ŁJ o p i s !„ Od Trsta. (Dalje in konec.) Vem, da sem se zadnjim odstavkom zašel v stran, a hotel sem mej drugim posredstveno opomniti odbor »Ped. društva«, da naj nikar brez potrebe ne razširja društvu delokroga, ki naj bode jedino le izdavanje pedagogižkih in metodiških knjig in drugih za utitelja zanimivih spisov. Sicer lehko postane društvo podobno človeku, ki iraa mnogo služeb, a vsako le na pol opravlja. Kakor človek, tako tudi društvo prenapne svoje moči in to je prvi korak k poginu. Žalosten vzgled nam daje v tem oziru bivše pevsko društvo »Slavec« na Goriškem. S kakimi furori, s kakim ropotanjera je stopilo v življenje! Hotelo je vse: izdavanje muzikalij, gojenje mirodne, umetne \n cerkvene glasbe in petja, ustanavljenje pevskih zborov po vaseh i. t. d. In kaj je doseglo? Jeden koncert v goriškem gledišči, jedno mašo v goriški jezuvitski cerkvi, dve ali tri »besede« v dveh ali treh trgih in — z Bogom! No, to bi bila še sreča, da bi ne bilo posledic. Le vprašajte, kaki so pevski odnošaji sedaj na Goriškem in kaka navdušenost za petje je bila pred »Slavcem«. — Zato pa naj bi slav. odbor »Ped. društva« opustil namere za ustanovitev društvene drevesnice, za vzgojni pouk priprostega naroda i. t. d. Za prve naj skrbe kmetijske družbe ali tudi okrajna učit. društva, glede druzega pa se je poprijeti druge poti. Gospodje, ki čutijo v sebi vzvišeni poklic poučevati naše niže Ijudstvo o domači vzgoji otrok, naj pošljejo svoje spise odboru »Mohorjeve družbe« in ta gotovo vzprejme vsako tako delo z odprtimi rokami, ter je pošlje potem v tisoč in tisoč iztisih tija, kamor je prav za prav namenjeno: mej maso nižega naroda. Drugo društvu — rekel sem — je »Narodna Šola« v Ljubljani. Kedor se lioče podrobneje poučiti o postanku in delovanji tega 16 let starega društva, naj prečita dotična sporočila v »Učit. Tov.« od 1. 1882. naprej, in prepriča se, da slov. učitelji nimamo jednacega društva, ki bi bilo na tiliem a vstrajno in požrtvovalno delovalo v blagouspešnost slov. Ijudskega šolstva .— žal le kranjskega. Iz delovanja »Nar. Šole« se razvidi, koliko zmore društvo s poži-tvovalnim pi-vosednikom. To bodi g. učitelju-poslancu Stegnarju rečeno v posebno priznanje! Koliko pisank, risank, tablic, svinčnikov,.črtalnikov, peres, peresnikov i. t. d. je uže razposlalo to društvo mej kranjske ljudskošolce! — In vender pri vsej tej požrtvovalnosti se je »Nar. Šoli« še le v novejšem času posrečilo popolnejše zadostiti svojej nalogi, oziroma točki 4. §. III. društvenih pravil: Društvo daje nagrade učiteljem za dobre spise slov. ljud. šolstvu namcnjene in pospešuje sploh po svojih močeh vse, kar je na prid slov. ljud. šolstvn. Z izdanjein »Prizorov iz otroškega življenja«, »Zabavišča slov. otrokom« in »Pripovedek o vetru« je prekoračila »Nar. Šola« kranjske meje; kajti s tem je ponudila tudi nekranjskim ljud. šolam priliko, izkoristiti si njen trud. V zvezi z izdanjem prve knjižice stoji še neki vesel pojav Ijubljanskega učiteljstva. Do tedaj smo bili navajeni čitati mej možmi, ki se trudijo za našo stvar, imena: Praprotnik, Stegnar, Tomšič, Močnik in še nekaj druzih. 'Lx č.isa hmskega društ- venega zborovanja v Ljubljani se je pa prikazal mladi naraščaj na poprišče. In to — mislim — ni, da bi se prezrlo. Ako se ozremo na zborovanja »Nar. Šole« in »Slov. učit. društva« zadnjih let, prepričamo se, kako živi so bili vsako leto razgovori o pedagogiško-didaktiškem društvu, ki naj bi se ustanovilo, in o izdaji knjižic za slov. mladino, i. t. d. A razgovori so ostali — izimši goinje tri knjižice — le razgovori, tako da so začeli nekaterim starejšim učiteljem uže presedati. In zakaj tak neuspeh? Zato ker je v Ljubljani manjkalo mladih učiteljskih moči, katere bi so bile z mladeniškim ognjem poprijele stvari, za katero se je toliko dobatovalo. Za ustanovitev novili dmštev, ali v obče izvršitev enacih naklepov ne zadostuje le izkušenost in razumnost mož, ampak je treba tudi agitatorskih, navduševalnih močf mladeniških, ki enkrat sproženo zadevo vstrajno razširjajo do naj oddaljenejših krogov. Kazen tega zavisl mnogo, kde se tako gibanje prične. Kamen zalučan v vodo pri kraji ne napravi nikedar toliko in čez vse površje enakomerno razširjenih valčkov, nego kadar ga vržemo sredi vode. Tako bi tudi jaz imel mnogo več zaupanja za uspeh, ako bi bil znani poziv »ob ustanovitvi organizovane knjižnice za slov. mladino« izšel od mlajših učiteljev ljubljanskih nego naših štajerskih drugov. Vrlemu »Šmarijsko-Eogaškemu učiteljskemu društvu« bi pa svetoval, naj stori, kar je v njegovej moči, da se zastran »organizovano knjižnice« porazume z odborom »Nar. Šole« ter tako pouspeši srečno pričeto delo tega društva. Šamoubojna napaka bi bila ustanavljati novo društvo z enako tondencijo, ko ima »Nar. Šola« tako lepo preteklost za seboj. Na ukrajnih učit. društvih, njih prvosednikih in odbornikih pa je, da se onemu pozivu resno odzovejo, da vsa zadeva zopet ne zadremlje, ampak da se pri prih. zborovanji »Nar. Šole« stalno določi. V ta namen pa naj se uže sedaj prične z agitovanjem za pristop k »Nar. Šoli«. Ako se nam to posreči — in mora se, ako le hočemo — potem smemo upati, da stopi »Nar. Šola« korak naprej — k izdavanju pomanjkujočih učbenih knjig za šol. mladino«. Več posla bode se »Slov. učit. društvom«. Nočein s tem reči, da bi pravila tega društva ne odgovarjala vseslovenskim potrebam; saj je bilo 1. 1871. preosnovljeno iz »Učit. društva za Kranjsko«. Značaj društva samega in pa v času izpremenjeni odnošaji so, ki terjajo nekoliko preosnovo. V tem ko zavisi blagouspešnost prvih dveh društev v prvej vrsti od peščice dobrih pisateljev, ter se vsako, osobito drugo sme zanašati na materijalno podporo šol in neučiteljev, mora se tretje društvo opirati le na učitelje; kajti ono raora biti nekak zastopnik učiteljstva proti neučiteljstvu, ter ima biti pripravljeno vzprejeti tudi boj z drugimi stanovi, ako učiteljsski interesi zahtevajo. Zato pa je za moralni uspeh tacega boja neobhodna potreba, da obsega društvo vse ali skoro vse slov. učitelje. Inače je skoro bolje, da ga ni. Pa ne le moralni, ampak tudi materijalni uspeh našega stami zavisi od mnogobrojnega vseslovenskega učiteljskega društva. 0 tem se je uže t61iko pisalo, da se mi vidi škoda besed za dokazovanje resničnosti te trditve. Kedor kaj tacega potrebuje, ta spričuje, da ne pozna duha sedanjega časa. Tacega nevedneža — upam — ni mej slov. učiteljstvom. In vender! Kako naj imenujemo učitelja, ki vedno toži o svoji pičli plači, ki se huduje in tarnja, da mu je oblastvo odbilo prošnjo za zvekšanje plače, za to ali ono podporo, i. t. d., od katerega pa gotovo prejmemo negativen odgovor, ako ga povabimo, naj pristopi k učiteljskemu društvu! — Kakor je težavno vladati mnogobrojno drnžino, tako je težavno preosnavljati manjša društva v mnogobrojnejša. Zato je treba pri preosnovitvi tacega društva paziti, da se vse uporabi, kar utegne društvu koristiti in vse odstrani, kar bi je v delovanji zaviralo. To dvoje bi zaslužilo daljšega razgovarjanja, a ker mi je dopis uže tako narasel, hočem se ob kratkem izraziti. Pred vsem je treba, da si društvo določi svojo svrho, in ta bodi: blagouspešno st slov. učiteljstva. Iz tega sledi, da naj bodo društveniki le učitelji. Le tako in jedino tako bode društvu mogoče ohraniti si jedinost v izpolnovanji prve dolžnusti svoje — obrambe učiteljskih interesov. S tem pa ni rečeno, da naj se društvo po robu postavlja di-žavi, naj zatajuje narod in vero. Bog obvaruj! Kedor bi se drznil od slov. učitelja kaj tacega zahtevati, ta bi jo dobro skupil. Verni kristijanje, pravi Slovenci in zvesti državljanje pa ostanerao še vedno, če se tudi v svojem društvu izogibljemo razgovorom, iz katerih se rode verski ali politični prepiri ali narodno strankarstvo. Na ta nacin — menim — bodemo tudi smeli pričakovati podpore od svojih predstojnikov, osobito šolskih nadzornikov, in te podpore nam je živo potreba. Koliko zmore taka podpora, tega sem se prepričal za časa izhajanja učiteljskega lista »Šole« v Gorici. Naj se mi nikar ne oporeka, da se je »Šola« izplačevala iz onega '/2X» 'c' Sa učitelji plačujejo za učit. knjižnico. Ta odstotek so nekateri okraj. šol. sveti (n. pr. sežanski) uže 1. 1882. odrekli in »Šola« je še izhajala do polovice 1884. leta. Bila je pač druga opora, moralna opora: za listom je stal g. okrajni in menda tudi g. dež. šol. nadzornik. Zaradi tega sem trdno prepričan, da ima tudi vseslovensko učit. društvo pričakovati najizdatnejše zaslombe od slov. okraj. šol. nadzornikov. Gg. nadzorniki nam menda ne poreko, da od njih preveč zahtevamo. 0 ne, žrtva ne bode velika! (J. nadzornik pride z učitelji svojega okraja najmanj enkrat ali tudi večkrat v letu v dotiko in ako ve, da ta ali oni učitelj ni še člen vseslovenskega učit. društva, ni mu treba kot kratko besedico v priporočilo, in ta besedica iz ust nadzornikovili izda več, nego sto in sto vabil od društvenega odbora iz Ljubljane. Nadaljuje pomoči se nadejam od prvosednikov okr. učit. društev. Nikar ne pričakujmo, da se »Slov. učit. društvo« razširi čez vse pokrajine slovcnske z oglaševanjem posamnih ueiteljev k društvenemu pristopu. Tii je treba, da vzamejo stvar v roko prvosedniki obstoječih učit. društev. Kako? — Znali bodo ssami najbolje. Menim pa, da bi ne bilo slabo, ako se v tej zadevi pogovore se svojimi odborniki in pozneje z diuštveniki (tudi po okrožnicah), ter stopijo potem v dogovore z odborom »Slov. učit. društva« v Ljubljani. Inicijativa v korporacijah ima navadno več uspelia nego od posameznikov. In kar je najvažnejše, pričeti je treba precej. Dvakrat da, kedor hitro da. Zadeva naj bi bila popolnem urejena do prih. zborovanja »Slov. učit. društva« v Ljubljani. Imel bi še govoriti o reorganizaciji »Slov. učit. društva«, o delovanji preosnovanega »Vseslovenskega učit. društva«, o njegovem glasilu (ki naj bode »_L-it. Tov.«), pa vem, da bi tega ne mogel bolje izvršiti, negn je to storil vrli tovariš g. Fr. Jamšek v »Šolskih Drobtinicali« v spisu »Dčitelji slovenski, zjedinimo se tesneje!« Le neko željo bi rad še dostavil o dopisovanji slov. učiteljev neučiteljskim osobito politiškim listom. Slov. učiteljstvu ne niore nihče oponašati, da se ne briga za vsakovrstne težnje svojega naroda, zadostivši svojim službenim in stanovskim dolžnostim. In tako najdemo učiteljske sotrudnike pri različnih narodnili podjetjih ne izimši politiških časnikov. Prav politiški listi pa so najnavadnejša pot, po katerej izrazuje marsikak učitelj neučiteljstvu svoje misli o marsičem in tudi o šolstvu. Taka šolstvena sporočila sestavljena v primerni obliki so večkrat neprecenljive vrednosti za učiteljstvo in šolstvo, osobito še, ako pridejo v roke nižemu ljudstvu, ter služijo temu v pouk. A ne da se pa tudi tajiti, da se je čital uže marsikak spis iz učiteljskega peresa v politiškem časniku, ki ni nameraval ne koristiti, ne poučevati, ampak škodovati svojemu zasovraženemu uradnemu tovarišu in posredstveno tudi vsemu učiteljstvu. Povod mu je bila le osebna strast, katorej je hotel dotičnik dati duška v javnosti, zatekši se v politiški časnik, vedoč, da mu urednik šolskega lista kaj tacega ne vzprejme. Vzgleda nočem navesti; saj ni še leto od tega, kar je imel vsak pravi šolnik priliko skandalizovati se nad njim. Zdelo se rai je pa primeiTio spomniti se ga prav na konci svojcga dopisa o združevanji učiteljskem. Trdno sem prepričan, da ni in tudi ne more biti daleč čas, ko se nam izpolnijo želje po zjedinjenji, a uverjeu sem pa tudi, da bode temu zjedinjenju vselej najhujši sovražnik oni učitelj, kateremu je lastni »jaz« vse, a stanovska čast nič. — Iz Gorice, Nova zgradba za žensko učiteljiSče bode se tu zidala. Naucno ministerstvo je uže naznanilo namestništvu v Trstu, da se bodo troški za zidanje vzprejeli v letošnji državni budget. Od Kolpe. V 6. dan julija t. 1. imeli smo učitelji Črnomaljskega okraja uradno letno konferencijo v Črnomlji. Točno ob 9. uri otvori c. kr. okrajni šolski nadzornik zborovanje. Navzoči bili so vsi gg. učitelji in gdč. učiteljice tega okraja. Počastili so nas s svojo pričnjočnostjo še tudi gosp. Orschulek, c. kr. okrajni komisai-, gosp. Ant. Kupljen, c. kr. notar in ud c. kr. okraj. šol. sveta in gosp. Pavlin, okrajni zdravnik in kraj. šol. nadzornik. Gospod predsednik vse došle prisrčno pozdravi ter omenja, da je od zadnjega zborovanja umrl c. kr. okr. šol. sveta pvedsednik, blag. gospod c. kr. okraj. glavar Henrik Jagrič. Eanjki bil je za šolo jako vnet in učiteljstvu zelo prijazen in naklcmjen. Blag mu spomin! Na mesto umrlega g. Jagriča iraenovan je c. kr. okraj. glavarjem velerodni gosp. marquis Ferdinand Gozani. Gosp. predsednik želi, da bi ostal ta gospod prav mnogo let predsednik c. kr. okraj. šol. svetu. Na to nam predstavi vse v naš okraj na novo prišle učitelje in učiteljice. Svojim liamestnikom g. nadzornik ne imenuje nikogar, ker upa, da bodo uže sam lehko vodil zborovanje. Zapisnikarjema se volita per acclamationem gdč. Matanovič iz Ornomlja in g. Reich iz Vinice. K 3. točki dnevncga reda pravi g. nadzoniik: Kar sem pri inspokciji raznih šol zapazil nerodnega ali pomanjkljivega pri pouku v posamoznili prcdmetib ali druzih šolskili zadevab, na to sem opozoril dotičnega učitelja ali šolskega. voditelja in morem z veseljem reči, da so bili šolski uspehi sploh ugodni, in da učiteljstvo dobro napreduje. Jezikoslovje se je povsod dobro poučovalo. Pri branji naj se strogo gleda na to, da bodu otroci glasuo brali, da bodo besede pruv naglaševali iii pa_ili na lučila. Pri neinškoin branji naj učitelj berilo najprej sam prestavi, potem mij poskušajo otroci krajše stavke sami piestavljati, potem naj se še le bere. Pri nalogah naj se pazi na to, da bodo otroci mogli naloge samostojno izdelovati. Vsak mesec naj se piše vsaj p<> jedna šolska naloga iz slovnice, iz spisja, pravopisja in računstva. Naloge naj učitelj vestno pregleda, popravlja in ocdni. Pri popravljanji naj se učenci opozord na razne napake. Pri spisji naj učitelj pazi, da se učenci uče list prav napisati pa tudi zaviti, adresirati in zapečatiti. V višjih oddelkih naj se učenci uče pisati dopisnico, zalepke, poštne nakaznice; pokaže naj se jim, kako se pošilja denar v navaduih zavitkih in v onih, ki se kupijo na poštali. V računstvu se dobro poučuje. Potrebni učni pripomočki nahajajo se uže skoraj pu vseb šolah. Če kje še česa primanjkuje, naj učitelji-voditelji potrebno oskrbe. Učenci naj se popolnem seznanijo z novo mero in vago; zato je potrebno, da jiin učitelj mere in uteži večkrat pokaže, vadi naj učence, da bodo znali sami meriti in tehtati. Vsak učitelj naj skrbi, da bode v svojem razredu ali oddelku doučil vso predpisano tvarino. — Z zemljepisnim pnukom nisem bil povsnd zadovoljen. Ta pouk naj se začenja se šolsko sobo, potem naj se širi od šolske okolice do šolske vasi, do okraja i. t. d. V tretjem letu kaže naj se vsa vojvodina Kranjska. V višjib oddelkib vadijo naj se učenci, da bodo znali na tablo narisati kak okraj, kako krouovino in tek kake reke. Pouk v zgodovini je bil povoljen. — Prirodopisje in natoroznanstvo se je dobro poučevalo. Gusp. nadzornik omenja odlok vis. c. kr. naučnega ministerstva z 12. dne avg. 1886. 1. štev. 14201, vsled katerega naj se prirodopisje poučuje vedno le direktno. (Konec prili.) Iz Ribllice, v 27. dan julija t, 1. (Okrajiia učiteljska kon ferenci ja.) V 27. dan julija t. 1. zbrali smo se učitelji in učiteljice vsega kočevskega okraja v Kibnici, da izpolnimo svoje dolžnosti glede okrajne učiteljske konferencije. Že za rano priromali smo nekaj peš, nekaj na vozeh iz vseh krajev našega obširnega okraja, da ne zamudimo in da točno pridemo. Ob deveti uri sešli smo se v šolskem poslopji, v sobi I. razieda, katera je bila zato posebno pripravljena. Točno ob tem času otvori konferencijo okrajni šolski nadzornik kot prvosednik preč. g. J. Komljanec. Svojim namestnikom imenuje g. J. Pavčič-a, nadučitelja v Velikib Ijaščab. Od učiteljev manjkal je edin g. Fr. Spintre, nadučitelj v Kočevji in ueiteljicii gdč. Eckart, koja oba sta na odpustu. Bilo nas je zbi-anega učiteljskega osobja 49. Zapisnikarjema volila je konferencija gg. J Raktelj-a ml. in Fr. Šešark-a. Prva točka dnevnega reda je bila: opazovanje g. nadzornika pri inšpiciranji 0 tem se je g. nadzornik pohvalno izrazil ter nam je ob jednem podal statistične podatke o šolskib razmerah našega šolskega okraja. Naj mi bode dovoljeno, te pi-av na kratku ponoviti, ker nam v jasen dokaz služijo, kako naše ljudsko šolstvo v kočevskem okraji, kako pa v obeh slovenskih okrajih (ribniškem in velikolaškem) stoji in napreduje. V vsem šolskem okrajije 19 jed norazrednic in sicer 9 s celodnevnim in 10 s poludnevnim podukom, 10 z nemškim 7 s slovenskim in 2 polovico z nemškim, polovico s slovenskim (utrakvističnem) poučevalnim jezikom. Dvorazrednic je 7: 4 s celodnevniin, 2 s poludiievnim, 1 deloma s celim, deloma s poludnevnim podukom; 4 z nemškim, 3 s slovenskim podučevalnim jezikom. Trirazrednice so 4: 2 s celodnevnim, 2 deloma s celim, deloma s poludnevnim podukom; 1 z nemškim, 3 s slovenskim podučevalnim jezikom. Štirirazredn ici ste 2. Obe imate colodnevni poduk, jedna z nemškim, druga s slovenskim podučevalnim jezikom. Vseh šol je tedaj 32; 17 jih ima celodnevni, 12 poludnevni, 3 deloma celo-, deloma poludnevni poduk; 16 jih je z nemškim, 14 s slovenskim in 2 deloma z nemškim, deloma s slovenskim podučevalnim (utrakvističnem) jezikom. — 16 nemškili ljudskih šol ima 25 nizredov in 14 slovenskih 26 razredov in dve utrakvistični šoli po 2 razreda; vseh razredov je skupaj 53. V tekočem letu se nij Hobena nova ljudska šola osnovala, noben nov razrod odprl, pač se je 1 razred zaprl. 0 stanji šolskih poslopij izvedeli smo naslednje: Šolska poslopja v prav dobrem stanji so 4, namreč: vVelikih Laščab, Morovici, Eibnici in Sodražici. V dobrem stanji jih je 20; v manj dobrein stanji so 4, nami-eč: v Dobrempolji, Loškem Potoku, Gotenici in Grčarici; v prav slabem stanji ste vStarem Logu in pri Fari. — Za šolo godnih otrok bilo je pretečeno leto v vsem šolskem okraji 7354; od teh obiskovalo je šolo 6125. Z nemškira učnim jezikom podučevalo se je 2431 šolo obiskujočih otrok, tedaj na jeden razred poprečno 93. 14 slovenskih ljudskih šol s 26 razredi imelo je 3433 obiskujočih otrok; tedaj jih pride na jeden razred 132. Otrok, ki so se s slovenskim učnim jezikom podučevali, bilo je 1002 več nego onih z nemškim učnim jezikom. Največ šolo obiskujočih otrok imela je ljudska šolavRibnici, namreč 560, najmanj Ovčjak (Schofflein), samo 36. Za Ribnico imela je ljudska šola v Kočevji s 486, potem Dobropolje s 426, Sodražica 388, Loški Potok 379, Srednja vas (Mitterdorf) 349, Velike Lašče 301 šolo obiskujočih otrok. Na eno učiteljsko moč prišlo je v Fari 237, v Banjaloki 208, v Loškem Potoku 181 učencev. Od 2677 za šolo godnili nemških otrok ostalo je v pretečenem letu brez pod uka 246 ali 9^. Od 4385 za šolo godnih slovenskih otrok ostalo pa je v pretečenem letu brez poduka 952 ali 21-1%. Uzroki tej nedostatnosti so v oddaljenosti od šol in v pomanjkanji šol. Višje šole obiskovalo je 68 učencev in sicer 41 slovenskili in 27 nemških. Z velikimi telesnimi liibami obdanih bilo je 44 otrok ali 0"5^. Število učiteljev je bilo: 37 z izpitom sposobnosti in 7 samo s spričevali zrelosti. Število učiteljic pa 7 z izpitom sposobnosti in 1 z zrelostnim spričevalom. Skupaj torej 52. Število katelietov: 26. Število učiteljic samo za ženska ročna dela nij bilo nobene, drugače podueevalo je 6 uoiteljic. — Šolskih vrtov, ki se za poduk otrok rabijo, bilo je 16. Na 6 šolah snujejo se šolski vrti in 6 šol je brez njih in sicer: Banjaloka, Polom, Fara, Srednjavas, Sv. Gregor in Rob. Knjižnic je bilo 28 lokalnih za učitelje in učence, s 2541 učiteljem in 1580 učencem namenjenimi knjigami. Najboljšo knjižnice imajo šole v Velikih Ijaščah, Morovici in Strugah. Vsled revizije izključilo se je iz njih 188 knjig in vsled superevizije pa še 79. Z učnimi sredstvi najslabše oskibljene so bile šole v Fari, v Velikih Poljanali, v Grčarici, Mozelji, Spodnji Loki; najbolj pa: Velike Lašče in Morovica. Učni sraoter dosegle so razen 2 ljudskih šol v s e. Neugodno na poduk vplivale so otročje bolezni. Najbolj pridnih bilo je 10, pridnih 39 in manj pridnih 4 učiteljskih moči v pretečenem letu. Druga točka dnevnega reda obsezala je poročilo knjižničnega odbora. Doliodkov je imela okrajna učiteljska knjižnica v pretečenem letu 220 gld. 81 kr., troškov pa 214 gld. 47 kr. tedaj s prebitkom 5 gld. 34 kr. Knjig nakupilo se je mnogo; navzlic temu je bila slabo rabljena, samo 145 zvezkov se je vse leto v branje izposodilo. Za priliodnje leto voljeni so v knjižnični odbor gg.: Fr. Ivanc, A. Lapajne, Ivana Arko, Fr. Ornogoj in J. Čop. V stalni odbor pak so izvoljeni gg.: M. K a u t z k y , G. Erker, Goderer. Tretja točka dnevnega reda obsegali so razni referati in sicer a) Pogoji in sredstva za uspešen poduk v ženskih ročnih delah na deželi, poročevalki gspdč. Ivana Bregar in Fr. Borowsky; prva v slovenskem, druga v netuškem jeziku. b) Kako naj se uri mišljenje pri uoencih? v nemškem jeziku g. Eothel, v slovenskem g. Vigele. c) Eavnanje z otroci, ki jecljajo, samo g. A. Erker v nemškem jeziku. d) Kako naj si učitelj spoštovanje v občini zadobi in ohrani? poročevalec g. Ostermann v nemškem jeziku. Vsi refei-enti so svoje naloge temeljito izdelali, za kar se jim je g. nadzornik zahvalil. Četrta točka dnevnega reda so bili samostalni nasveti. Prvi nasvet glasil se je: naj se peteroiidni odbor voli, kateri naj se z vsemi kraji na Kranjskem razven Ljubljane sporazume, da se vkupna peticija vseh učiteljev navisoki deželni zbor pošlje za zboljšanje materij alnega stanja učiteljev. Izvoljeni so naslednji gg.: Fr. Ivanc, A. Lapajne, Fr. Črnagoj, F r. Juvanc in J. Čop. Drugi nasvet meril je na to, da se okrajno učiteljska knjižnica proti požaru pri kakej solidnej zavarovalnici zavaruje, kai- se je vzprejelo. Potem prebral je nam g. nadzornik še ministerijalni ukaz iz dne 12. maja 1877.1. glede gojitve cerkvenega petja in cerkvene muzike — ter se je s trikratnim »hoch-« in »slava-« klici na presv. cesarja konferencija sklenila. Potem je bil vkupni obed v gostilni g. A. Podboj-a, kjer smo se prav dobro imeli. L. Iz Krškeg*a okraja 11. avgusta. (Zborovanje »Pedagogiškega društva« dne 4. t. m. na Eaki na Dolenj skem.) Predsednik društva gospod Fr. Gabršek otvori ob napovedani uri zborovanje v ondotni šoli, ter nazdravi prav prisrčno vse došle gg. tovariše in drugo občinstvo. Na to se prečita zadnjega zborovanja zapisnik, ki se odobri. Pri naslednji točki: »Prostovoljno predavanje«, vname se živahna debata. Posvetovalo in poudarjalo se je: »Kako bi bilo mogoče po tistih krajih, kjer je silna potreba, razširjevati šole in jih ustanovljati na novo.« Kar se tega tičo, menda v nobenem šolskem okraji ni tako slabo, kakor ravno v našem. Koliko velicih vasij je brez jednorazrednic, kjer je jako veliko otrok brez vsacega pouka! Šolske gosposke bi se nikakor ne smele ozirati na pritožbe ljudstva, ker ono bode vedno zoper kako razširjanje — ali pa na novo ustanovitev šol. V tem oziru naj bi se ne gledalo niti na desno, niti na levo, ampak postopalo postavno — in obrnilo se bode kmalu na bolje. Nikakor tudi ni pravilno, da viša gosposka sklepov c. kr. okr. šolskega sveta ne po- trdi, kakor se je ravno zgodilo pri nas .... Čuli smo še mnogo druzih pritožb, kar se ve »gobo čez«. Kar se tiče šolskega obiskovanja po selskih učilnicali, so se slišali zopet stari uzroki. Največ zakrivijo »krajni — oziroma okrajni šolski sveti. Prvi pogosto ne nasvetujo nobenih kazni, di-ugi pa te prepozno izvršujejo — včasih šele čez leto in dan. Iu kdo potem največ trpi? Šola in uboga para učitelj! Pametno tudi ni, da ima v okraji vse šolske reči v rokah kak mlad političeu uradnik, koji za to navadno nima vcselja — in smatra ta posel za postranskega . . . Vse šolske stvari naj bi oskrbovali okrajni nadzorniki, kev le ti so kompetentni za to! Temu razgovoru je sledilo »posvetovanje o spomenici« na slav. dežclni zbor glede prenaredbe deželne šolske postave z dne 9. marca 1879. leta. (Vesteneck-ova novela.) Kranjski učitelji bridko čutimo, kako je ta postava v inarsičem krivična (vzlasti nekateii paragrali.) Zategadelj je odbor »Pedagogiškega društva« sklenil, sl. dež zboru prodložiti prušnjo za prenaredbo nekaterib paragrafov. Nadejarno se, da se bodo naši gg. poslanci na to ozirali! Zdaj se prebeie »peticija« na vis. c. kr. poučno ministerstvo v zadevi velikih pnčitnic. Pač ni pnivično, da je otrok na kraetih prikrajšan s šolskimi počitnicami, ko je v obče z delom itak preobložen. Zjutraj moia kmetski otrok zgodaj na pašo ali na kako drugo delo, — potem pa koj v selsko šolo — večkrat po uro oddaljeno. Bodemo )i zumerili tacemu šolarju, šolarici, ako ne napreduje povoljno — in če včasib -zadremlje— nehote?! Mestni otroci nemajo druzih, kakor šolske skrbi — po vrhu pa še % meseca daljše velike počitnice. Jeli to pravično uravnano? Mari ni imel star izkušeni uCitelj prav, ki jo rekel: »Naše šolske postave so kovali —, ne pa šolski veščaki« ! Te besede so mi dopale in zato sem jih zapisal. — V tej važni zadevi naj bi naši državni poslanci povzdignili svoj veljavni glas v Dunajski zbornici ter tam razkrili g. ministru ta neopravičen nedostatek pri šolstvu. Zatem se je ukrenilo, da bode prihodnje zborovanjo meseca novembra v Kostanjevici. Gosp. predsednik zborovanje zaključi zahvaljujoč se vsem gospodom, ki so se pridno bavili z važnimi vprašanji, s trikratnim »živio in slava-klici« na presvetlega vladarja Frana Josipa \, Pri vkupnem obedu stno se prav prijateljsko razgovarjali — in marsikdo je povedal kaj zanimivega iz lastne izkušnje. — Nam vsem, ki smo se udeležili tega zborovanja v prelepem kraji na Raki, ostane ta dan v prijetnem sporainu. Domačima gospodoma učiteljema pa, ki sta preskrbela olepšavo šole, vso čast in hvalo! -• — r — Iz Kamenika. Dopisnik, popisujoč uradno zborovanje učiteljstva Kamoniškega okraja, je o mojili predlogih glede izpusta iz šole v št. 16. »Učiteljskega Tovariša« napačno poročal. Moja predloga, katera sta bila jednoglasno vzprejeta, glasila sta se tako-le: 1. Ker večina otrok, katere veže dolžnost v šolo hoditi do izpolnjenega 12. leta, hodi v šolo le 4 ali 5 let, naj se tedaj izstop iz vsakdanje šole koncem šolskega leta onim otrokom, kateri v prvi polovici prihodnjega šolskega leta izpolnijo 12. leto, dovoljuje le pod sledečimi pogoji: a) ako je otrok dovršil z dobrim uspeliom na eno-, dvo- in trirazrednicah vse oddelke, na čveterorazrednicah pa 1. oddelek 4. razreda; b) ako je doma neobhodno potreben; c) ako je telesno dobro razvit. 2. Izstop iz vsakdanje šole naj se dovoli onim otrokom, ki so izpolnili 12. leto, le takrat, ako imajo koncem šolskega leta v 3. oddelku (razredu) povoljne rede v čitanji, številjenji in pisanji (predlagatelj meni tu tudi spisje). Na šolah pa, kjer traja dolžnost v vsakdanjo šolo lmditi do izpolnjenega 14. leta, naj se gleda kolikor mogoče na to, da otroci dovrše štiri oddelke (razrede). Izstop iz šole z izpolnjenim 12. letom iz I. ali II. oddelka (razreda) naj se dovoljuje le slaboumnim otrokom, o katerik se nij nadejati, da bi z daljnim šolanjem mogli učni smoter doseči. Val. Burni/c, nadučitelj. Z Dobrove pri Ljnbljani.. V tukajšnji šolski občini bilo je pretečenega šolskega leta 273 za vsakdanjo šolo zadosta starih otrok; od teh je bilo radi bolehavosti in nezadostnega duševno-telcsnega razvoja 36 otrok za eno leto šole oproščenih. Hodilo je v domačo dvorazrednico 231, a v šolo v drugih krajik pa 6 otrok. Ponavljalcev in ponavljalek je bilo vseh vkup 43. Teoretično-praktičnega poučevanja v sadjarstvu udcleževalo se je 66 dečkov II. razreda in ponavljalnice, a v samo praktične pa od časa do časa tudi še 26 odraslih s prav dobrim uspehom. — Šolsko leto smo dokončali v 28. dan jul. t. 1. Ta dan bilo je tudi prvo sv. obhajilo za sposobne otroke, zahvalna šolska maša z blagoslovom, potem javna preizkušnja in delitev daril odličnim učencem iu učenkam. Imenovanega dne zbnilo se je zjutraj ub '/,,6. uri nad 200 otrok v šulskih sobah; ub 6. uri šli so za šolsko zastavo paroma v župljansko cerkev, kjer je pri krstnem kamenu vili naš gospod duhovni pomočnik in katehet Josip Laznik z obhajanci na glas ubnovil krstno obljubo, od koder so šli z gorečimi svečami na odločeni prostor pred velikitn altarjem. Potom se je pričela sv. maša z blagoslovoin. Med sv. mašo, pred darovanjem, imel je blagi gospod katehet jedrnat ugovur, v katerem jim je kaj ganljivo razlagal zadnjo večerjo Zveliuarjevo. Ves govor segal je mladini in odraslim globoku v srce. Po mašnikovem zauživanji so bili obhajani. Za sklep cerkvenemu opravilu zapela se je še zahvaljena pesem. Obhajancem preskrbeli so naš za šolo vneti p. n. gospod župnik v farovžu zajtrk; a gosp. kateliet obdaroval jih je z knjižico »Angeljček« in se spominki na prvo sv. obhajilo. Kmalu po % 8. uri prične se očitna preizkušnja v prvem razredu. Prec potem pa se je preizkušnja nadaljevala v II. razredu. Z odgovori in vedenjem otrok bili so poslušalci sploh prav zadovoljni. V tem razredu bilo je 15 odličnih in 19 pohvaljenih, v prvem pa 6 odličnih in 9 pohvaljenih otrok. Za darila dobili so odlični otroci ki-asno vezane, a pohvaljenci v drugem razredu p;i navadno vezane knjižice: »Oče naš in deset božjih zapovedi«, »Slovenski vrtnar«, »Izidor pobožni kmet«, »Nedolžnost preganjana in poveličana«, »Genovefa« ter »Molitvenik za dečke in deklice«. Ua so se mogli otroci z darili tako primerno obdarovati, so pripomogli mnogi domači dobrosrčni šolski prijatelji in dobrotniki. Posebni dobrotnik tukajšnje šole je tudi še tukajšnji dubovni pomočnik g. Josip Laznik, kateri je obhajancem podaril »Angeljčka«, a po vrhu tega pa tudi na svoje troške letos za vse leto šoli naročil »Vrteca«. Dalje mi je še omeniti vrlega gospoda knjigoveza Janeza Bonača v Ljubljani, kateri nam je vsega vkup 42 knjižic za darila kaj lepo in ceno zvezal, ter je tudi štiii »Molitveuike« brezplačno navrgel. Še enkrat zakličem vsem našim milim dobrotnikom in blagim pospešiteljem šolskega napredka: »Bog Vam povnri in plačaj blaga dejanja Vaša v polnej in obilnej meri!» M. Bant. Iz Ljubljane. Veseli rojstni dan našega presvetlega cesarjav 18. dan pieteč. meseca so tudi ljudske šole in slovensko učiteljstvo slovesno praznovali. — Slovesno zlato mašoje v 21. dan avg. t. 1. pel v Svečah v Rožni dolini na Koroškem naš slavni rodoljub in velezaslužni duhovnik, mnnsignor prečastiti gospod prof. Andrej Einspieler. Slavni gnsp. jubilant je, kakor je znano 1. 1852. v Celovcu ustanovil prvi slovenski šolski list «Šolskeg-a Prij atelja». Slava mu! Bog ga ohrani še mnogaja leta! —¦ Tečaj za ljudsko učitelje na deželni vinarski in sadjarski šoli na Grmu se je v 27. dan avg. t. 1. končal z izpitom, pri katercm je deželni poslanec c. k. svetnik g. E. Dev zastopal deželni odbctr. Prisotni so bili tudi državni poslanci dr. Ferjančič, Pfeifer in Šuklje.