno ulico in za druge dele raznih ulic. Ker ožijo tu ulice le nezazidane parcele, bi bila nujno potrebna razširitev mogoča pač brez posebnih težkoč, zato apeliramo na mestni gradbeni urad, naj se čimprej loti tega perečega vprašanja.
Pojasnilo. I< »opozorilu« tukajšnjega »Udruženja sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev«, objavljenem v »Večerni-ku« dne 10. t. m. in »Jutru« dne 11. tm., ugotavlja podpisano vodstvo:	Pravila
»Udruženja sadnih izvoznikov Dravske banovine« je banska uprava v svojem rešenju z dne 1.3. junija 1935 pod št. II, 14696/2 potrdila in odobrila. S tem je postavljeno delovanje in poslovanje omenjenega udruženja na zakonito podlago. Obenem pripominjamo, da se je »Udru-ženjc sadnih izvoznikov Dravske banovine« ustanovilo sporazumno s Kmetijsko družbo in Gospodarsko zvezo ter da ima z oblastvi najživahnejše stike. Udružcnjc sadnih izvoznikov je ustanovljeno na društveni podlagi kakor so vsa zadevna združenja za isto stroko osnovana v naši državi, razen tukajšnjega Udruženja sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev. Radi tega je navedeno »opozorilo« »Udruženja sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev« povsem neumestno, brezpredmetno in ga je mogoče razumeti le iz konkurenčnih razlogov, ki temu ali onemu morda niso po volji. Morda pa bi sc objavljeno »opozorilo« nanašalo zlasti na tiste sadne trgovce, ki ‘posedujejo sicer obrtne liste, ki pa dosedaj še niso mogli in tudi ne morejo na svoj lastni račun ali lastno ime izvažati. Ugotavljamo. da takšnih članov Udružcnjc sadnih izvoznikov nima. Sadni izvozničarji naj sc v svojih zadevah obračajo izključno na Udružcnjc sadnih izvoznikov Dravske banovine, Maribor, Aleksandrova c. !-• — Vodstvo »Udruženja sadnih izvoznikov Dravske banovine v Mariboru.«
Lepi uspehi »Udruženja sadnih izvoznikov«. Na intervencijo omenjenega zdru ženja, ki kaže v zaščiti svojega članstva izredno agilnost, so sc storili pri merodajnih činiteljih vsi potrebni koraki v zadevi izvozuiškili interesov. Tako je bivši min. g. I. Mohorič interveniral pri Narodni banki v Beogradu zaradi ureditve nemškega kliringa, pri »Prizadu« pa glede kontigentov. Narodna banka je pristala, da odkupi i italijanske kliringe po 1 'A°/n. Tudi je prišlo obvestilo, da nemška .vlada ne podeli kontingentov pred koncem meseca julija, pač pa se je posrečilo referentu pri »Prizadu« dr. Nemcu doseči kontingente z Nemčijo za 50 vagonov v razsutem stanju, in sicer za mesec julij, tako da je podano jamstvo, da sc izvoz ne bo zadrževal ali zavlačeval kakor je bilo to lani.
V vojaško godbeno šolo v Vršcu bo letos sprejetih 50 gojencev iz meščan-s}Vi!' Sprejemni pogoji so razvidni iz Službenega vojnega lista in pri poveljstvih pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orožniških postajah.
Združenje gostilniških podjetij v Mariboru poziva vse svoje članstvo, da se udeleži pogreba gospe Ivanke Majerjeve soproge tovariša restavraterja Toma Majerja, ki se vrši v soboto, dne 13. tm. ob četrt na 17. uro na Pobrežju. Zbirališče na pokopališču. Uprava.
Pripravljalni mestni odbor Združenja upokojenih častnikov in vojaških uradnikov v Mariboru vabi vse upokojene gg. častnike in vojaške uradnike ‘k ustanovnemu občnemu zboru, ki bo v nedeljo, dne 21. julija 1935 ob 10. uri v igralni sobi na terasi hotela »Orel«.
Večerni promenadni koncert bo v soboto 13. t. m. od 20.30 do 22. ure v Mestnem parku. Igrala bo godba' »Drava« pod taktirko kapelnika g. Žekarja.
Danes zadnji dan
P e E Si. G Y N T
po istoimenskem romanu slavnega tlcnrika Ibsena.'
V glavni vlogi Hans Atbers. Krasen lilrn. Naš kino je prijetno hladen, zato si oglejte ta filro. Pride »Bosaroba* senzacijonelno vcleciclo iz afriške džungle. — Zelo znižane cene.
Št. lij v Slov. goricah. Tukajšnja prostovoljna gasilska četa priredi v nedeljo j 14. t. m. v restavraciji g. Baumana pri kolodvoru svojo običajno letno veselico z godbo, plesom, srečolovom itd- Čisti dobiček prireditve je namenjen nabavi prepotrebnega gasilnega orodja. Ker so ; zveze z vlaki zelo ugodne, so vabljeni zlasti vsi Mariborčani, ljubitelji meje. gasilstva in dobre kapljice, za katero bo preskrbljeno.
Izlet v Reko. Sokol Hoče priredi v. nedeljo, dne 14. VII. t. I. izlet v Reko, kjer bo na vrtu gstilne Lebc veselica z razno zabavo. Začetek ob 15. uri. Vabi- [ mo vse izletnike, da pobite ta dan pod zeleno Pohorje ter se razvedre v prosti naravi. — Zdravo!
Radio Ljubljana. Spored za soboto 13. t. m. Ob 12: venčki šlagerjev na ploščah; 12.45: poročila, vreme; 13: čas. obvestila; 13.15: vesele popevke od blizu in/ daleč na ploščah; 14:	vreme,	spored:
18: radio-orkester; 18.45 zunanjepolitični pregled, predava dr. Jug, 19.10: čas, poročila, vretne, spored, obvestila; 19.30: nacionalna ura; 20: pester' večer, sodeluje akademski pevski kvintet, in radio-orkester, plošče; 21.30: čas, poročila, spored; 22: zabaven večer. Konec ob 23. uri.
Nc podpirajte delamržneže! Mariborska mestna policija je včeraj aretirala 8 • potepuhov, ki so sc po Mariboru klatili brez dela ter nadlegovali razne humanitarne ustanove za podpore. Ob tej priliki opozarja mestna policija, naj občinstvo ne podpira delamržneže, ki so sc zlasti v zadnjem času priklatili z dežele.
Pri kopanju se je utopil v Muri v bližini ceršaške Ivornice lepenke J4-letni orožnik Nikola Bezbradica iz r$. Tita. Trupla še niso našli.
Nesreča ne počiva. Med delom jc prišel po nesreči 32-lelni v Kurilniški ul. stanujoči Ivan J urbar z desnico med zobovje krožne žage, ki mu jc odtrgala tri prste. Poškodovanega so mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico.
Dvo nezgodi. Predvčerajšnjim si je pri padcu zlomila levo nogo 42letna v Bet-navi stanujoča žena skladiščnega mojstra Antonija Mallyjeva. Včeraj jc pa pri delu padel z lestve slikarski pomočnik Fric Sorko. Poškodoval si je desno roko in nogo. Oba poškodovanca se zdravita v tukajšnji bolnišnici.
Nezaželjen obisk jc imela žena inž. Savška, stanujoča v Studenicah pri Poljčanah. Neznani tatovi so vlomil v stanovanje ter ji odnesli razne jestvine in dru ge predmete v skupni vrednosti okrog 1500 Din.
Nepoštena služkinja. Pri posestnici Jo-žefini Magdalcncovi je nekaj dni služila 23-letua Marija D. Čez 4 dni pa je zapustila službo brez vsakega slovesa, a s seboj je vzela razno obleko in posteljnino, tako da ima gospodinja nad 1000 Din škode.
Nepoznan ljubitelj kokoši jc ukradel posestniku Francu Ploču na Vukovskem vrhu 8 kokoši. Ploč je tatvino prijavil o-rožnikom, ki poizvedujejo za tatom.
Ribiški čoln so ukradli neznani tatovi kolarju Ant. Podkrižniku, čoln, ki je 5 m dolg, je bil privezan na Pristanu.
Trg za ribe. Na današnjem trgu za ribe jc bilo 73 kg vib. Cene so bile naslednje: sardele po 12 do 14 Din, ciple po 24 Din, postrvi 34 Din, 3 kg pa je bilo tudi rakov in so jih prodajali po 20 Din kilogram.	k
Vremensko poročilo mariborske meteorologe postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 26.7 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 13.1 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 18.2 stopinjah 741.8, reduciran na ničlo pa 739.6; relativna vlaga 70; vreme je jasno in tiho; vremenska napoved ne napoveduje nobene bistvene spremembe«
/
Pred gradnjo novega sanatorija v Mariboru
vprašanje obsega in ureditve, ali bo določena vsota zadostovala? ZASLUGE DRUŠTVA ZASEBNIH IN AVTONOMNIH NAMEŠČENCEV.
Od početka bi obsegal sanatorij kirur-gično iir interni oddelek, pozneje naj bi se v naslednjih etapah dograjevanja pri-
ključili še očesni, ušesni in ginekološki oddelki. Poslanstvo te nove socialne u-stanove naj bi torej bilo postavljeno na čini širše osnove. Obenem naj bi pa nova stavba s svojo prijazno in prijetno zunanjostjo, ki ne sme biti šablonsko ka-sarnska in bolnišniška, zbujala pri nege potrebnih zasebnih nameščencih neki poseben počutek domačnosti in prijetnosti, i udi te okoliščine so v svojih psihologih posledkili nemajhne važnosti.
Spričo tega je pojasnjeno tudi vpraša-uje, ki bi se moglo sprožiti, da se prevzame že kakšen obstoječi . anatorij, ki uaj se pozneje preuredi in preadaptira. Primer Šlajmcrjeve vile v Ljubljani je Pokazal, da ni bila ta odločitev posrečena ter je bilo treba tolikšne prezidave in preurejevanja, da je v te namene šlo toliko stroškov, kakor ni nikdo pričakoval.
Osnovna obravnavanja pa se sučejo okoli denarja. Pokojninski zavod je dovolil Trg. bolniškemu in podpornemu društvu posojilni znesek 3,000.000 Din. Cim je prišlo do tega sklepa, se je takoj pričelo tretirati to vprašanje s stališču dveh možnosti: ali so dovoljeni trije milijoni minimum ali maksimum. Po dobljenih informacijah prodira spoznanje, da bi bila vsota treh milijonov dinarjev premajhna, ako naj bi se postavil v Ma-
riboru zares moderen in reprezentativen sanatorij, ne pa kakšna ponesrečena koča, ki bi že čez nekaj let postala pretesna in bi ne mogla ustrezati tekočim potrebam. Trije milijoni dinarjev morejo biti torej samo minimum, ki tvori podlago za primeren pribitek, ki sc bo pokazal kot nedvomno in nujno potreben.— Računati je treba, da bo treba primakniti še najmanj milijon dinarjev. Številčna moč organiziranega zasebnega name-ščenstva v Mariboru, ki ima v Društvu zasebnih in avtonomnih nameščencev svojega najmočnejšega in najzaneslji-vejšega garanta svojh pravic in svoboščin. ter njega stanovska zavednost pred stavljata pričakovanje, da ne bo pri potrebnem zvišanju zadevnega kredita ni-kakšnih težav ali pomislekov. Maribor to zasluži!
Realizacija načrta za zgraditev novega sanatorija zasebnih nameščencev v Mariboru je tik pred uresničenjem. Društvo zasebnih n iavtonomnih nameščencev, ki je dajalo k tej hvalevredni iniciativi največ pobude in ki daje sedaj tudi najživalmejšega pospeška, si je nadelo nalogo, da mariborskemu zasebnemu nameščenstvu ter onemu iz področja bivše mariborske oblasti čimpreje zasi-gura moderen sanatorij, kjer si bo v naporih svojih poklicnih dolžnosti izgara-no in preutrujeno zasebno nameščenstvo lahko učinkovito opomoglo:
Mariborski občan.
Slo milijonov zadružnikov
LETOŠNJA PROSLAVA MEDNARODN EGA ZADRUŽNEGA DNEVA PO VSEM
SVETU»
pornost sc je jasno pokazala v krizah, ki so tekom zadnjih 10 let izpodkopale celo gospodarsko življenje. Zadružniki so prepričani, da samo splošna primena zadružnih načel lahko pospeši in svetu trajno zasigura povratek prosperitete. 4. Mednarodno zadružno sodelovanje je pogoj za odpravo mnogoštevilnih zaprek, nastalih po vojni, ki preprečavajo svobodni promet med narodi in državami in uplivajo razdiralno na edinstvo in solidarnost svetovne rodbine namdov. 5. Zadružniki vsega sveta se združujejo v nameri, da bi dali izraza svoji želji za mirom. Zahtevajo zasiguranje miru kot edino primerno podlago za kulturno življenje in blagostanje človeštva.«
Tako je preteklo nedeljo spregovorila stomilijonska armada zadružnikov vsega sveta. Spregovorili so v imenu svojim in svojih rodbin, torej v imenu svojih 500 milijonov duš. četrtine prebivalstva vsega sveta, ki je danes že organizirana v
Preteklo nedeljo so zdaružniki vsega sveta proslavljali 13. mednarodni zadruž ni dan (ponekod, kakor n. pr. v Mariboru, sc je iz tehničnih razlogov to zgodilo žc ali v petek ali v soboto), in na vseh vbliklh zadružnih manifestacijah so zadružniki sprejeli resolucijo, ki pravi:
L 100 milijonov zadružnikov, združenih v okrilju Mednarodne zadružne zve sc, ponovno potrjuje svojo neomajno vero v načela, ki so ideal In osnova zadružnega gibanja. 2. Odprta vrata so pri stopanju novih članov, brez ozira na pleme, narodnost, barvo kože ali vero, so osnovno bistvo gibanja, in samouprava in svobodni razvoj sta bistveni pogoj za njegov obstanek; služba skupnosti namesto osebnega profita ni le završni kamen. ampak tudi temelj gospodarske organizacije zadružnega gibanja in njegov najvišji cilj. 3. Zadružniki naglašajo svojo sigurnost v nedvomno nadmočnost zadružnega gospodarskega reda, kojega od-
veliki zadružni armadi. Stomilijonska ar mada je ponovila trinajstič slovesno zaobljubo, da hoče ostati zvesta zadruž-. nim idejam in se borili za njihovo razumevanje in za njihovo končno zmago, ki naj prnese človeštvu zadružni socialni red v duhu pomirjenja vseh narodov med seboj. Zadružništvo v pravem in polnem smislu besede je socialna šola svoje vrste. Je sinteza dobrih strani i kapitalizma i socializma. Ni mu ne nasilja ne političnih sredstev. Zadružništvo vrši socializacijo gospodarstva, ob spoštovanju privatne lastnine, polagoma in mirnim potem, brez birokratizma. Zadružništvo vzgaja ljudi, da v zadrugi pomagajo sami sebi, ko pomagajo drugim. Ogromna je že danes sila in moč zadružne organizacije. V okrilju Mednarodne zadružne zveze je — kakor žc omenjeno — organiziranih 100 milijonov zadružnikov vsega sveta. Mednarodni urad dela je izdal statistiko, po kateri je na vsem svetu 166 milijonov zadružnikov. V naši državi je v okroglo 8200 zadrugah organiziranih 1,007.790 zadružnikov, 340/o celokupnega prebivalstva države! To je sila!
Ponavljam, kar sem žc ponovno pov-daril: zadružnštvo se na svoji zmagoviti poti z ničemur ustaviti ne da. Slabi računarji in še slabši poznavalci razvoja gospodarskih prilik so oni, ki še vedno vztrajajo v nasprotni veri. Ni dvoma, da je tudi v zadružnem gibanju nastalo — bodisi zaradi nesposobnosti, bodisi zaradi špekulantstva, bodisi ker se je hotelo zdravo idejo izkoristiti v politične ali osebne namene — mnogo nezdravega in tudi gnilega. A ideja sama je tako silna, da taki dogodki gibanja niso mogli zadržati na njegovem pohodu. Povsem naravnim potoni je pokrel sam izločil vse takšne nezdrave izrodke in se bo tako zgodilo tudi v bodoče. Vse zdravo pa ostane in sc razvija v korist vsem narodom, vsemu človeštvu.
V tem znamenju smo tudi slovenski zadružniki, ki v zadružnem pokretu niti v naši državi niti na svetu ne stojimo na zadnjem mestu med narodi, proslavljali
13.	mednarodni zadružni dan . . .
V— S-
Ptuj
Vojaške vaje na Dravi. Štab pontonir-skega bataljona v Ptuju razglaša, da se bodo od julija do konca oktobra t. 1. vršile na Dravi vojaške vaje, in to na prostoru med obema mostoma ter do 500 metrov niže ležečega železniškega mosta. — Obveščajo sc vsi splavarji in druge prizadete osebe, da je na označenem prostoru prepovedana vsaka plov ba po Dravi, in sicer: v mesecu juliju od 6. ure zjutraj do 12. ure in od 15. ure (3. ure) do 20. (8.) ure zvečer. Od 12. do 15. ure je plovba po Dravi na označenem mestu prosta. — V avgustu in do konca oktobra t. I. je zabranjena vsaka plovba od 6. ure zjutraj pa do 20. (8.) zvečer. Straža bo postavljena 1500
D. B.:
Križev pot ljubezni
Če Tone vidi Sonjo, mu srce zaigra v vseli možnih akordih najslajšega, kar ima mlad človek — občudovanja in ljubezni. Ampak je Sonja res lepo dekle, za Toneta najlepša in najslajša, kar jih je kdaj poznal. In kar je glavno: Sonja ima smisel za vse, kar je tako blizu njemu. To je mnogo in Toneta še bolj priklepa na njo. Do sem bi bilo vse lepo in v redu, smola je samo, da Sonja ne mara zanj. Ljudje sicer tega ne vedo in tudi vedeti jim ni treba, ker si mislijo, ko ju vidijo skupaj na ulici, v kavarni, parku: kako lep in srečen par. Nič zavisti ni v tem, ko si kaj takega mislijo o dveh vedno nasmejanih ljubljencih.
S Tonetom pa je tako: tisočkrat je že Sonji izpovedal svojo vročo ljubezen in že tisočkrat je dobil isti odgovor: »Pusti take neumnosti!« Potem je sklenil, da io bo zvečer ob vežnih vratih poljubil. Morda jo s tem omehča. Pa je bilo vse kot zakleto. Ali je prav tisti čas slonela na oknu njena mama, ali je bil kje blizu policaj, ali pa je bilo slovo tako kratko, da še poštenega »Na svidenje« ni utegnil 'zreči. Ko je ob takih večerih stopal proti
domu, se je ukvarjal z najtemnejšimi mi sifoni: vzel si bo življenje. In je že bil v duhu na svojem pogrebu. Krsta je bila pokrita z venci, med njimi je tudi bil Sonjin, šef mu je ganljivo govoril v slovo. Ko je ležal v črni jami, je pristopila Sonja in se zgrudila ob grobu ihte: »Moj zlati, ljubljeni Tone . . .« Tu je bilo konec Tonetovih misli in skoraj glasno si je rekel: »Prav ji je sedaj«.
In koliko se je Tone trudil, da bi bil dim bolj po godu Sonji in da bi se ji prikupil! Kupil ji jo to in ono, a ni nič pomagalo. Sonja je darila sprejemala, ga koketno pogledala in dejala: »Tone, ti si res dober prijatelj«. Od takrat je Tonetu beseda »prijatelj« zoperna, lepše bi mu zvenelo, če bi mu rekla, da je baraba, lump ali kaj podobnega. Ampak prijatelj je kruta beseda, ki v zaljubljenem človeku poruši na mah vse.
Najhujše pa je, da ni Sonja dobra in prijazna samo z njim. Okoli nje se suče še toliko moških. Sonja se jim nasmiha, jim pomežikuije še bolj kot njemu. Le kdor je bil kdaj nesrečno zaljubljen, bi imel razumevanje za vse muke, ki jih je moral pretrpeti ubogi fant. Ko je sedel z njo v kavarni in je Sonja koketirala sedaj s tem, sedaj z onim, se je
nervozno premikal na stolu, vrgel sladkor namesto v kavo v vodo, vtaknil goreči del cigarete v usta in podobno, kar se pač v takih primerih dogaja.
Pred dnevi je popeljal Tone Sonjo na ples. To ni bilo lahko. Najprej je moral k njeni materi, kjer je Sonja zopet zatrjevala, da je Tone njej najboljši prijatelj, na katerega se mama lahko zanese. Potem je prišel na vrsto oče, ki je bil bolj nepopustljiv. Fanta je najprej premeril od nog do glave (kako je to ponižujoče za mladega človeka-, sc po ovinkih prepričal, če fant morda nima kakih slabih namenov (nesramnost!) in končno izrekel svoj merodajni: da.
Tone si je obetal od plesa mnogo. Če že ne več, vsaj nekaj blaženih ur ob Sonji in zvokih opojne glasbe, ko bosta drsela po gladkem parketu. A je prišlo drugače.
Sicer jc bilo vse, kot si je zamišljal Tone. Sonja je bila v krasni toaleti, godba odlična, parket gladek, samo ljudi jc bilo preveč. Posebno takih, ki niso bili po godu njemu. Kavalirjev je bilo na pretek in to izkušenejših od njega, če že gre človek na zabavo ne sme biti pretanko-čuten, to jc moral uvideti tudi Tone. .2al
metrov nad mostom na desnem bregu Drave in bo imela rdeče-belo signalno ploščo, — Splavarji in druge osebe, ki se bavijo s plovbo, morajo na to znamenje pristati najmanj na 300 metrov, Ker se bodo od 1. avgusta dalje vršile tudi nočne vaje, se od 11. (9.) ure zvečer do 2. ure zjutraj na tem prostoru prepoveduje sploh1 vsak promet in se posebnih straž ne bo postavilo. — Vsi prizadeti se opozarjajo, da v primeru nesreče ali škode nosijo vso odgovornost sami, oziroma one pravne osebe, na katerih račun se je plovba vršila. — Ob nedeljah se vaje ne bodo vršile in je ta dan plovba prosta.
Nezgoda. Hudo se je ponesrečila 22-letna Greta Nekola, vlagalka v tiskarni Blanke v Ptuju. Pri delu jc dala levo roko v tiskarski stroj, ki ji jc kost na levem palcu zdrobil in ji popolnoma zmečkal vse zapestje. Nesrečnica se zdra vi v ptujski bolnišnici.
Kino. V soboto, dne 13. t. m. ob 20. uri in v nedeljo, dne 14. t. m. ob 18.30 in 20.30 uri sc predvaja film »Mamica, otrok moj«. Kot dodatek Foxov in Pa-ramountov tednik ter kulturni film ZKD.
Samomor mladega dekleta. Nad svojim mladim življenjem je obupala še komaj 2lletna Helena Kristovičeva, hči posestnika v Pristavi pri Sv. Barbari v Halozah. Na podstrešju svojega stanovanja se jc obesila. Ker so jo pogrešali v hiši. so jo šli iskat in jo našli visečo na podstrešju. Vrv so takoj prerezali in skušali z umetnim dihanjem, ven dar jc že bilo prepozno, ker je bila že mrtva. Vzrok nepremišljenega koraka ni točno znan, domneva se pa, da je izvršila samomor v hipu duševne zmedenosti radi nesrečne ljubezni .
Uradne ure pri okrajnem sodišču. Za čas sodnih počitnic, to je do 15. avgusta t. 1., so pri tukajšnjem okrajnem sodišču nedeljene uradne ure, in sicer od 7. do pol 14. ure. Vložišče je odprto oh delavnikih od 7. do pol 13. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. ure.
Sejem za prašiče v Ptuju v sredo, dne 10. t. m. jc bil zaradi hude vročine in obilnega poljskega dela slabo izaložen, kupčija pa je bila še slabša. Prignali so 110 ščetinarjev, od teh so jih prodali komaj 35. Povprečne cene so bile naslednje: pršutarji 4.50 do 5.50 Din, plemenske svinje od 4 do 5 Din, debelih sploh ni bilo, prašiči stari 6 dolO tednov so se pa prodajali po kakovosti od 30 do 70 Din za komad.
Šport”
Odbor za delegiranje sodnikov pri OOLNP. službeno. Nedeljsko pokalno tekmo SK Rapid mladina : SK Svoboda mladina sodi g. Senica, pokalno tekmo ISSK Maribor mladina : SK Železničar mlad. pa g. Kopic. Poverjenik.
Celjski Atletiki v Mariboru. V nedeljo
14.	t. m. bo v Mariboru gostovalo moštvo celjskih Atletikov, ki bodo dopoldne ob 10. nastopili v prijateljski tekmi proti SK Železničarju.
da prepozno. Ko se je ples bližal konci in jc bila razposajenost na vrhuncu, ji prišlo do škandala. Tone jc moral mei plesom Sonjo prepustiti drugemu kavalirju. Ko je med plesom dotični kavalii hotel nasiloma poljubiti Sonjo, jc Tom stopil k njemu in mu prisolil zaušnico da je prenehala godba in da so obstal pari. Kavalir zaušnice ni vrnil. Pozva je Toneta na vrt. Kaj se jc tam dogodilo, je zavito v tajno. Dejstvo jc, da si je Tone vrnil v dvorano z raztrganin smokingom in brez kravate, dotičnegi kavalirja pa so videli naslednji dan udeleženci plesa z obvezano glavo.
Sedaj prištevata Tone in Sonja ta dogodek med najlepše dni življenja. In tc upravičeno. Ko sta se vračala s plesa ob slovesu pred vežnimi vrati ni bile na oknu mame, ni bilo nikjer policaj: in Tone je poljubil Sonjo. A ne same enkrat. Vrstil se jc poljub za poljubom skoraj v neskončnost. Glavno pa je bilo da Sonja tokrat ni rekla: »Pusti to neumnost«. Ne! Oklenila se ga je in dejala: »Tone, ti si pravi fant. Kako tc ljubim«.
Vidite, kako je muhasta ta presnete stvar z ljubeznijo.
MARIJ SKALAN
ROMAN
Sida SitoMva
»Uboga moja mama! In tega mi nikoli •lisi povedala.«
»Nisem ti hotela ubiti mladih iluzij;
preveč sem ,te ljubila.«
»In potem? Se vajino razmerje ni nikoli več spremenilo?«
»Nikoli. Ali pa — ustalilo se je. Po burjah in viharjih tistih dni strtih sil in upov se je zlomila tudi telesna moč mojega telesa. Zbolela sem	in	bila	trdno
prepričana, da mi ni več pomoči. Kadar sem mislila le nase, sem si iskreno želela smrti, ki bi mi bila dobrotna od-rešiteljica, kadar je pa vstala v meni tvoja podoba, sem se znova oklenila živ Ijenja. Hotela sem živeti vsaj Še tako dolgo, da dorasteš in najdeš svojo dokončno pot. Želela sem	ti	biti	varuh
in kažipot in prestala sem vse bolezni. Ne do konca. Tik pred viškom cilja so moje moči opešale.«
Nov napad suhega kašlja in bolečine je zadušil besede bolnice.	Ko je	nadaljevala, je bil njen glas	Še	bolj	tih in
votel.
»Kakor pravi Prešeren »Podplat je koža čez in čez postala«, tako je postala podplat tudi moja duša. Iz obupnih za-
letov se je razvila tiha otopelost brez veselja, brez upov, a tudi brez večjih bolečin. Vdala sem se v usodo, umek-nila se vase. Tako sem preživela več ko petnajst let svojega življenja v zakonu s tvojim očetom. Tako si me spoznala, ko si namerila prve korake v svet.«
»Da ... A nikoli te nisem razumela. Bila si mi nerazrešljiva uganka.«
»Ker nisi vedela tega, kar veš sedaj. On se ni dosti brigal zame; postala sem mu del doma, kakor stara Matilda ali kuharica Helena. Živel je, kakor da me ni. a tudi jaz mu nisem več stopala na pot; pustila sem ga. naj živi kakor hoče, in živel je. Toda to še ni vse, kar sem ti hotela povedati. Tistega, kar me je vedno najbolj težilo — ne zaradi mene, zaradi tebe, dete moje — ti še nisem povedala. Morda boš dejala, da je praznoverje, neumna domišljija zagrenjene bolnice. Mogoče je to tudi v resnici, a zlasti zadnje čase sem vedno bolj prepričana, da so Silanovi in vse kar je z njimi v zvezi obsojeni v pogubo in prekletstvo«.
»Silanovi in vse, kar je z njimi v zvezi? Zakaj?«
»Morda m prav, da ti povem, kar sem nekoč izvedela iz vira, ki je lahko resni čen, lahko pa tudi ne. Silanovi niso Štajerci. Njihov izvor je Ziljska dolina na Koroškem in ime Silan je najbrže potvorjeno iz prvotnega Ziljana al Zilan. V Hrušnico se je priselil tvoj pokojni stari oče pred približno šestdesetimi leti, se tu oženil s hčerjo nekega trgovca, ustanovil lesno industrijo in trgovino ter rasel v bogataša, kakršnega so ga poznali ob smrti leto dni po moji poroki. S Koroškega je prinesel — tako pripovedujejo — veliko denarja, čeprav *so bili Silani v Šmohorju, od koder so prišli, navadni gozdarji in kočarji. Leto dni pred njihovo priselitvijo v Hrušnico. je izginil v gozdovih na Dobraču bogat italijanski lesni trgovec. Nihče ni nikoli izvedel, kaj se je z njim zgodilo: toda gozdarji tam so si šepetali na uho. da so ga zadnjič videli v spremstvu starega očeta mojega moža, tvojega pradeda . ..«
»In . . .«
»Da ga je Silan ubil, oropal in vrgel v prepad . . .«
Sida je vztrepetala, prebledela in planila kvišku:
»Naše bogastvo naj bi bilo torej zgrajeno na ropu in umoru?«
»Tako se je govorilo. Morda ni res. Kaj vse se ne govori. Skoraj okoli vsake premožne rodbine se pletejo take in
podobne govorice, ki so lahko tudi čisto izmišljene. Bojim se samo. da te niso. da je ljudski glas glasnik strašne resnice. O tem me prepričuje grozen smrtni boj mojega tasta, tvojega starega očeta. 2e kmalu po moji poroki se mil je pričelo mešati. Kadar ga je napadla blaz nost, smo ga morali zapreti v njegovo sobo, kjer je r jul po več ur kakor najstrašnejša zver. Se zdaj me je groza, kadar se spomnim.«
»Je vedel od kod izvira njegovo bogastvo?«
»Moral je vedeti. Dobro se spominjam, kako se je zadnje tedne pred smrtjo bal denarja. Kadarkoli ga je zagledal, je pr besnel in kričal, da se ga drži kri.«
»Strašno ... In nisi o tem nikoli govorila z očetom?«
»Nisem si upala. Ob najinem razmerju je bil vsak tak pogovor nemogoč. Takrat je videl v svojih blaznih prividih tudi svojega mlajšega brata, o katerem so dejali, da je odšel po svetu in ne vedo, kje je. Iztegoval je roke proti prikazni in kričal, naj ga pusti in odpusti, saj mu vrne njegov delež krvavih zla^ nikov.«
»Kako si si razlagala to?«
»Ne vem. Včasih sem mislila, da tudi izginotje njegovega brata ni moglo bit* čisto naravno.«
(Se bo nadaljeval'
Muha, ki je zasnužnila atriško ženo
MRČES JE UNIČIL AFRIŠKO ŽIVINO,
OPRAVLJATI
1 dremavica je malokomu znana, saj ie i .jena domovina Afrika in se navadno po i javlja samo pod žgočim afriškim solncem. lam je ta za nas eksotična bolezen morilka zamorskega rodu. Neki nemški poznavalec afriških razmer je napisal, da bi oni, ki bi znal iztrebiti dremavico in muho, ki jo nazivajo tse-tse, rešil afriški problem.
Dremavico povzroča krvni zajedavec trypanos soma gambiese, ki ga prenaša na človeka samo v Afriki živeča muha closina palpalis. Dremavica gre enaka pota kakor malarija. Pokrajine, kjer je ta muha najbolj razširjena, so prav za prav gnezdišča dremavice.
Začetek bolezni ni nič kaj vznemirljiv: najprej otečejo vratne žile, česar pa človek navadno niti ne opazi. Pozneje prične nastopati vročina z glavobolom in omotico. V teku 6 do 9 mesecev bolnik znatno oslabi, obraz mu je ves otečen, na telesu se pojavijo otekline in abcesi, zadnja stopnja bolezenskega razvoja pa napade tudi možgane. Bolnik je zdaj raz tlražen, zdaj docela zbit in medel; včasih ca primejo tudi krči, slednjič se ga pa loti nenavadna zaspanost, po kateri se bolezen imenuje. Spi podnevi in ponoči; vzdrami se le toliko, da použije hrano. Spanec postane sčasoma tako trd, da bolnika ni mogoče več predramiti. Slednjič umre od telesne, oslabelosti ali od okužbe možganov in hrbtenice s kakimi drugimi bacili.
Prvotno so bili črnci brz vsake moči /roti tem mulmm. Na misionskih postajah so pomorile vse ljudi. Šele ko so nekatere zainteresirane države poslale v prizadete kraje znanstvene komisije, ki so proučevale življenje te muhe in razvoj dremavice, so se našla prva uspešna sred itva zoper bolezen. Najbolj so se obnesle injekcije arzenikovega preparata, ki npjžujejo umrljivost na 77% pri zanemarjenih obolenjih, pri začetnih pa celo ia 21%. Vrhu tega se je začel boj zoper Klossine. Znanstvena raziskovanja so dognala, da se ta muha hrani večinoma s krvjo krokodilov, zato so začeli kar ■lajbolj zatirati krokodile in njih jajca. !)alje se je dognalo, da se najbolj drži ■ia obrežjih, in sicer v senci, pa so v ob-judenih krajih krčili gozdove in goščave. Seveda je boj zoper to muho združen z ogromnimi tehničnimi težavami.
V prizadetih krajih so se uredile tudi oosebne bolnišnice za dremavce. Tu jih smotreno zdravijo, vendar pa to ne gre lahko izpod rok, ker je zdravljenje zelo dolgotrajno.
KATERE DELO MORAJO SEDAJ ŽENSKE.
Ali ta muha ni poglavitni afriški problem samo zaradi človeškega zdravja, v veliko večji meri uničuje dremavici podobna bolezen ug ma ali tse-tse domačo živino. Bolezen povzroča parazit, ki ga prenaša muha, po imenu tse-tse. Posebno napada konje, pse, mačke, ovce, osle, govedo, svinje itd., torej vse koristne živali. Bolezen ima pri živalih podoben potek kot pri človeku. Znana je tudi v Indiji, Indokini in na Filipinih, kjer pa napada le konje, osle, kamele in slone, ne pa govedo. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je povzročitelj v sorodu z afriško muho, drugi pa menijo, da se nekoliko razlikuje od nje.
Kaj bi pomenilo za Afriko, če bi se docela ugonobila ta strašna muha z njeno sestrico glossino palpalis? Rešen bi bil v veliki meri gospodarsko>socialni problem afriškega ljudstva. Osvobojena bi bila žena. Popotnik, ki danes potuje po Afriki, vidi, da možje posedajo v senci, žene pa opravljajo najtežja opravila in še vrhu tega rode otroke. Žena je sužnja. ker je muha tse-tse uničila govedo in druge ukročene sesalce, ki lajšajo človeku trdo delo za vsakdanji kruh. Mož je zmagal nad ženo in jo prisilil, da o-pravlja posle, ki jih drugod izvršuje konj. Ia afriška muha je zasužnjila afriško ženo; njeno iztrebljenje bi tedaj na mah pritegnilo domačo ženo v človeški krog in bi prineslo Afriki ogromno kulturnih in gospodarskih koristi. In kako bi se šele razvilo afriško narodno gospodarstvo!
Muha tse-tse je največji sovražnik črnopoltih ljudi, zato pa tudi ena izmed najhujših nadlog vsega človeštva.
Mars in njegovo življenje
Koliko človeških glav je. že pobelil študij o našem vsemirju, o naših planetih. Koliko denarja so stale ubogo človeštvo najrazličnejše priprave in pripomočki, s katerimi so skušali prodreti uče njaki v skrivnost, ki je še danes za navadne zemljane zavita v božje stvarstvo. Za nekatere ljudi je najzanimivejši študij astrologija. Preštevati zvezde na nebu ob jasnih poletnih nočeh in se seznanjati z njihovimi »manirami« in njihovim življenjem, to je številnim astrologom najljubši posel.
Največ preglavic pa povzroča današnjim astrologom Mars. Tako so neki zna ni japonski astronomi pred kratkim opazili na Marsu suml.iiv pas ob ravniku, ki ga smatrajo za vegetacijski pas. Obenem so opazili tudi slovite prekope. Njihovo
odkritje pa ni bilo povšeči angleškim astronomom, trdeč, da so se Japonci »ure zali«. Na južni in severni polobli so doslej pač ugotovili vegetacijske pasove, a nikdar še ob ravniku. Znano jim je tudi, da se ti pasovi pojavljajo pomladi, a izginjajo jeseni, iz česar sklepajo, da so to gozdovi. Toda vse to domnevanje je samo znanost,- ki nam konkretnosti do danes še ni prinesla.
Strahovita povodenj na Japonskem.
Na jugozapadnem delu Japonske fje bila takšna povodenj, kakor je prebivalci ne pomnijo že dolgih 30 let. Povodenj je poplavila 168.000 hiš, odnesla je 422 mostov, utonilo pa je 72 oseb; 70 je težko ranjenih, 12 oseb pa niso našli. Naval vode je vse uničil in porušil. Škoda je ocenjena na približno 20 milijonov yenov. Brezdomci so dobili streho v božjih hramih.
Naval ameriških turistov v Evropo.
Iz Severne Amerike je krenil pravi naval turistov v Evropo. Že več let ne pomnijo, da bi odpotovalo toliko turistov v Evropo. Samo v enem dnevu je odplulo iz newyorške luke 25 prekooceanskih parobrodov, napolnjenih s turisti. Ladje so zapuščale luko ob navzočnosti 50.000 oseb. ki so prihitele gledat ta nenavaden prizor selitve Američanov.
Studenci
Razvitje praporov PJS v Studencih.
Letošnja proslava Vidovega dne je imela
prav posebno obeležje. Na ta dan je bilo namreč blagoslovljenje in razvitje kar dveh praporov PJS. Pomladek dekliške šole je dobil svoj prapor in pomladek dešKe. Prvemu je kumovala ga Jakličeva, drugemu pa ga Rantaševa. Po šolski maši se je zbrala mladina v Sokolskem domu, kjer se je vršila blagoslo vitev in razvitje praporov. Slovesnosti so prisostvovali predsednik občine' in kraj. š. odbora g. Kaloh z več odborniki, zastopniki Krajevnih kulturnih organizacij, kakor tudi več drugega občinstva. Oblastni odbor JS je zastopal g. Pirc iz Maribora, mariborskega pa g. Jereb. Po primernih nagovorih je bilo petje, deklamacije in par prizočkov šol. mladine. Na to je izvršil blagoslovitev tukajšnji gvar-dijarf g. pater Marko Fišer s prav primernim nagovorom. Na koncu se je zahva lil vsem skupaj predsednik kr. š. odbora g. Kaloh in bodril mladino k ljubezni do našega lepega morja in domovine. S klici na našega mladega vladarja je bila ta redka slovesnost zaključena. — Po slavnosti sta povabili kumici učiteljstvo in zastopnike na zakusko, pri kateri je bila izgovorjena še marsikatera resna in šaljiva beseda. Pri tej priliki je bilo nabranih 232 Din za Učiteljski dom v Mariboru.
Sokolstvo
Sokolski nastop v Poljčanah. V nedeljo 14. t. m. se bo vršil v Poljčanah V. telovadni nastop. Sodelujejo vsi oddelki. Začetek ob pol 16. uri. Vabljeni vsi od blizu in daleč. Zdravo!
Prodam
ROČNI VOZIČEK
praktičen, radi pomanjkanja prostora ceneno prodam. Pekarna Hartinsrer, Aleksandrova c. 29.	3099
na pol zastonj
prodajamo ostanke krasne svile, delena in tiska v Grajski manufakturi, Trg svobode 3076
Kupim
KLETKO
za kanarčke, že rabljeno kupim. Ponudbe s prilično navedbo velikosti in cene na upravo »Večernika« pod »Kletka«.	3082
KUPIM VSAKO KOLIČINO
rdečih in belih rlblzlov po najboljših cenah. Adalbert Gusel, Maribor, Aleksandrova cesta 39.	3081
Soomnite se CMD
Dopisi
VERA
oglasi se ponovno šifro.
pod
isto
3083
Kupujte svoje po* trebičine pri naših inserenlih!
«>
Edini slovenski dnevnik na ozemlju bivše maribor ske oblasti je ..Veternik
Ze to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo poskrbeti za to, da bo mogel uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, ako „Večemik“ izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj žal pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v „Ve-čeraikovih" malih oglasih. „Večernik“ dela ca Vas, delajte Vi zanj!
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.