Jože Ko kole PROBLEMI BIBLIOGRAFSKE KONTROLE DOKTORSKIH DISERTACIJ GLBDB HA BIBLIOGRAPIJO DOKTORSKIH DISERTACIJ UKIVERZE V LJUBLJANI /1. DEL/ Bibliografija doktorskih disertacij univerze in drugih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Ljubljani 192o-19o3 /Priloženo kot 2. del/ Magistrsko delo Sveučilište u Zagrebu PRIRODOSLOVl^O MATEMATIČKI PAKULTET Zagreb 1973 0. PRADGGVOR - ZAHVALE To študijo sem oblikoval z naslonitvijo na leta 19&9 objav ljeno "Bibliografijo doktorskih, disertacij univerze in dru gih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Ljubljani 192o- 1968", zato je tudi celotno magistrsko delo sestavljeno iz dveh delov, kot je to že nakazano pri samem naslovu. Pobudo za takšen način obdelave problematike je dal mentor tega dela prof.dr.ing. Božo Težak, kateremu se najlepše zahva- • ljujem za ta in še za vse druge nasvete ter sploh za celotno usmerjanje pri sestavi prvega dela magistrske naloge. Za po moč pri zbiranju podatkov in gradiv za primerjalno analizo objavljanja bibliografij disertacij sem dolžan posebno zah valo tovarišici Bubravki Kritovac z Referalnega centra v Zagrebu. Ua tem mestu bi se želel zahvaliti nadalje vsem, ki so mi kakor koli, z napotki ali podatki, priskočili na pomoč, ter še enkrat vsem tistim, na katere sem se obračal že pri sestavi bibliografije disertacij univerze v Ljubljani, tj. pri sestavi drugega dela magistrske naloge. - II - - III - VSEBINA Predgovor - zahvale Vsebina Uvod - predstavitev teras 1.1 Predmet magistrskega dela 1.2 Obdelava problema 1.3 Literatura o predmetu Splošno o doktoratu znanosti in doktorskih diserta- cliah 2.1 Historični in formalno pravni vidiki doktorata in doktorskih disertacij 2.2 Oblikovanje in publiciranje disertacij, vpraša nje njihove dostopnosti 2.3 Bibliografska kontrola disertacij Bibliografije disertacij v Jugoslaviji 3.1 Oblike in vrste bibliografij disertacij 3.2 lekoče bibliografije disertacij v Jugoslaviji 3.3 Retrospektivne bibliografije disertacij v Jugo slavij i 3.4 Analitična bibliografska kontrola disertacij v Jugoslaviji Analiza bibliografske kontrole disertacij v Jugo slaviji glede na BDI in druge bibliografije diser- 4.1 Primernost BBL za analizo bibliografske kon trole disertacij v Jugoslaviji 4.2 Primernost oblik in vrst bibliografij diserta cij v Jugoslaviji 4.3 Izčrpnost in ažurnost zajetja jugoslovanskih disertacij v bibliografijah 4.4 Popolnost bibliografskega opisa v jugoslovan skih bibliografijah disertacij 4.5 ObliČnost jugoslovanskih bibliografij diser tacij 4.5.1 Osnovna razvrstitev disertacij v bib liografij ali - IV - .2... del magistrskega dela, tj. "Bibliografija doktorskih disertacij univerze in drugih visokošolskih in znanstve nih ustanov v Ljubljani 192o-ls68n, 232 + (V) str., je priložen kot posebna knjiga. 4,5.2 Opremljenost bibliografij disertacij s kazali oziroma dodatnimi pregledi 53 4.0 0 samem publiciranju originalov disertacij glede na~3DL . 5 4.6.1 Struktura publiciranja disertacij po ' BDI 61 4.6.2 Ažurnost publiciranja disertacij 63 4.6.3 Publiciranje disertacij po znanstvenih panogah 65 4.6.4 Publiciranje disertacij po jezikih 68 4.6.5 Dostopnost disertacij 63 5. Zaključki in -rediogi 71 6. Literatura 7 7. Izvlečki 8o 7.1 Avtorski izvleček 3 7.2 Autorski sinopsis 81 . 7.3 Author's abstract 2 S. Priloge 83 8.1 Kronološki pregled pomembnejših samostojno in nesamostojno objavljenih bibliografij oziroma popisov disertacij v Jugoslaviji 84 8.2 Seznam časopisov in redno izhajajočih zborni kov, v> katerih so bile po DBL objavljene di sertacije v obliki člankov 89 8.3 Seznam zbirk po BDL, v katerih so bile občasno objavljene disertacije 94 - 1 - 1. UVOD - PREDSTAVITEV TEME 1.1 Predmet magistrskega dela Vprašanje doktorata znanosti in znanstvene razprave, tj. dok torske disertacije, katero je praviloma treba sestaviti in us pešno obraniti sa pridobitev tega akademskega naslova, je za radi svojega ključnega značaja in pomena, saj predstavlja naj višje formalno priznanje sposobnosti za kvalitetno in samo stojno znanstveno ustvarjanje in delovanje, zelo kompleksno in zanimivo z večih vidikov, ki jih lahko razdelimo v dve sku pini; historični, formalistični in pravni vidiki so povezani predvsem s splošnimi vprašanji doktorata znanosti (glej 2.1), medtem ko so za same doktorske disertacije odločilni mnogoteri vidiki in oblike njihovega publiciranja. K problemom publiciranja doktorskih disertacij v najširšem pomenu je treba uvrstiti: vsebinsko in zunanje oblikovanje disertacije od osnutkov do dokončnega besedila in oblike, v kateri je oddana v oceno in obrambo, tj. do "publiciranja:! originala, ter številni vidiki in oblike publiciranja uradno ocenjenih in sprejetih oziroma ohranjenih disertacij, pri če mer je pomembno tako publiciranja originalov kot morebitnih natisov le-teh bodisi v neokrnjenem obsegu bodisi s skrajša nim ali prirejenim besedilom. Publiciranje originalov diser tacij je tesno povezano z vprašanjem njihove dostopnostij pri tem je odločilno, kako jez dogovori ali predpisi urejeno hranjenje določenih izvodov vsake disertacije (njihov depozit) pri institucijah, kjer je bila disertacija ohranjena oziroma v univerzitetnih ali drugih knjižnicah, in njen morebitni na tis v kakršnikoli obliki, zelo pomembno vlogo pa imajo tudi načini oziroma sistemi zamenjave originalov disertacij med univerzitetnimi knjižnicami in njihove dostopnosti v okviru - 2 - medknjižnicne izposoje. V Jugoslaviji so disertacije pubiicira ne samo konvencionalno, tj. strojepisno ali z drugimi repro- grafskimi metodami razmnoževanja (originali disertacij) ozi roma v knjižnem tisku (natisi disertacij v samostojni obliki, tj. kot knjiga, ali nesamostojni kot Slanici), v tujini pa ce že zelo uveljavljajo nekonvencionalni načini publiciranja ori ginalov na takoimenovanih mikroformah, predvsem na mikrofil mih in mikrokarticah. Za posebno obliko publiciranja diserta cij laliko imamo tudi njihovo bibliografsko kontrolo, tj. nji hovo popisovanje in seznanjanje javnosti o njihovem obstoju in dostopnosti z objavljanjem opisnih in analitičnih podatkov o njih v tekočih ali retrospektivnih bibliografijah. V tem besedilu je obdelan samo slednji vidik publiciranja di sertacij v najširši oziroma razširjeni uporabi tega izraza, tj. njihova bibliografska kontrola. Prikazana in analizirana so predvsem dosedanja prizadevanja in sedanje stanje biblio grafske kontrole disertacij v Jugoslaviji, za postavitev v širši mednarodni okvir oziroma za primerjavo z mednarodnimi prizadevanji pa so na kratko opisane tudi najznačilnejše in najpomembnejše oblike bibliografske kontrole disertacij dru god po svetu. Ker so posebno pri disertacijah - in to ne samo na področju prirodoslovnih, ek3aktnih , tehniških in ekonom skih, temveč vse bolj tudi pri humanističnih in družboslovnih - pač v koraku z dinamiko in potrebami današnjega časa, po membni predvsem novi, sicer se nikjer drugje znanstveni jav nosti predstavljeni rezultati in dognanja, je poudarjena in najbolj podrobno obdelana tekoča bibliografska kontrola di sertacij, seveda pa so registrirane tudi vse oblike njihove retrospektivne kontrole pri nas. - 3 - 1.2 Obdelava problema Praktično z vsemi problemi publiciranja, bibliografskega za jetja in dostopnosti disertacij sploh kakor tudi z raznimi formalno pravnimi vidiki doktorata znanosti sem se moral spo prijeti pri zbiranju podatkov in urejanju gradiva ter nato pri sestavi lete 1969 objavljene "Bibliografije doktorskih disertacij univerze in drugih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Ljubljani 192o-1968" (v besedilu odslej naprej skr ajšano "3DL"!). V skladu z že ob začetku sestave te bibliogra fije postavljenim načelom, da morajo biti v njej zabeležene ne samo originalne disertacije skupaj z raznimi za njihov na stanek, priznanje oziroma obrambo in dostopnost pomembnimi podatki, temveč tudi kasnejši, po obrambi objavljeni natisi vsake disertacije bodisi v neokrnjeni ali prirejeni obliki, je bilo treba odkriti in raziskati vse možnosti njihovega konvencionalnega publiciranja v najširšem, že prej definira nem pomenu. Zapažanja in zaključki, do katerih sem prišel pri sestavi BLL in jih povzel v njenem uvodnem delu ("Uvod" in "Sestava bibliografije - navodila za uporabo") ter sploh celotna bib liografija z glavnim bibliografskim popisom disertacij po strokah in z vsemi pomožnimi pregledi in kazali služi kot delovna predloga magistrskemu delu.in tvori tako njegov inte gralni del. Uvodni del v 3DL je zato s sklicevanjem na ustrez ne strani v njem smiselno povezan s tem glavnim analitičnim besedilom magistrskega dela z namenom, da se obravnava posa meznih vprašanj čim manj podvajaj seveda pa je treba včasih nekatere ugotovitve vseeno v tem besedilu ponoviti, morda z nekoliko drugega vidika ali glede na zapažanja? ki so se po javila ob pregledu drugih bibliografij disertacij v Jugosla viji. Le-te predstavljajo tako poleg BDL naslednjo pomembno "surovino" in izhodišče za oblikovanje analiz in sestavo za ključkov in predlogov. - 4 - Ozadje za razumevanje same bibliografske kontrole disertacij je podano v drugem poglavju magistrskega dela: najprej so na kratko opisani čisto splošni historični, formalni in pravni vidiki doktorata, nato pa vprašanja oblikovanja, publicira- nja in dostopnosti doktorskih disertacij, ki vplivajo na nji hovo uspešno bibliografsko kontrolo. Pri teh splošnih vpraša njih ao upoštevana tako domača kot tuja gradiva in študije o doktorskih disertacijah in o doktoratu znanosti. V tretjem poglavju je najprej obdelana splošna problematika publiciranja bibliografij disertacij v svetu glede na njihove vrste ter najznačilnejše oblike in primere konvencionalne in nekonvencionalne kontrole. ,Sledi pregled dosedanjih prizade vanj in sedanjega stanja bibliografske kontrole disertacij v Jugoslaviji glede na najpomembnejši zunanji obliki: tekočo in retrospektivno; kot izredno informativna oblika je še po sebej obdelana analitična bibliografska kontrola. Analiza bibliografske kontrole disertacij v Jugoslaviji je podgna v četrtem poglavju na osnovi izbranih in primerno ure jenih podatkov iz BDL in v primerjavi z drugimi bibliografi jami disertacij v Jugoslaviji. Analize zajemajo: - načine in izčrpnost bibliografskih opisov v bibliografijah disertacij - ureditev in obličnost bibliografij disertacij - kvaliteto in popolnost zajetja podatkov o disertacijah v bibliografijah le-teh. Na osnovi pregleda dosedanjih in sedanjih bibliografij diser tacij in drugih oblik njihove bibliografske kontrole v Jugo slaviji^ Predhodnih dveh poglavjih so nato v petem poglavju povzeti zaključki in podani predlogi za bolj sistematično, predvsem, pa enotno bibliografsko kontrolo disertacij v Jugo slaviji ter za vključevanje v že opazna prizadevanja, da se vzpostavi tudi mednarodna bibliografska kontrola disertacij. - 5 - 1.3 Literatura o predmetu Obsežnejših samostojnih študij, ki bi kompleksno obdelale ce lotno problematiko doktorata ter publiciranja in bibliografske kontrole disertacij z vseh vidikov ter primerjalno analizi rale stanje po vsem svetu, ni mogoče zaslediti, je pa v sve tovni bibliotekarski in dokumentalistični strokovni literatu ri mogoče zaslediti precej sestavkov, ki obravnavajo, čeprav dokaj izolirano, posamezne oblike in vidike. Takšne študije so bile objavljene predvsem v strokovnih bibliotekarskih in dolcumentalisticnih Časopisih, podatke o bibliografijah diser tacij pa je moc dobiti v bibliografskih priročnikih, tj. v uvodih v bibliografijo, npr. v obeh delih L.-I-J. Maiclesove "Les sources du Travail bibliographiqueu, Geneve-Lille 1950-1958, in "Manuel de biblicgraphie", 2e ed., Pariš 1S69, ali v delu G. Schneiderja "Handbuch der Bibliographie", 5. Aufl«, Stuttgart I969, oziroma C. Pleischhacka, E. Brlickerta, G. Reichardta "Grundriss der Bibliographie", Leipzig 1957, in v splošnih bibliografijah bibliografij, npr. v delu Th. Bestermanna "A world bibiiographv of bibliographies and of bibliographical catalogues, calendars, abstract3, digests, indexes and the like',' 4th ed., Lausanne I965-I96S. Publici- ranih je bilo tudi že nekaj specializiranih bibliografij bib liografij disertacij, ki popisujejo bodisi bibliografije di sertacij po vsem svetu, npr. delo Kričevskega "Bibliografii dissertacij"^', ki prinaša istočasno tudi doslej najtemelji- tejšo študijo o konvencionalnih oblikah in zvrsteh bibliogra fske kontrole disertacij sploh, bodisi bibliografije diserta cij, ki so bile publicirane samo v posameznih državah (tak sne bibliografije bibliografij disertacij so izdelane npr. za ZLA, Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo). V Jugoslaviji je bilo na to tematiko napisanega zelo malo in (5) tudi objavljeni sestavki, npr. sestavka VI. Bonaca in D. -6- (12 ) Lazareviča obravnavata predvsem probleme doktorata kot takega ter samo obrobno vprašanja publiciranja in bibliograf ske kontrole disertacij. 0 disertacijah kot izredno pomembni zvrsti praviloma rokopisne znanstvene publikacije, ki se zbi rajo in hranijo v knjižnicah, ter o bibliografijah, ki jav nost seznanjajo z obstojem in nahajališči disertacij, podaja (22") kratko informacijo Lidija Subotin v J v svojem sestavim o priročnikih, ki je bil objavljen v strokovnem priročniku za bibliotekarje (ta je bil sestavljen predvsem kot nekakšen učbenik v pomoč knjižničnim delavcem v Srbiji za opravljanje strokovnih izpitov). Zanimive podatke o disertacijah v Jugo slaviji je možno dobiti tudi v planskem in programskem delu leta 1972 objavljenega jugoslovanskega makroprojekta izgrad- nje in razvoja informacijske mreže v SPRJ , nosebno v 3es- (7) tavku J. JaničijevičawJ v 2. delu te publikacije. 0 tem, kako naj bi bila doktorska disertacija sestavljena Vsebinsko in oblik Kritovac Bibliografije doktorskih disertacij, ki so bile doslej objav ljene v Jugoslaviji, kar je za namene tega dela tudi najbolj zanimivo, sta popisala J* Logar v svojem "Uvodu v bibliogra fijo", v katerem so pri popisu bibliografij posameznih jugo slovanskih narodov naštete tudi samostojno objavljene biblio- (81 grafije disertacij, in Š. Jurišič^ , ki registrira poleg samostojno objavljenih bibliografij disertacij tudi popise disertacij, ki so bili objavljeni v jugoslovanskih bibliote karskih časopisih. Tiste zgoraj omenjene publikacije oziroma sestavke, ki sem jih koristno uporabil tudi pri sestavi magistrskega dela, citiram na koncu le-tega pri uporabljeni "Literaturi81. Tam so navedeni nadalje tudi v tujini objavljeni članki in pub likacije, ki sem jih v delu uporabil pri obdelavi raznih splošnih vprašanj publiciranja in bibliografske kontrole - 7 - disertacij, tj. takšnih, ki vključujejo ožjo jugoslovansko problematiko v širši mednarodni okvir. K uporabljeni literaturi je treba seveda prišteti tudi vse publikacije, ki jih citiram kot vire in literaturo v drugem delu magistrskega dela, tj. v BDL, in sicer na str. 13-14 pod naslovom "Bibliografije in bibliografska pomagala", saj je. is njih možno izluščiti tudi mnoge koristne podatke in zaključke o publioiranju in bibliografski kontroli disertacij v Jugoslaviji sploh. Skupno število referenc, ki jih navajam pod uporabljeno "Literaturo" na koncu tega glavnega tekstov nega dela magistrske naloge in referenc iz BDL je tako 39. - 8 - 2. SPLOŠNO O DOKTORATU ZNANOSTI IN DOKTORSKIH DISERTACIJAH 2.1 Historični in formalno pravni vidiki doktorata in dck- • torskih disertacij Naziv "doktor znanosti" stoji že dolgo časa za najvišjo for malno akademsko stopnjo, ki se pridobi kot priznanje za naj višjo znanstveno usposobljenost na osnovi posebnega uspešno končanega študija (včasih tudi še sedaj polaganja strogih izpitov - rigorozov) oziroma dandanes praktično po vsem sve tu na osnovi izdelane in ohranjene znanstvene razprave - dok torske disertacije. Ta naziv podeljujejo univerze, visoke šole ali npr« v Nemčiji tehniške univerze, ponekod, posebno v Sovjetski zvezi, pa tudi v drugih vzhodnoevropskih državah, tudi akademije znano sti in druge z ustrezno zakonodajo za to pooblaščene znanst vene institucije. V duhu jugoslovanskih povojnih zakonov o doktoratu oziroma visokem šolstvuv *'',. • 3* J je namen na- slova doktorja znanosti trojenw , in sicer, da: 1) pospešuje znanstveno delo; 2) pospešuje vzgojo novih znanstvenih kadrov in 3) usposablja visokospecializirane strokovnjake. Sedaj ve ljavne pogoje za pridobitev akademske stopnje doktorja znano sti določa v 42. členu Splošni zakon o šolstvu y . . Čeprav so današnjim univerzam oziroma visokim šolam nekako ustrezne institucije morale obstajati že pri Grkih in Rimlja nih v starem veku in so svojim gojence , ki so na njih štu- • dirali; verjetno podeljevale tudi neke nazive, sega zgodovina doktorata znanosti, tj. akademskih naslovov v današnjem smis lu, v zre." i srednji vek, ko so se pričele ustanavljati uni verze. Prva podeli naziv doktorja, in sicer doktorja prava, univerza v Bologni okoli leta H4o, kmalu za tem pa prično -9- podeljevati doktorski naslov tudi druge univerze. V teku stoletij je bila uporaba naziva doktor dokaj neenotna in ni imela iste vsebine in veljave niti na univerzah iste de žele, kaj šele med različnimi deželami, in stoji tako še dan danes akademska stopnja doktorja znanosti v različnih deželah po eni strani in med različnimi znanstvenimi področji po dru gi strani cesto za dokaj neenako kvaliteto znanstvene usposo bljenosti. Naziv doktorja v moderni rabi se nikoli ne pode-' ljuje sam za sebe, temveč je podrobneje določen a nekim atri- • butom9 ki se v glavnem dodaja po dveh načelih: glede na fakul teto, kjer je bil podeljen doktorat (npr. "dr.philV tudi za nefilozofske in sploh nehumanistične vede, npr. za kemijo, če so formalno zajete v učnem programu filozofske fakultete) ali glede na znanstveno področje, v katerega se tematsko uvršča disertacija, torej ne glede na fakulteto ali visoko šolo* ki podeljuje doktorat (npra doktorat ekonomskih znanosti na prav ni fakulteti ali obratno). Tudi pri uporabi teh atributov so prakse med državami, in celo praksa v isti državi na različnih univerzah, različne. Pri doktoratih v Jugoslaviji je bil do leta 1948 doktorski atribut istoveten z imenom fakultete, od leta 1949 pa se je določal glede na znanstveno področje, ka teremu je tematsko pripadala disertacija (glej tudi Uvod v BDL, str. 7). Pridobitev doktorata prvotno ni bila vezana na izdelavo dok torske disertacije, temveč samo na javno ustno branjenje (dis- putacijo) originalnih doktorandovih tez. Iz kasnejše zahteve, fakultetnih uprav, da je doktorski kandidat moral predložiti teze v pismeni obliki, se je razvilo sedaj vsesplošno pravilo, da je pogoj za pridobitev doktorskega naslova sestava in obra mba doktorske disertacije. Se glede na to je v nekaterih drža vah za nekatera področja (medicino, pravo) bilo še do nedav nega precej v veljavi, in je v redkih primerih Še danes, da lahko kandidat pridobi doktorski naslov samo s polaganjem - lo - zelo strogih izpitov ^rigorozov). Takšna praksa je bila tudi v Jugoslaviji do leta 1948, zadnje doktorske promocije sano na osnovi rigorozov pa so bile opravljene celo še leta 1952 (glej tudi Uvod v BDL, str, 5). • Doktorska disertacija je po sami dikciji zadnjega zakona o doktoratu znanosti iz leta 1955 dokaj splošno definirana kot samostojno znanstveno delo, ki pomeni prisnevek k znano- (o 5) sti. Dikcija starejšega zakona iz leta 1948^ JJ pa je bolj podrobna, saj definira disertacijo kot samostojno delo, ki obogati znanost in mora v svojih izsledkih podati rešitev ali teoretično obrazložitev znanstvenih problemov ali pa znan stveno zastaviti nove probleme, ki so pomembni za znanost; izčrpno mora obdelati problem in ga obrazložiti v zvezi s problematiko ustreznega znanstvenega področja. Vrednost disertacij, kar je tudi razvidno iz te definicije, se kaže torej: 1) v njihovi vsebinski vrednosti, saj predstav ljajo obogatitev znanosti; 2) v njihovih metodoloških prije mih in karakteristikah (pospeševanja; originalnih rešitev in pristopov) in 3) v njihovi referenčni vrednosti glede na to, da mora biti v disertaciji postavljena problematika temeljito podkrepljena z že obstoječimi dognanji in izkušnjami ter vse to potrjeno z izčrpnim poznavanjem vseh obstoječih virov in literature. Prav vsled tega je problem publiciranja diserta cij in njihovega bibliografskega zajetja še kako aktualen. Zaradi pomembnosti kvalifikacije, ki jo daje doktorat, so seveda z njim povezani številni formalizmi in pravni vidiki. Formalizmi prično že z zahtevanimi pogoji za prijavo kandida- . ture in urejajo nato ves postopek od prijave in sprejetja doktorske teme, mentorstva, ocenitve disertacije, njene obra mbe itd. vse do zadnjega akta, tj. svečane promocije novega doktorja znanosti. Določajo jih delno zakonski predpisi delno pa statuti fakultet oziroma visokošolskih ali znanstvenih - 11 - institucij. Sem sodi tudi vprašanje zakonskih določil o tem, katere institucije so pooblaščene, da podeljujejo doktorat znanosti. Trenutno so v Jugoslaviji to samo univerze in neka tere visoke šole ali znanstvene ustanove, na katerih je orga niziran postdiplomski študij, kot to določa tudi zakorr _ , medtem ko so lahko do leta 1355 podeljevale doktorat tudi druge neuniverzitetne znanstvene ustanove, npr. akademije zna nosti {primerjaj Uvod v fiDL, str. 5-6). Za dostopnost diser tacij in njihovo biliografsko kontrolo pa so izredno pomembna določila o obveznem hranjenju (depozitu) disertacij v določe nih knjižnicah (tj. univerzitetnih) in o njihovem morebitnem natisu (več o tem glej 2,2 in 2.3). Naslednji skupek vprašanj izrazito pravnega značaja je pove zan delno z vsebinskimi elementi (status doktorata znanosti v nacionalnih in mednarodnih okvirih, priznavanje veljavnosti doktorata oziroma disertacije v tujini in nasprotno tujih doktoratov na domačih univerzah, tj. nostrifikacije) delno formalistični (vprašanje avtorstva in avtorske zaščite, pra vice citiranja in objavljanja odlomkov s strani drugih oseb, veljavnost doktorata oziroma vprašanje pravice uporabe dok torskega naslova brez promocije, možnosti mikrofilmanja di sertacij ipd. ). 2.2 Oblikovanje in puhliciranje disertacij, vprašanje njihove dostopnosti Za uspešno priznanje in obrambo je vsekakor prvi pogoj, da doktorska disertacija zadosti zelo visokim kriterijem glede originalnosti problema in kvalitete njegove obdelave, seveda pa mora biti tudi zunanje primerno oblikovana in tehnično opremljena, njena vsebina pa razporejena in napisana v skladu z ustreznimi nacionalnimi in mednarodnimi normativi oziroma - 12 - priporočili ter sploh, pravili sestave in pisanja znanstvenih razorav. Najosnovnejša navodila za oblikovanje disertacij C1 o) prinaša za jugoslovansko prakso D. Kritovac^ , ki tudi na vaja JUS standarde s področja informatike, katere je treba smiselno uporabiti pri oblikovanju disertacije. Šele po vseh normativih o vsebinskem in tehničnem oblikovanju urejena in napisana disertacija je primerna za njeno predajo v oceno in nato obrambo, tj. za "publiciranje"" njenega originala. V skladu s takšno najširšo definicijo imamo torej opraviti: 1) s publiciranjem disertacij v konvencionalnili oblikah: originali disertacij v veliki večini primerov izdelani v strojepisu, redkeje, pri starejših disertacijah, tudi v pravem rokopisu, v novejšem času so mnoge disertacije raz množene s strojepisne predloge z raznimi cenenimi repro- grafskimi metodami (ciklostilno, hektoggrafsko, heliograf- sko, kserografiranc), v nekaj zelo redkih primerih pa predstavljajo že kar natisnjene znanstvene razprave isto časno original disertacije; pct)olni ali delni natisi v knjižnem tisku, v polknjižnem tisku (ofset) pa tudi s cenejšimi reprpgrafskimi tehni kami; 2) s publiciranjem v nekcnvencionalnih oblikah: z m. ikro formam i (mikrofilmi, mikrofiši, mikrokarticami, aperturnimi karticami) na magnetnih trakovih, diskih ali drugih za obdelavo z računalnikom primernih pomnilnih medijih. Besedi "publiciranje" in publikacija" sta v tem delu vse skozi uporabljeni v najširšem pomenu in zajemata zato - skla dna s podobno definicijo, kot jo je že leta 1954 podal Tate(23) - vse oblike konvencionalne in nekonvencionalne, popolne ali delne tekstne presentacije disertacij ne glede na fizično obliko, način reprodukcije in format, kar je različno od klasičnega pojmovanja publiciranja, ki je tes ne povezano s tiskano obliko. - 13 - Vse omenjene oblike konveneionalnega publiciranja disertacij so popisane v BDL in tudi komentirane v njenem uvodnem delu na str. lo-12, medtem ko nekonvencionainih oblik v njej pov sem razumljivo ne zasledimo, saj se v Jugoslaviji doslej še niso uveljavile. Zaradi praviloma silno omejenega števila izvodov je publici- ranje originalnih disertacij še kako tesno povezano z vpra šanjem njihove dostopnosti. Za to pa so najbolj pomembna do ločila o o bve znem d e p o z it u, tj. o tem, v kakšnem minimalnem številu izvodov mora doktorand predati disertacijo fakultetni upravi oziroma tajništvu znanstvene institucije in kdo je potem obvezan te izvode hraniti. Praksa v vsem svetu je, da so določene za to univerzitetne knjižnice, v katere morajo fakultetne uprave po končani obrambi predati vsaj 1 izvod disertacije. Ponekod je bila, in je še v veljavi, tudi praksa ali predpis, da mora biti disertacija natisnjena takoj po ocenitvi, tj. še pred obrambo disertacije; vsaj sa ocenitev mora biti v takšnih primerih disertacija najprej predložena v rokopisu (strojepisu), Čeprav potem končno velja kot origi nal v omejenem številu izvodov (od loo do 2oo) natisnjena disertacija, V Jugoslaviji ]ob objave Obče univerzitetne uredbe leta 1931 o nekih predpisih o depozitu originalov doktorskih diserta cij ne moremo govoriti. 3 to uredbo pa je bilo prvič enotno za vse tri jugoslovanske univerze v Beogradu, Zagrebu in Lju bljani predpisano, da morajo oddati doktorandi natipkano di sertacijo v 5 izvodih, do tedaj so se rokopisne ali stroje pisne disertacije predajale in shranjevale v enem samem iz vodu a arhivih ustreznih fakultet. Ilajbolj sistematično so se še disertacije zbirale v univerzitetni knjižnici v Beogra du kot del r:.Q tedaj močne posebne zbirke jugoslovanskih in tujih, z zanenjavo pridobljenih disertacij. Z obvezo dokto- randovega natisa disertacije v loo izvodih od leta 1931 do leta 194-3, pa čeprav samo v skrajšani obliki, se močno loveča dostopnost disertacij v tej obliki, vendar ostane vprašanje depozita originalnih strojepisnih disertacij v univerzitet nih knjižnicah še vedno neenotno tretirano. Od leta 1948 do 1955 je bila v veljavi praksa, da doktorand preda fakultetni upravi strojepisno disertacijo v 5 izvodih, katerih kasnejši depozit pa ni bil določen s posebnim zakonskim predpisom, . medtem ko je od leta 1955 s zakonom določen depozit vsake v Jugoslaviji obranjene disertacije z enim izvodom v vsaki uni verzitetni knjižnici v Jugoslaviji, vendar se tudi ta pred pis v praksi ne izvaja dosledno (is 3LL je npr. razvidno, da v obdobju 1955-1965 od 323 v Ljubljani ohranjenih disertacij loo ali 3o,5 % originalov ni bilo predloženih Sfarodni in uni verzitetni knjižnici v depozit in potemtakem tudi ne ostalim jugoslovanskim univerzitetnim knjižnicam. • Kfa depozit originalov disertacij sta neposredno vezani tudi ostali dve obliki dosxopnosti disertacij, tj. zamenjava diser tacij med univerzitetnimi knjižnicami in njihova medknjižnična izposoja. Zamenjava disertacij se je razvila že v prejšnjem stoletju med zapadno evropskimi univerzitetnimi knjižnicami in je te meljila na dogovoru posameznih univerz oziroma univerzitetnih knjižnic. Zamenjava sploh, posebno pa se mednarodna, zahteva enakovredne partnerje tako glede obsega kot kvalitete izmenja nih disertacij. Danes sodelujejo v zamenjavi predvsem univer zitetne knjižnice tehle evropskih držav: Belgije, Lanske, Francije, obeh ITemčij, Nizozemske, Švedske in Švice (zamenja va med temi je več ali manj recipročna in redna) pa tudi Ju goslavija, ki pa iz tujine disertacije predvsem prejema in jih tja zelo malo pošilja. Center za prejem tujih disertacij v okviru mednarodne zamenjave je v Jugoslaviji Univerzitetska biblioteka "Svetozar Ivlarkovič'5 v Beogradu, ki hrani v svojih fondih sedaj že preko 145.000 tujih disertacij. Zamenjava originalnih jugoslovanskih disertacij pa je med univerzami - 14 - - 15 - v Jugoslaviji na zvezni ravni praktično že urejena z zakonom o doktoratu znanosti , tj* z obveznim depozitom (primerjaj zgoraj) po enega izvoda disertacije v vsaki univerzitetni knjižnici v državi. jvledknjižnična izposoja disertacij - seveda pod običajnimi po goji njihove prezenčne uporabe v čitalnici knjižnice, ki iz posojo posreduje - je zlasti pomembna pri originalih diserta cij, saj je to največkrat edina možna oblika dostopnosti ne okrnjene disertacije na "daljavo", tj. ne da bi bilo treba morda iz nekega dosti oddaljenega kraja posebej obiskati uni verzitetni center za sicer običajno edino možni ogled diser tacije v univerzitetni knjižnici. Žal so v Jugoslaviji zaradi že skoraj pretirane skrbi za njih disertacije skoraj v vseh univerzitetnih knjižnicah kot rokopisna gradiva izključene iz medknjižnične izposoje - medknjižno izposojo dovoljujeta samo Univeržitetska biblioteka "Svetozar Markovič" in Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana. Dostopnost seveda ni vprašljiva pri naslednji obliki njihove ga publiciranja, tj. pri natisih disertacij, saj je možno na tisnjene disertacije preprosto kupiti preko knjigotrške mreže oziroma si jih je mogoče izposoditi brez nekih omejitev iz večjega števila knjižnic-. Konvencionalni načini natisov diser tacij glede na tehniko tiskanja so že bili omenjeni, zanima nas zato še oblika natisov glede vsebinske popolnosti. V sve tovni praksi zasledimo tele karakteristične oblike: 1) natise disertacij kot popolnoma'samostojne publikacije, tj. v obliki knjige (neskrajšane disertacije) ali brošure (delni natisi, skrajšane disertacije); 2) natisi v zbirkah znanstvenih razprav (kot samostojni zvez ki ali deli zvezkov), ki so "oosebno značilni za nemško in • ~, , (3) ameriško prakso j 3) natisi disertacij v obliki člankov v znanstvenih Časopisih - 16 - ali sestavkov v zbornikih, kongresnih gradiv ipd. (pravilo ma v močno skrajšani obliki ali kot delni natisi)j 4) kot avtorski povzetki (avtoreferati) (praksa predvsem v Sovjetski zvezi). Najpogostejša oblika natisa je članek, kar potrjujejo tudi podatki iz 3DL, po katerih, je cd skupno 48o (= loo %) natisov disertacij 2oo (41,7 %) člankov ali sestavkov v zbornikih, 169 (352 %) je natisov v celoti (kot knjige )9 85 (17,7 %) delnih ali skrajšanih natisov (brošure) in 26 (5>4) avtorskih povzetkov. Praktično vse oblike v Jugoslaviji običajnih nači nov natiskovanja disertacij pa so razvidne iz uvodnega dela v BDL, str. 11-12. Uekonvencionalno publiciranje disertacij z mikroformami, predvsem z mikrofilmi ali mifcrofiši, se je že močno uveljavi lo v ZDA s sistemom firme Xerox Universitv Ivlicrofilms ' , v zadnjem času prodira tudi v Evropo in s tem pridobiva med- (17) narodni značaji ', v Jugoslaviji pa je še povsem neobičajno. 2.3 Bibliografska kontrola disertacij Če hočemo seznaniti širši krog zainteresirane znanstvene jav nosti s produkcijo novih disertacij, je treba bibliografske in vsebinske podatke o njih zajeti z njihovim, Če se le da, neposrednim popisom in nato tako zbrane informacije na nek način publicirati v obliki najpreprostejših spiskov ali po raznih vidikih urejenih bibliografij ter jih s tem napraviti dostopne - na ta način smo vzpostavili njihovo bibliografsko kontrolo, tj. smo jih "bibliografsko publicirali", kar je tu di eden. od načinov publiciranja disertacij v najširšem po menu te besede. - 17 S tem, da opozarja vsaj na obstoj, če že ne tudi kar na de jansko mesto hranjenja disertacij, pa je bibliografska kon trola tesno povezana tudi z dostopnostjo disertacij, tj. lah ko jo imamo za nekako njeno sekundarno obliko; v tem je tudi njen veliki pomen. Na osnovi zelo nepopolnih in nedoslednih statističnih podat kov, in zato seveda tudi zelo približne ocenitve, lahko pred postavljamo, da je trenutno po vsem svetu letno publiciranih 80.000 do loo.ooo disertacij. V jugoslovanskem nakroprojektu izgradnje sistema znanstvenih in tehničnih informacij v SFRJ iz leta 1971 je sicer ocenjeno njihovo število samo na nekako 7o.ooo, vendar primerjava - ^orav tako z zelo acroksimativno oceno iz leta 1954^'" , ki postavlja9 da je lahko letno pu bliciranih od So.000 do loo.ooo disertacij - nakazuje, da mo ra biti v makroprojektu podano število disertacij sedaj vse kakor višje zaradi nenehne ekspanzije znanosti in univerz. Kakorkoli že, tudi najbolj pesimistična ocena letne svetovne produkcije disertacij da tako visoko številko, da je ž njo nujno utemeljena potreba po posebnih načinih oziroma po dopol nitvi obstoječih načinov bibliografske kontrole disertacij, zlasti še, če upoštevamo, da originalne disertacije kot "roko pisna" gradiva niso praviloma registrirane v nacionalnih bib liografijah. Brez posebnega opozarjanja na nove disertacije pa ostanejo te znanstvenemu svetu nepoznane in 2e samo zato nedostopne, s tem pa tudi ostanejo skrite mnogoštevilne v njih zapisane nadvse aktualne in pomembne znanstvene in tehnične informacije. Po,uradni • statistiki je bilo v Jugoslaviji od leta 1945 do ( O rs \ vključno le-^a 1972 podeljenih 5792 doktoratov znanostik Število podeljenih doktoratov seveda ni istovetno s številom doktorskih disertacij, saj so bili, ko je že bilo omenjeno preje (2.1 )s doktorati vse do leta 1952 še podeljeni tudi sa mo na osnovi rigorozovj žal za to obdobje dejanskega števila - 18 - doktoratov, ki so bili pridobljeni na osnovi disertacije ni moč ugotoviti, ker prav za to manjkajo zanesljivi podatki oziroma statistike. Ha osnovi nepopolnih sekundarnih virov podatkov- je bilo npr. v jugoslovanskem makroprojektu ocenjeno število disertacij od leta 1951 do IS08 na 2o77 , kar bi dalo glede na celotno povojno obdobje do leta 19^8 (4539 do ktoratov) samo 45 %t kar je pa vsekakor nerealno malo. Če pa seštejemo podatke iz doslej objavljenih bibliografij diserta cij glavnih petih univerzitetnih središč v Jugoslaviji za di sertacije, ki so bile ohranjene v letih 1945 do 1970"- (glej prilogo 1, zaporedne številke 8, 13, 14, 15» 16, 17) dobimo število 4468, ki je že blizu dejanskega, katerega lahko s približkom ocenimo na 4600 do 47oo disertacij. Najznačilnejši način bibliografske kontrole disertacij so še vedno samostojne bibliografije disertacij in zaključene bib liografije oziroma popisi disertacij, ki so nesamostojno ob javljeni v znanstvenih revijah^ zbornikih ipd.). Niso pa to edini načini. Bibliografsko kontrolo disertacij vzpostavimo tudi z: - objavljanjem podatkov o disertacijah v splošnih ali strokovnih popisnih in analitičnih bibliografijah hkrati s popisom drugih publikacij - puhliciranjem posamičnih analitičnih informacij o disertacijah v rubrikah za novitete oziroma morebiti tudi recenzije v znanstvenih časopisih - uvrstitvijo kartotečnih listkov z opisi disertacij v splošne, zlasti pa še v posebej samo za registracijo diser tacij namenjene listkovne kataloge knjižnic (predvsem univer zitetnih in nacionalnih) - uvrstitvijo listkov s podatki o disertacijah v cen tralne kataloge disertacij za celotne regionalne ali naciona lne knjižnične sisteme (praksa npr. v obeh iJemčijah) vzeta je gornja m spodnja meja; zajemanje disertacij je namreč glede na obdobje v različnih bibliografijah (pri merjaj prilogo) neenotno. - 19 - - evidentiranjem in izdajanjem ustreznih popisov di- sertacijskih tem v izdelavi (to je prav posebna oblika bib liografske kontrole disertacij, katere nujnost je poudaril že (9) leta 1948 Kričevskij ), ki pa se je že uveljavila npr, v Veliki Britaniji s posebno rubriko v letopisu "Scientific re- search in British universities and colleges 19../.." in v Franciji s podobnim obveščanjem v "Revue de 1'enseigiiement superieur"^ , pri nas pa podobnega evidentiranja in obvešča nja še ne poznamo, Najštevilnejši so seveda razumljivo konvencionalni načini bibliografske kontrole, tj. v kakršni koli obliki natisnjeni ali razmnoženi popisi oziroma objavljene informacije o diser tacijah, katere je brez posebnih tehničnih pripomočkov možno brati s prostim očesom. V državah z razvito računalniško tehniko in bibliotekarsko- bibliografsko dejavnostjo, predvsem v ZDA, pa se že uveljav lja nekonvencionalno publiciranje bibliografij disertacij na magnetnih trakovih, s katerih se lahko preko računalniških izhodnih enot izdelajo tematski spiski disertacij po posebnih .zahtevah in profilih naročnikov ali pa tekoče oziroma retro spektivne bibliografije, ki se nato razmnožijo z običajnimi reprografskimi tehnikami. Zgleden primer takšne bibliografske kontrole disertacij predstavlja izdaja celotne retrospektivne pa tudi tekoče bibliografije ameriških disertacij ("Micrdfilm abstracts", "Dissertation abstracts", "Disssrtation abstracts international"), ki jo publicira firma Xeroz Universitv Micro- films pod imenom DATRIX (= Direct .Access to Reference Infor mation: a Xerox service)^ 9~°Jt DATRIZ pa je samo eden od ser visov, ki jih publicira ta firma za doktorske disertacije, saj izdaja poleg tega še originale disertacij v nekonvencio- nalni obliki na mikrofilmih in konvencionalno tiskano tekočo analitično bibliografijo ameriških (sedaj že tudi neameriških) disertacij (več o tem glej 3.1); tudi sam DATRIZ servis lahko - 2o - imamo za mednaroden, saj že vključuje tudi opise nekaterih (17) evropskih in ne samo ameriških disertacij . Doktorske disertacije so'nadalje zabeležene skupaj s članki tudi na magnetnih trakovih nekaterih velikih specializiranih informacijskih servisov, npr. na trakovih angleškega servisa INSP-^C, s čemer se njihova nekonvencionalna bibliografska kontrola znantno razširi. V Jugoslaviji nekonvencionalnih ob lik bibliografske kontrole za zdaj še ne poznamo. ,• Ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi drugod po svetu, nastopajo pri bibliografskem zajetju bodisi originalov bodisi natisov disertacij mnoge težave. Za popolno zajetje originalov pred stavljajo v mnogih deželah veliko prepreko še vedno nerešeni ali vsaj nedosledno izvajani predpisi o samem depozitu diser tacij, naslednje, morda za samo bibliografsko informiranje o novih originalnih disertacLLjah še resnejše vprašanje, pa je povezano z nejasnostjo, kdo je zadolžen za sprotno in siste matično zbiranje podatkov o originalnih disertacijah^ jasnost o slednjem je posebno pomembna zato, ker so strojepisni ori ginali le izjemno zajeti v tekočih splošnih nacionalnih bib liografijah, saj le-te praviloma popisujejo samo tiskane au- blikacije. K?2r ni na nacionalni ravni s predpisom ali vsaj z dogovorom jasno določena organizacija (prominentna univerzi tetna knjižnica, nacionalna knjižnica, bibliografska institu ciji), ki mora skrbeti za bibliografsko zajetje disertacij, je to prepuščeno lastni pobudi predvsem univerzitetnih knjiž nic, ponekod tudi nacionalnih knjižnic, ali celo samo uprav fakultet, ki v okviru univerz podeljujejo dkotorat, "Ce pa žal pročestokrat s temi dragocenimi gradivi ne ravnajo primerno oziroma jih popisujejo nestrokovno. V Jugoslaviji ni predpisa3 ki bi določal institucije, ki bi bile obvezne sproti popisovati v Jugoslaviji obranjene diser- • tacije, vendar opravlja to funkcijo zadnjih deset let še dokaj - 21 - zadovoljivo na lastno pobudo in v skladu z dolgoletno tradi cijo zbiranja doktorskih disertacij Univerzitetska biblioteka "Svetozar Markovie" z izdajanjem "Spiska prinova rukopisnih doktorskih disertacija"' (več o spisku glej 3*2)« Nosilca bib liografskega zajetja originalov disertacij bo vsekakor treba tudi formalno določiti, istočasno s tem pa poskrbeti, da se dosledno izvajajo že dolgo časa veljavna določila zakona o (24- ) doktoratu zzraiosti o obveznem depozitu originalov v naših univerzitetnih knjižnicah. Kako malomarno je bilo to določilo v praksi doslej izvajano lepo kaže že v sekciji 2e2 navedeni podatek o razmerju disertacij, ki jih dejansko hrani za obdo bje 1955-1965 Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, in disertacij, ki so bile v tem obdobju obranjenej podobno sliko da tudi vpogled v Milišičevo bibliografijo disertacij s področja ekonomike za obdobje 1951 do 19&5 (priloga 1/12), ki pokaže, da hrani Univerzitetska biblioteka "Svetozar Liar- kovic" samo 257 ali 61 % od skupno 421 v tej bibliografiji popisanih disertacijl Natisi disertacij bi morali biti zajeti v institucijah* ki izdajajo nacionalne bibliografije. Vendar se tudi tam glede popolnosti zajetja pojavljajo težave. Ker mnoge nacionalne bibliografije registrirajo samo tiskane knjige, ne pa tudi sestavkov v zbornikih in posameznih zvezkih zbirk ter člankov v znanstvenih časopisih, s tem sam po sebi ostane nezajet ve lik procent natisov disertacij. Naslednja težava je v tem, da pri mnogih natisih disertacij pri naslovu ali tudi kje drugje ni posebej omenjeno, da gre za disertacijo. Če je po leg tega naslov natisnjene disertacije modificiran ali sploh bistveno drugačen od onega na originalu^ takšne disertacije res ni mogoče bibliografsko zajeti. Teh težav 20 se biblio- grafi zavedali že zelo zgodaj in je npr. leta 1935 Bihl^ ; predlagali da se sprejme predpis^ ki bi izdajatelje obvezoval, da nekje v natisnjeni disertacij le-to vidno identificirajo kot takšno. 25 let kasneje izrečena ponovna podobna zahteva, - 22 - in sicer, da se na hrbni strani naslovne strani natisnjene 6.1- sertacije napiše "disertacija"^ , priča o tem, da se medtem položaj ni bistveno spremenil: tudi sedaj se pri natisih, di sertacij to dejstvo le redko zabeleži na vidnem mestu. Gornje težave zelo nazorno kažejo, kako pomembno je za uspešno bibliografsko kontrolo disertacij3 da urednik ustreznih bibli ografskih servisov in njegovi sodelavci poznajo vse historične, formalne in pravne vidike doktorata (glej 2.1) ter oblikovanja, publiciranja in dostopnosti (glej 2.2), saj to odločilno poma ga pri zbiranju gradiv in nato njihovem izboru in urejanju ter nato k preglednosti in popolnosti puhliciranih bibliografij. Njihov pomen je lepo razviden tudi iz Uvoda in Navodil za upo rabo v BDI, str. 5-12.. 3. BIBLIOGRAFIJE DISERTACIJ V JUGOSLAVIJI 3.1 Oblike in vrste bibliografij disertacij V tem poglavju so popisane in komentirane predvsem samostojno in nesamostojno publicirane bibliografije disertacij, pa tudi druge oblike njihove bibliografske kontrole v Jugoslaviji. Bibliografije disertacij so obdelane glede na njihovo zunan jo obliko, tj. ločeno tekoče in ločeno retrospektivne, nato pa so predvsem zaradi njihove najpopolnejše informativnosti še prav posebej komentirani ne glede na obliko in vrsto ana litični naoini bibliografske kontrole disertacij, čeprav se s tem podvajajo nekateri podatki, ki so že bili predhodno na vedeni pri popisih tekočih in retrospektivnih bibliografij. I.ioane oblike in vrste bibliografij doktorskih disertacij je v skladu s klasično teorijo in pravili bibliografije podrobno opisal in analiziral sovjetski bibliograf G„G. Kričevskij v svoji obsežni razpravi^"', ki jo lahko Imamo za temeljno delo na tem specializiranem področju bibliografije sploh. Kričev- skij najprej loči bibliografije disertacij v tekoče in retro spektivne, nato pa vsako od teh oblik takole dalje specifici ra po značilnih vrstah: tekoče bibliografije disertacij: - splošne mednarodne - splošne nacionalne - bibliografije disertacij posameznih univerz/institucij - bibliografije disertacij posameznih fakultet - strokovne, tj. na eno predmetne področje oziroma znanstve no panogo omejene bibliografije disertacij; retrospektivne bibliografije disertacij: - 23 - - 24 - • - splošne mednarodne - splošne nacionalne - bibliografije disertacij posameznih univerz/institucij - mednarodne bibliografije disertacij po fakultetah - nacionalne bibliografije disertacij po fakultetah - bibliografije disertacij posameznih fakultet - mednarodne strokovne bibliografije disertacij - nacionalne strokovne bibliografije disertacij - bibliografije disertacij posameznih visokih strokovnih šol. Ta kategorizacija bibliografij disertacij, ki je bila postav ljena že leta 1848, je povsem primerna tudi še dandanes, če prav je morda nekoliko preveč podrobna. Dejansko so namreč tako za tekoče kot retrospektivne bibliografije disertacij značilne tele osnovne vrste: - splošna mednarodna, v kateri so popisane bibliografije di sertacij ne glede na državnost, narodnost univerzitetne in stitucije in stroko - splošna nacionalna, katero lahko morebiti še nadalje razde limo glede na to, ali popisuje produkcijo doktorskih diser tacij v celi državi (nacionalne bibliografije v širšem smis lu) oziroma samo visokošolskih ustanov ali doktorandov dolo čene etnične skupine (v državi ali celo ne glede na državo) (nacionalne bibliografije v ožjem pomenu) ali geografsko- ekonomsko oziroma politično zaključenega področja (nekakšne pokrajinske, regionalne bibliografije disertacij) - instituci.jska (največkrat fakultetska). v kateri so popisa ne disertacije sprejete ali obranjene na določeni visoko šolski ali znanstveni ustanovi, ki ima pravico podeljevati doktorat znanosti; to vrsto bibliografije disertacij je primerno specificirati glede na to ali popisuje disertacije celotne ustanove, tj. npr. vseh fakultet neke univerze, ali samo disertacije ene same fakultete, dasiravno gre v bistvu za eno in isto značilno zvrst bibliografije;' eno in drugo podzvrst lahko kombiniramo z nacionalno in mednarodno - 25 - . bibliografijo s tem, da so skupaj popisane npr. disertacije tehniških fakultet in/oziroma visokih šol ene države ali večih držav (primerjaj Kričevskega nacionalne in mednarodne bibliografije disertacij po fakultetah) - strokovna,, v kateri so popisane samo disertacije, ki obde lujejo določeno panogo znanosti oziroma strokovno področje ne glede na ustanove, kjer so bile sprejete; pri tej bib liografiji je zelo smiselna nadaljnja delitev na mednarodno in nacionalno, Kričevskij je svojo kategorizacijo (in v istem sestavku isto časno tudi najpopolnejšo svetovno zgodovino bibliografije di sertacij ) bogato ilustriral s primeri ustreznih vrst biblio grafij disertacij, hkrati pa na koncu razprave sestavil še pregledno "skrito" mednarodno bibliografijo bibliografij di sertacij (popisal je 132 bibliografij disertacij in 5 biblio grafij bibliografij disertacij). Slednjo dopolnjujejo že v sekciji 1.3 našteti uvodi v bibliografijo in splošne medna rodne bibliografije bibliografij. Novejše podatke za Sovjet sko zvezo pregledno prinaša Buist-ova , za Francijo, obe Nemčiji, Veliko Britanijo in ZLA v vezanem besdilu v svojem članku Bishop^ ', za druge dežele pa predvsem najnovejši pri ročnik Malclesove ^ in zadnja, tj. 4. izdaja Bestermanna .' V nadaljnjem je na osnovi pravkar naštetih virov ilustrirana modificirana kategorizacija bibliografij disertacij z nekaj najznačilnejšimi vzorci iz svetovne prakse5 navedene so pred vsem mednarodne bibliografije in tiste bibliografije, za ka tere ne najdemo vzorcev v dosedanji jugoslovanski praksi. Mednarodna bibliografija disertacij: - Catalogue des dissertations et ecrits academiques proven- ant des echanges avec des universites etrangeres et recus pa la 3ibliotheque liiationaie en 1882 (-1924). Pariš, - 26 - Klinksieck 1884-1925. - Primer splošne tekoče mednarodne popisne bibliografije. - Dissertation abstracts International. Ann Arbor, Xeroz Uni- versity Ivlicrofilms 1938- . - Primer splošne tekoče, sedaj že mednarodne, do nedavnega še nacionalne, analitične bib liografij ev - Hermann I.lundt: Bio-bibliographisch.es Verzeichnis von Univer- sitats- und Hochschuldrucken (Dissertationen) vom Anfang des 16. bis Ende des 19. Jahrhunderts. Lief. 1-12. Leipzig, Oarlsohn 1936-1942. - Primer splpšne retrospektivne biblio grafije. - Repertoire des theses de doctorat soutenu.es devant les uni- versitčs de langue francaise. Montreal, Association des universit^s pariieliement ou entierement de langue francaise 1972- . - Primer tekoče institucijske (fakultctske) bib liografije. - Theses of the social sciences: an international analvtical catalogue of unpublished doctoral theses, 194o-195o. Pariš, unesco 1952. - Primer strokovne retrospektivne bibliogra fije. Splošne nacionalne tekoče bibliografije disertacij imajo po sebno bogato tradicijo v Franciji (Catalogue des thieses et e"crits acade*miquesj pričela izhajati že leta 1884, sedaj iz haja kot: Bibliographie de la France. ie partie. Bibliographie officielle. Supplement D: Theses), v obeh ITemčijah (Jahresver- zeichnis der deutschen Hoch.schulsch.rif t en od leta 1885), v Švici (Jahresverzeichnis der schweizerischen I-Ioch.schulsch.rif- ten. Catalogue des ecrits academiques suisses od leta 1898), ZDA (Popisna: List of American doctoral dissertations printed in 19124-1938), sedaj American doctoral dissertations; in analitična: Kicrofilm abstracts od leta 1934, od leta 19o9 - 27 - Dissertation abstracts International z 'obeležjem mednarodne bibliografije, glej zgoraj) in na. Nizozemskem (Gatalogus van academische geschriften in Nederland verschenen od leta 1S24 dalje), novejša pa je neprekinjena tekoča nacionalna biblio-* grafska kontrola disertacij v Sovjetski zvezi,'.Veliki Brita niji, Kanadi in Č33R. Od vseh v svetu publiciranih sistemov bibliografske kontrole disertacij so vsekakor najpomembnejši servisi firme Xerox Uiuiversitv Microfilms, ki vključujejo: - tekočo analitično bibliografijo disertacij (Dissertation abstracts internat iona!) - tekočo popisno nacionalno bibliografijo (American doctoral dissertations) - nekonvencionalno publiciranje originalnih disertacij (ame riških in kanadskih) na mikrofilmu oziroma preskrbovanje njihovih kserografskih kopij s preslikovanjem z mikrofilmov - retrospektivno kumulativno (po želji tudi tekočo) bib liografijo ameriških disertacij na magnetnem traku hkrati z možnostjo tekočega SDI obveščanja in retrospektivnih pred metnih poizvedb s teh trakov v okviru servisa DATRI2 (glej 2.3). V Jugoslaviji najdemo sedaj že skoraj vse značilne vrste bib liografij disertacij kot so bile naštete v prejšnjem modifi ciranem pregledu. V naslednjih treh sekcijah (3.2, 3.3 in 3.4) so popisane in komentirane samo najpomembnejše in dostopnej še« našteti pa so tudi najznačilnejši drugi načini bibliograf ske kontrole disertacij. Tako niso zabeleženi občasni letni ali večletni, vendar nekontinuirani, lapidarni in glede bib liografskega opisa zelo pomanjkljivi popisi disertacij, ki so se oziroma se objavljajo npr. v letnih poročilih ali občasnih internih glasilih univerz ali njihovih posameznih fakultet. Takšni so npr. občasni popisi disertacij v Glasniku Univerzi- teta u Beogradu ali v Glasniku Univerziteta u Kovom Saduj - 28 - izjemno so zabeleženi samo popisi disertacij, ki so bili ob- jvaljeni v Godišnjaku Univerziteta Kraljevine Jugoslavije u Zagrebu za školske godine 1929/3o-1933/33 in v Godišnjaku Hrvatskog Sveučilišta u Zagrebu za školske godine 1933/34. do 1938/39, ker ze predstavljajo nekakšne zametke redne tekoče (institucijske) bibliografije disertacij posebno s tem, da se neposredno navezujejo na popis disertacij, ki je bil leta 1943 objavljen v zborniku ITaša domovina (glej 3.3), in se z le- tem skladajo tudi po načinu in izčrpnosti bibliografskega opisa. Dalje niso upoštevane splošne ali strokovne bibliografije, razen nacionalnih., v katerih so disertacije registrirane po mešano z drugimi publikacijami^ posebno še, če gre samo za evidentiranje natisov disertacij (npr. bibliografija A. Re- *eka: Bibliografija. 5o godina Veterinarskog fakulteta u Zag rebu 1919-1969. Zagreb 1971). Prav tako so zanemarjeni krajši občasni in nesistematično pubiicirani seznami disertacij v, znanstvenih in strokovnih časopisih ali v bibliotekarskih glasilih (npr. seznam avtorja tega dela: Disertacije iz mate matike in fizike, ohranjene na Univerzi v Ljubljani 1919- 1967, Obzornik za matematiko in fiziko 15. (I969) 1, str. 3o- -32, ki predstavlja poleg tega pravzaprav samo izvleček iz BDL). Takšni seznami, pregledi in evidence v splošnih in stro kovnih bibliografijah predstavljajo hkrati s promocijskimi protokoli in arhivskimi gradivi univerz in fakultet (zapisni ki o obrambah disertacij, ocenah referantov ipd«) dejansko šele vire za sistematično obdelane in urejene bibliografije disertacij*.Podobne vire sem moral uporabiti tudi pri sestavi 3DL; njihov popis na str. 13-14 le-te lepo kaze, kako razno vrstna gradiva je treba pregledati za sestavo ene same bib liografije disertacij. - Ker so v sekcijah 3.2, 3*3 in 3.4 jugoslovanske bibliografije disertacij popisane in podrobneje komentirane v vezanem -29- besedilu-, so pri njih formalni bibliografski opisi opuščeni; zaradi večje preglednosti so pa vse bibliografije še enkrat kronološko popisane na prilogi 1, in sicer glede na značilni zunanji obliki: tekočo in retrospektivno, in s popolnim bib liografskim opisom. 3.2 Tekoče bibliografije disertacij v Jugoslaviji 0 načrtni in zares popolni tekoči bibliografski kontroli ori ginalnih in tudi tiskanih disertacij v Jugoslaviji doslej ne moremo govoriti. Dosedanji primeri tekočega bibliografskega publiciranja disertacij so bili sporadični in niso bili za snovani kot neka oblika namenske bodisi analitične bodisi po pisne bibliografske kontrole v jugoslovanskem merilu, temveč se ta karakteristika pojavlja samo kot nekakšno dopolnilo glavnemu namenu publiciranja tekočih popisov disertacij: te koči popisi'jugoslovanskih disertacij Univerzitetske biblio teke "Svetozar Karkovic" so npr. predvsem publicirani kot po sebni seznam novitet te institucije, glavni namen v tujih je zikih napisanih izvlečkov jugoslovanskih disertacij v Buile- tin scientifique je obveščanje tujine o dejavnosti znanstveno raziskovalnih in visokošolskih institucij sploh, ne pa signa liziranje v Jugoslaviji ohranjenih disertacij. Edina zares načrtno zasnovana "nacionalna" bibliografija jugoslovanskih disertacij (vendar žal nedavno prekinjena) Referativni bilten doktorskih disertacija pa ima značaj analitične retrospektiv ne bibliografije. Sicer pa imamo v Jugoslaviji v zadnjih le tih opraviti že z nekaj tekočimi popisi disertacij, ki imajo več ali manj značaj tekoče nacionalne ali institucijske bibliografije. Za nekakšnega predhodnika tekoče (pravzaprav delno tekoče delno retrospektivne in samo na dela ene univerze omejene) - 3o - bibliografije disertacij v Jugoslaviji lahko Imamo popise disertacij Vseučilišča v Zagrebu, ki so bili objavljeni za leta 1929/3o do 1932/33 v "C-odlšri,1aku Univerziteta Kraljevi ne Jugoslavije n Zagrebu za Skolske godine 1929/3o-IS32/33" (priloga 1/la), 23 leta 1933 do 1939 pa v "Gcdišnjaku Hrvat- skorra sveučiiišta u Zagrebu ss skolske godine 1933/34» do 1933/39." (priloga 1/lb); oba seznama je kasneje kumuliral in jima hkrati še dodal disertacije sprejete v letih 1939 do 1942 Vladimir Bazala v zborniku ITaša domovina (glej 3.3), nakar so bili ti popisi prekinjeni. Disertacije so v obeh po pisih razvrščene najprej po doktorskih naslovih, ki so isto vetni z nazivi fakultet, pri teh pa po abecedi avtorjev, Bib- liografski opis vsebuje tele podatke: ime doktoranda, naslov disertacije, datum promocije, največkrat tudi ime referenta ali referentov. Podatkov o obsegu disertacij hi, niti ni do datnih kazal. Popisani so originali, pa tudi nekaj natisov. V Godišiijaku za leta 1929/3o do 1932/33 je popis vseh diser tacij vključen pod tč. XVIII v rektorjevo poročilo, medtem ko so v C-odišnjaku za leta 1933/34 do 1938/39 disertacije popi sane ločeno za vsako fakulteto posebej v ustreznih poročilih le-teh. Sfe glede na razdrobljenost popisa v C-odišnjaku 1933/ /34 do 1933/39 lahko imamo te popise v celoti, tj. v obeh Go- dišnjakih (pa tudi v kasnejši kumulaciji v Naši domovini, glej 3.3) že za prve zametke tekoče institucijske biblio- grafije disertacij v Jugoslaviji, dasiravno pri njih o nekak šni formalni bibliografiji res še ne moremo govoriti (primer jaj ugotovitve na str. 27 spodaj in str. 23 zgoraj). Še najbližji samostojni nacionalni tekoči bibliografiji di sertacij je "Spisal-: prinova rukopisnih doktorskih disertacija primelj enih u ... godini" Univerzitetske biblioteke "Svetozar Karkovic" v Beogradu. V njem so popisane samo disertacije oh ranjene v Jugoslaviji in sicer na osnovi depozitnih primerkov, katere knjižnica prejema po zakonu o doktoratu (glej 2.2). - 31 - Disertacije so urejene po grobih strokovnih skupinah. Podani so samo najosnovnejši elementi bibliografskega opisa: avtor, naslov, kraj in leto sestave disertacije, signatura, pod ka tero je disertacija shranjena v UB "Svetozar Markovic" ter ime univerze in fakultete, kjer je bil podeljen doktorat; podatka o obsegu ni. Do leta 1971 je bil "Spisek" brez kazal, za leto 1972 pa mu je bilo dodano avtorsko kazalo. Popisani so samo originali disertacij. Še nekoliko dalj časa, od leta 1953 dalje, izhajajo v enem svetovnih jezikov napisani izvlečki nenatisnjenih jugoslovan skih disertacij sicer nesamostojno, vendar od leta 1961 že v posebni rubriki "Theses de doctorat". v glasilu jugoslovans- skih akademij znanosti "Bulletin scientifigue" (priloga 1/2). Žal gre pri tem za precejšnjo selekcijo in niso objavljeni izvlečki vseh jugoslovanskih disertacij, kar potrjuje podatek iz BDL, da je bilo od leta 1953 do vključno leta I968 v njem registriranih samo 76 ali 16 % disertacij od skupnega števila 472 v tem obdobju v Ljubljani obranjenih disertacij. (0 iz vlečkih v Bulletin scientifioue glej podrobneje sekcijo o ? analitični kontroli disertacij (3.4) pa tudi sekcijo o ažur nosti publiciranja disertacij (4.6.2).) Sistematično pa je začela izdajati leta 1969 pravo tekočo analitično bibliografijo svojih disertacij Univerza v Sara jevu s publikacijo"Doktorske disertacije - rezimei" (priloga 1/4). V njej dejansko niso "objavljeni" samo izvlečki, temveč nekakšni "avtoreferati" disertacij (primerjaj 2.2). -"Vtorefe- rati so v tej bibliografiji razporejeni po strokah. Žal so tudi ti popisi očitno selektivni in ne zajemajo vseh na Uni verzi v Sarajevu obranjenih disertacij. (Podrobnejše o bib liografiji glej sekcijo o analitični kontroli disertacij 3.4). Univerza v Sarajevu ima še eno obliko obveščanja javnosti o vsebini na njej obranjenih disertacij. V rubriki "Kaučni rad" - 32 - svojega Biltena namreč redno prinaša informacijo o promocijah novih doktorjev znanosti hkrati z objavo skrajšane ocene ko misije za obrambo ustreznih disertacij, in sicer običajno pod naslovom: "Sovi doktori nauka - promocije od ... do ... go- dine". V splošnih tekočih bibliografijah narodov Jugoslavije so di sertacije registrirane takole: V "Bibliografiji Jugoslavije. Knjige, brošure, muzikalije" so popisane samo natisnjene disertacije, isto velja tudi za. tekočo hrvaško in makedonsko bibliografijo. Izjema je edino ^Slovenska bibliografija", v kateri so poleg natisnjenih po pisane pomešano z drugimi publikacijami tudi strojepisne ori ginalne disertacije, ki jih je bila prejela Narodna in uni verzitetna knjižnica v Ljubljani in so bile ohranjene na Uni verzi v Ljubljani oziroma tudi na drugih univerzah v Jugosla viji in v tujini, če so seveda njihovi avtorji Slovenci. 3.3 Retrospektivne bibliografije disertacij v Jugoslaviji Medtem ko je publiciranje tekočih bibliografij disertacij predvsem pomembno zaradi zahtev sedanjega časa po hitrem in formiranju o najnovejših rezultatih znanstveno raziskovalnega dela, je velika vrednost retrospektivnih bibliografij v nji hovi mnogostranosti. Retrospektivni popisi disertacij, zlasti za daljša zaključena obdobja, ne kažejo samo razvoja posamez nih univerz in sploh znanstvene misli, temveč naslovi v njih registriranih disertacij odsevajo razmere in razvoj določenih kulturnih, nacionalnih, političnih in geografskih sredin. Po membne niso torej samo zaradi gradiv, ki jih popisujejo, am pak v nemajhni meri tudi same po sebi kot vir in predmet kul turno zgovodinskih in družbeno ekonomskih raziskav. * - 33 - Retrospektivne bibliografije so običajno popisne, posebno, če gre za starejša gradiva in daljša časovna obdobja, v no vejšem času pa se uveljavljajo tudi analitične. Takšna je tudi jugoslovanska nacionalna retrospektivna bibliografija disertacij, ki je izhajala od lota 1966 do leta 197o pod na slovom "Referativni bilten doktorskih disertaciji' (priloga 1/9) in v kateri je bilo v 14 zvezkih objavljenih 3342 izvle čkov disertacij, ki so bile ohranjene na naših univerzah od leta 1945 dalje, registriranih pa je bilo tudi nekaj diserta cij, ki so bile sprejete v obdobju med obema in med drugo svetovno vojno, ter disertacij jugoslovanskih avtorjev, ki so bile ohranjene na univerzah v tujini. V posebnem zvezku je izšlo tudi avtorsko kazalo avtorjev s pripadajočimi naslovi disertacij za prvih deset zvezkov. Žal je formalni bibliogra fski opis disertacij dokaj nepopoln, manjka predvsem podatek o obsegu in slikovnem gradivu disertacij. (Več o tej biblio grafiji glej sekcijo o analitični bibliografski kontroli 3.4») Vse ostale retrospektivne bibliografije disertacij v Jugosla viji so popisne ali opisne in so bile praktično vse objavljene^ podobno kot tekoče, šele po drugi svetovni vojni. Pred tem je izšel kot kumulacija in istočasno nadaljevanje tekočih popi sov Vseučilišča v Zagrebu za leta -1929-1929 (glej 3.2) samo en retrospektivni pregled, in sicer dr, VI s. d im i rja 3 o z a 1 e "Doktorske disertacije od godine 1929. do lc42.:; (priloga 1/5). Objavljen je bil v zborniku ITaša domovina in je popisal diser tacije zagrebške univerze. V tem popisu so disertacije naj prej urejene po nazivih, za katere je bil podeljen doktorat (npr. dr.phil.), v okviru teh pa po imenih doktorandov. Žabe- ležen je datum promocije in imena referentov, dodana je tudi informacija o morebitnih natisih. Obseg disertacij ni nazna- čen,* bibliografija tudi ni opremljena s pomožnimi kazali. Popis VI. Bazaie v Naši domovini je prvi primer retrospektiv ne institucijske bibliografije disertacij v Jugoslaviji. V • povojnem obdobju, točneje od leta 1951, pa je bilo nato ob javljenih že kar presenetljivo veliko število retrospektivnih institucijskih bibliografij disertacij, ki so v nadaljnjem podrobneje opisane. Najbolj zaključena retrospektivna bibliografija disertacij v Jugoslaviji je leta 19&9 publicirana "Bibliografija doktor skih disertacij univerzo in drugih visokošolskih in. znanstve nih ustanov v Ljubljani 1920-1968". tj. BDL (priloga i/14),. ki jo je sestavil Jožo Kpkole, avtor tega magistrskega dela, in ki služi pri tem kot delovna predloga in priloga. 3DL je tudi najpopolnejša, saj ni v njej izpuščena niti ena uspešno sprejeta ali ohranjena disertacija na univerzi in še drugih občasno doktorski nasUov podeljujočih institucijah v Ljublja ni v tem obdobju. Način bibliografskega opisa v njej in nači ni ureditve ter opremljenosti so razvidni iz samega prilože nega originala in zato niso posebej opisani kot pri drugih bibliografijah. V BDL so popisani vsi originali in praktično vse oblike natisov disertacij, Po osnovni karakteristiki je BDL institucijska bibliografija, saj registrira predvsem disertacije ohranjene na Univerzi v Ljubljani (669 od skupno 690). Glede na to, da popisuje tudi disertacije - število teh je majhno (21), vendar ne zanemar ljivo -, ki so bile obranj ene na drugih visokošolskih in znan stvenih ustanovah v LjubTLjani, in s tem hkrati v celoti po kriva zaključeno nacionalno in geografsko področje, pa lahko imamo BDL tudi za nacionalno bibliografijo disertacij v ožjem pomenu oziroma za nekakšno pokrajinsko bibliografijo po drugi strani. Še pred izdajo BDL je leta 1966 v glasilu slovenskih biblio- tetefltfjdV Knjižnica isti avtor predhodno objavil njen krono loški pregled, ki pokriva malenkostno krajše obdobje kot BDL, pod naslovom "Doktorske disertacije ohranjene v Sloveniji - 34 - 192o-1965" (priloga l/lo). Bibliografski opis je skromen in sestoji samo iz štirih podatkov: imena avtorja, naslova di sertacije, imena fakultete in datuma promocije; podatka o ob segu ni. Ureditev je najprej po letih, v okviru teh pa po da tumih promocije doktorandov. Popis dopolnjujeta dve pomožni kazali: po strokah na osnovi UDK in kazalo osebnih imen, ki jih najdemo v naslovih disertacij. V nekem ozira je popis nekoliko popolnejši kot v BDL, saj je v njem zabeleženih tu di 2o disertacij ohranjenih od leta 1952 do 1965 na Teološki fakulteti v Ljubljani, ki so v BDL opuščene (primerjaj tudi BDL, str. 5 spodaj). Popisani so samo originali disertacij. BDL najbližja po opremljenosti in načinu bibliografskega opi sa je "Bibliografija doktorskih disertacija obrani enih na Sveučilištu u Zagrebu za stječanje naučno^ stupnja č.oktora nauka u razdoblju od 19*?°» do 19o9. ^odine", katero je sesta vila I> '.br avka Kr it o va c (priloga 1/17). Od popisa ljubljan skih disertacij se zagrebška bibliografija (skrajšano tudi: BDZ) razlikuje v tem, da so disertacije v njej najprej raz vrščene po letih in v okviru teh po strokah, je torej urejena kronološko-predmetno, medtem ko je ljubljanska vseskozi stro kovno po UDK skupinah. Zamišljena je kot del popolne retro spektivne bibliografije disertacij Vseučilišča v Zagrebu, v kateri bodo, potem ko bo delo zaključeno v celoti in natis njeno, registrirane disertacije od leta 1374 do leta 1969. Ta prvi del celotne retrospektive je zato dejansko še "roko pisen", tj. izdan kot/kserografirani strojepis v vsega 23 iz vodih; BDZ je zato zelo redko dostopna, saj je na voljo samo v jugoslovanskih univerzitetnih oziroma nacionalnih in uni verzitetnih knjižnicah, ker je bil samo tem dostavljen po en izvod. Bibliografski opis vsebuje tele podatke: ime avtorja, naslov disertacije, kraj in leto publiciranja, format in obseg, na čin publiciranja (strojepis, kserografsko kopirano ipd.), - 35 - - 36 - ime fakuletete, na kateri je bila disertacija obran j ena, ime na članov komisije za obrambo disertacije, datum obrambe, da tum promocije, feranišče originalne disertacije, dalje sta za pisana še znanstvena panoga, za katero je bil podeljen dok torski naslov, in podrobna označitev vsebine disertacija z UDK vrstilcem oziroma vrstilcij zabeleženo je tudi, če je disertaciji morebiti priložen povzetek v enem jugoslovanskih ali enem tujih jezikov. Pri izgubljenih ali pogrešanih origi nalih je zabeležen tudi podatek o morebitnem natisu, da se s tem vsaj delno nadomesti izguba originala. Osnovni popis je kronološko-predmetni, dopolnjujejo ga številna pomožna kaza la: abecedno kazalo avtorjev, pregled fakultet, kazalo dok torjev po fakultetah, stvarno kazalo po UDK vrstilcih in abe cedno predmetno kazalo. Disertacije Univerze v Beogradu od njene ustanovitve leta 19o5 iz dotedanje Velike škole do leta I9o9 so popisane v seriji retrospektivnih bibliografij: "Doktorske disertacije ng Beogradskom univerzitetu 19o5-I9 5o^ (priloga 1/7), za ka tero je gradivo zbral in uredil Jugoslovenski bibliografski institut, "Bibliografija doktorskih disertacija, 1951-19'6?"- (priloga l/8a),. katero je zbrala in uredila ".lilica Dodic in je izšla tudi v vzporedni angleški izdaji pod naslovom "3ibliography of the theses, 1951-1963" (priloga l/8b), ter kot zadnja "Popis doktorskih disertacija. 1964-19S9" (prile ga 1/15), ki sta ga skupno uredila Milica in Duš.~n Dodic. Skupno je v teh treh bibliografijah popisanih 2122 disertacij. Bibliografski opis v vseh treh je sestavljen iz naslednjih elementov: Imena avtorja, naslova disertacije, datuma obram be, podatka o obsegu in prilogah, podatka o načinu publicir- nja, podatka o tem, ali disertacijo hrani UB "Svetozar Marko- vič". V koliko je bila disertacija natisnjena je dodan tudi popolni bibliografski opis natisa. Disertacije so v vseh zvez kih te serije bibliografij razvrščene v grobe strokovne - 37 - skupine, v okviru teh pa po abecedi avtorjev. Vsi zvezki so brez pomožnih kazal. Prvi popis disertacij ohranjenih na Univerzi v Sarajevu je objavila leta 1966 Srailja Kuzmič kot: "Bibliografija doktor skih disertacija Sarajevsko,? univerziteta 1949-1964" (prilo ga 1/11) v glasilu Druš-tva bibliotekarjev BiH Bibliotekar- stvo. Bibliografski opis je sestavljen samo iz tehle elemen tov: imena avtorja, naslova disertacije, kraja in leta publi- ciranja, načina publiciranja, podatka o obsegu, ilustracijah in tabelah, formata v cm in datuma obrambe. Osnovna ureditev je po grobih strokovnih skupinah, dopolnjuje jo avtorsko kaza lo, Popisani so samo originali disertacij. Disertacije iz gornjega popisa in še disertacije za leta 19°5 do 197o so popisane v Biltenu Univerziteta u Sarajevu št. 39 pod naslovom "Kronološki pregled doktorskih disertacija obra- dj enih na fakultet ima Univerziteta u Sarajevu" (priloga l/lo). Bibliografski opis je kratek: ime avtorja, naslov disertacije, leto obrambe in ime fakultete, kjer je bila disertacija ohra njena. Obseg ni naznacen, prav tako ni nobenih dodatnih kazal. Popisani so samo originali. Tudi Univerza v Skopju je objavila leta 19&9 retrospektivno bibliografijo na njej ohranjenih disertacij pod naslovom "Bibliografija na doktorskite disertacij odbraneti n§ Uni- verzitetot vo Skopje. Bibliograhnv of doctoral dissertntions defended at the Universitv of Skopje" (priloga 1/13). Biblio grafija je objavljena vzporedno v makedonskem in angleškem jeziku in sicer tako, da so opisi disertacij natisnjeni na vsaki strani v dveh kolonah: na levi je makedonsko besedilo, na desni pa angleško. Bibliografski opis. zajema samo: ime av torja, naslov disertacije, datum obrambe; podatka o obsegu ni. Ureditev je strokovna po znanstvenih panogah. Bibliografija je brez kakršnih koli pomožnih kazal. Glede izčrpnosti opisa in - 38 - - opremljenosti je torej dokaj skromna, njena velika vrlina pa je v vzporednem makedonskem in angleškem besedilu. Popisani so samo originali. • Vsi doslej našteti retrospektivni popisi disertacij imajo izrazit značaj univerzitetnih tj. institucijskih bibliogra* fij. Že leta 1951 pa je bila v Starinah JAZU , knjiga 43, publicirana prva jugoslovanska posebna strokovna bibliogra fija disertacij, izredno skrbno sestavljena ter opremljena z bogatimi bio-bibliografskirni opombami in citati virov ter večimi kazali. To je delo M.D. Grmeka "Inauguralne diserta cije hrvatskih, srpskih i slovenačkih liječnika (I660-I865)" (priloga 1/6). Bibliografija ni zanimiva samo z bibliograf skega stališča, ker predstavlja tudi v svetovni bibliografiji sploh, bibliografiji disertacij pa še posebej, izredno kvali teten dosežek, temveč je zelo velik tudi njen kulturno zgodo vinski pomen.. Bibliografski opis je v Grmekovi bibliografiji zelo bogat in vključuje vse možne podatke, ki jih je avtorju kljub časovni odmaknjenosti uspelo zbrati. Sestavljen je iz standardnega opisa: imena avtorja, naslova disertacije, kraja in datuma I publiciranja, podatka o obsegu in formatus in iz trodelne bi bliografske opombe: v prvem delu je s kratkim stavkom ali dve ma opisana vsebina disertacije (anotacija), v drugem je poda na včasih že prav izčrpna biografija avtorja disertacije s po udarkom na njegovem zdravniškem delovanju, v tretjem delu pa so našteti viri, iz katerih je Grmele čroal podatke o diserta- ciji in njenem avtorju. 'Disertacije so urejene najprej pc pe tin univerzah (Graz, Dunaj, Budim, Padova in Pavia), s kate rih izvirajo disertacije, v okviru teh pa kronološko; slednji vidik je tudi prevladujoč in dejansko karakterističen, Glavni popis dopolnjujejo: avtorsko in predmetno kazalo ter spisek knjižnic, kjer so shranjene originalne disertacije. Kulturno zgodovinsko je dragocen pregled najvažnejše uporabljene lite- rature na petih gosto potiskanih straneh. Zelo pomemben je tudi uvodni tekstovni del, ki govori najprej o zgodovini dok torata in disertacij sploh, nato pa posebej o problemih bib liografske kontrole starih medicinskih disertacij in o uredi tvi bibliografije le-teh. Popisani so originali, ki pa so v večini primerov že kar natisnjeni. Z delom "Bibliografija doktorskih disertacija iz oblasti eko nomskih nauka" Borze Kilišiča (priloga 1/12) smo Jugoslovani dobili tudi nacionalno strokovno bibliografijo disertacij. V bibliografiji so ne glede na fakultete ali doktorski naslov zajete disertacije, ki obravnavajo ekonomska vprašanja in so bile obranjene v obdobju od leta 1951 do leta 1965. I-Iajprej je bila bibliografija objavljena leta 19&6 nesamostojno in z ( nekoliko daljšim naslovom (glej prilogo l/12a) v časopisu Ekonomist, takoj naslednje leto pa jo je Zavod za ekonomska istraživanja v Beogradu izdal tudi samostojno in sicer tako, da je separatu iz Ekonomista dodal spredaj naslovno stran, zadaj pa na straneh I-XIII dodatna kazala, ter vse skupaj zvezal v brošuro, ki je poleg tega izšla kot deseti zvezek redne zbirke tega inštituta "sadovi" (priloga l/12b). Biblio grafski opis disertacij vsebuje tele elemente: ime avtorja, naslov disertacije (pri disertacijah, ki so bile napisane v slovenščini ali makedonščini tudi prevod naslova v srbohrvaš čino), datum obrambe, podatek o obsegu, ime fakultete in, z zabeležbo kraja, univerze, na kateri je bila disertacija obra- njena. Disertacije so razvrščene v 26 strokovnih skupin, v okviru teh pa po abecedi avtorjev. V samostojni brošuri so osnovnemu tekstu iz Ekonomista dodana še tale kazala: avtor sko, kazalo vseh visokih šol oz. univerz,..na katerih so bile disertacije obranjene, in še seznam disertacij,(pravzaprav ka zalo k disertacijam), katerih originalni izvod hrani TJ3 ."Sve- tozar Markovic" v Beogradu. Popisani so samo originali. Če pregledamo bibliografije disertacij v Jugoslaviji v celoti, - 39 - - 4o - tj. retrospektivne in tekoče, ugotovimo, da je Jugoslavija vpeljala njihovo bibliografsko kontrolo dokaj pozno (primer jaj shemo št. 1 v sekciji 4.3), da pa se je položaj zadnje čase že močno popravil in je treba za zdaj sicer že številna, vendar še vedno nepovezana prizadevanja predvsem poenotiti in koordinirati. Za Jugoslavijo, posebno za Slovenijo in Hrvaško, so razen na štetih jugoslovanskih tekočih in retrospektivnih bibliografij disertacij zelo zanimive tudi bibliografije disertacij uni verz na Dunaju in Grazu, saj je tam študiral in tudi branil disertacije velik del jugoslovanske starejše generacije inte- ligentov. Ker so potemtakem v teh bibliografijah registrira ne tudi disertacije jugoslovanskih avtorjev, njihovo poznava nje prav tako prispeva k bibliografski kontroli jugoslovan skih disertacij. Takšne bibliografije so: - Verzeichnis Uber die seit dem Jahre 1872 an der Philosophi- schen Fakultat der UniversitSt in V/ien eingereichten und approbierten Dissertationen. Sd. 1-4. V/ien 1935-1937. - Zv. 1-3 pokriva leta 1872-1933, zv. 4 pa leta 1934-1937 za filozofsko fakulteto na Dunaju in 1872-1937 za filozofsko fakulteto v Innsbrucku. - Lisi Alker: Verzeichnis der an der Universitat V/ien appro bierten Dissertationen 1937-1944. 1945-1949. 195o-1957. 1958-1963. V/ien 1952-1965. - 4 zv. - Die Dissertationen der Technischen Hochschule Wien aus den Jahren 19ol-1953. V/ien 1955. - Jranz Kroller: Dissertationen-Verzeichnis der Univeritat Graz 1872-1963. 1963-1965. Graz 1964-1968. - 2 zv. 3.4 Analitična bibliografska kontrola disertacij v Jugo slaviji Ker so originalne disertacije ne glede na razne možnosti njihove dostopnosti kot so opisane v sekciji 2.2 še vedno praviloma težko dosegljive je posebno za njihovo tekočo bi bliografsko kontrolo najprimernejša oblika bibliografskega publiciranja z izvlečki. Pri tem je važno, da ločimo med izvlečkom (abstract, Referat) kot najbolj informativno in zato najpomembnejšo obliko bibliografskega publiciranja di sertacij z analitično (referatno) metodo njihovega opisa in povzetkom (oziroma avtoreferatom, glej 2.2) kot najkrajšo še dopustno oziroma zaradi izčrpnosti in vendar konciznosti za ključene prezentacije vsebine disertacije še celo zelo smi selno skrajšano obliko običajnega primarnega publiciranja disertacij, katero še lahko imamo za primarni dokument in ne za njegov sekundarni prikaz. Tudi analitično bibliografsko publiciranje lahko kategorizi ramo v več vrst in to ne samo glede na obsežnost, izčrpnost in informativnost sekundarnih vsebinskih kondenzatov diser tacij, ki je lahko različna31, vendar je tu za vse različne načine sekundarnega prikaza vsebine uporabljen generični iz raz "izvleček", temveč predvsem glede na način njihovega pu bliciranja in/oziroma bibliografske diseminacije podatkov o njih. Najbolj popolna oblika analitične bibliografske kontrole je tekoče publicirani referatni časopis disertacij. Na nacional' ni ravni so takšno kontrolo že dosti zgodaj uveljavili v ZDA z izdajo ilicrofilm abstracts leta 1938 in z najnovejšim Primerjaj najnovejši osnutek nemškega standarda za obli kovanje prikazov vsebin dokumentov DIN 1426 "Inhaltsanga- ben in der Dokumentation. Entv/urf." April 1972. - 41 - 4 o Oi F- CO rt 4 F- 4 B P F- F či ri p, F- P CD FV P C-J. P ra rt- F- ca o <: p F- CO CD hI ci CO o F- ti. • P! 4 P < FJ- (_J o 0 P co O TJ o TJ F- C) ra p H- K rt 4 O C.J. O TJ F- CO p p. o 4 H" 0'-) ? CO \J p, *3 F- N C_h CD 0 P O "d CD C J, O H N < H CD o: o te* n • F! N < H o o< K i <• p, F- C« Q 4 rt P o H" C_J. ca o a) o 4 d- F- 4 CO P {-'• •d o G U « CD PV p. O >d ,.,. ca < CO ra oJ p: C_l. o c|- CD M CD P 4 CD C_l. fo p o K CO 4 e+ O rt Q PT CD *• P O N< 13 O ca tf F- pr o p < CD P O F- O P to H P CD P' •C o 4 CO CT' ra oJ 1 -•'• CC H H- O 4 P FV o TJ CO CD O rt P P H- <; pr H C_l. P o< F- Cl. O < P. 4 P C-j CD c; CD 3 CO rt-CO PT CD CO M H- FV CO FV O p 4 P Co CO o< CD 1 • OJ 'P O co< či ra . ra 1 i-' H- CO rt ? it ra 4 3 CD či ra > •s* < o o" H H- pr H- TJ 4 g' ra 4 p H- co p •d 4 o o o' pj H' pr o < p p CJ. ra a H« 4 C_l.' P oJ ra P p co H- P P FV P 4 či ra P co pr CO B •d P •ra p. 4 CJ. P P P rt- P ra p, CJ. P C.J. ra < et ra 3 v* P fo CJ. O DJ H- H P P c-i- r-co P CJ. CD P •U ra p. IS) o' p. 4 p. P ra K ra o< P p. PT o < & o 1 hJ ra 0 ra B o' P P FV P 4 P pr et ra 4 H- co ci- p, FT P PO ra N) CD 4 P et P OD V-i CO raJ H« H či ra P ra p- o pr rt O »; co FV & P K- ra ra 4 IV o o< p. 4 ra Hj CD 4 P c+ P H- o< P CO o •P H- D) »• < CD P PJ ra 4 C_J. ra »ra 4 ra P ra P' ra M H- N P' P C s. P cl H' • PJ O K-" VO CT\ vo «• fp o ra N< P 4 P ra co cl- lJ- fa P oJ M c'- ra H- 4 ro P CJ. P N< ra DJ FV O 4' ra CJ. tO •d 4 ra 0 ra P p. F-' < IcH CD 1 1 P M H- B P P CJ. < O ra M ra ci- H- 4 CD ci- 4 O CO TJ ra pr cl- H- < P O O a' P ra p u. °L *-> ho 4 H- M O P5 P H "V. VD v_y • FV H- DJ H- CO CD r-> P^ FV O CD 0q M P M O cy P O C/ CJ. M CD P CD P P c+ O ra » o p, P--P pi CJ. CD cl ro \J VD CD <; CD o< CO pj ra < F- CJ. Co co co < o CJ. F- 0 — w vD 4> ra 4 co rt :•-'• 1 !-:> !-J- 0 o" F- M či ra P o 3 P. O FV c+ O 4 D3 FV p. P* P F- CO CD * j ! 1- P 1 či ra FV O ra< o oJ F- a" M I-J- o Cq 4 P H> F- Cj. O P. p. CO ra 4 či ra ra F- Cl. Cl. ra rac (D D' F- H P P ra p, P < P o cl (D 0-i P C 1 P G: O 1 hd 4 ra < -p 4 ra co ra P CD c+ l-> C J. F- < O w F' F- N P rt- CD G P 'P 4 • ^1 4' ro P o F- C.J. F'- v;- o u' ra P' ra n o< p, C. & V* ct 4 o H O p FJ- a; G 4 či ra o F'- CJ. P F- N ra CO PJ ra p p c F h'- V5 cl- P P p, P CD PT ra P 1 N< CD ch P P, FJ- < 0 ra P P P 4 O PJ P ra B o ^ p. P • CO p ra ra 4 Ti ra P p o p. ra P Co H P F- P" 4 CD F> CD 4 -P rt P !v o F« CO 0) ra 4 ti ra ct- F- O P P ra co ci- 4 ra o cf- co F- p rt ra 4 P P rt p. O l> P F' ^—* 'ci 4 K" CD i J CJ. p C_l. ro » v,) F1 P Vo e i ' •^^ P p C5< F> P O 0 F- to p p O. P P CJ. ra c+ ra TJ P o- h-j p. i V ra ra F- CJ, o o P^ H O rt P H vo cr> vo P fD H CJ. CD FV O cl- J> f D Nekoliko številnejši so samostojni referatni, običajno letni, popisi disertacij posameznih univerz. Takšne institucijske analitične bibliografije disertacij so posebno značilne za ZDA, kjer je bilo npr, leta 1954, kot navaja Tatev "", pu- bliciranih kar 43 letnih analitičnih seznamov disertacij po sameznih univerz. V Jugoslaviji publicira takšne popise s tekočo biliografijo "Doktorske disertacije - rezimei" (pri loga 1/4) od leta I9S9 Univerza v Sarajevu. Zanimivo je, da so v njej objavljeni izvlečki disertacij po obsegu še nekje med izvlečkom in povzetkom oziroma avtoreferatom, mnogi so, slednjemu celo bližji in zato lahko imamo to publikacijo tu di za zbornik povzetkov disertacij. Žal je ob izčrpni vsebin ski informaciji, ki jo dajejo avtoreferati te publikacije, bibliografski opis preskromen, saj zajema samo tele podatke: ime avtorja, naslov disertacije, datum obrambe in ime fakul tete; podatka o obsegu ni. Popisani so samo originali. Vprašanje je, koliko je tekoča analitična nacionalna ali in stitucij ska bibliografija disertacij povsod tudi smis6ina. Nacionalna je vsekakor primerna samo za velike države (ZDA, Sovjetska zveza), kjer je produkcija disertacij zelo velika. Smiselna je mednarodna analitična bibliografija, zlasti če je povezana z istočasnim mikrofilmskim publiciranjem origina lov disertacij in vzporednimi popisnimi bibliografskimi ser visi na magnetnih trakovih, kot jih je npr. že organizirala firma Xerox University Microfilms (glej 2.3 in 3«1). Sicer pa je od analitične bibliografske kontrole disertacij najpomembnejše nesamostojno objavljanje izvlečkov v predmet no specializiranih referatnih časopisih bodisi v posebnih rubrikah (srečamo redkeje) bodisi pomešano z izvlečki drugih dokumentov. Prvo obliko zasledimo tudi v Jugoslaviji: to je že omenjena (glej 3.2) rubrika "Theses de doctorat" v refe- ratnem časopisu "Sulletin scientifigue" (priloga 1/2). Bib liografski opis vsake v tej rubriki registrirane disertacije - 43 - - 44 vsebuje tele elemente (po vrstnem redu zapisa): vrstilec oz. vrstilce UDK, naslov disertacije v tujem jeziku, naslov di sertacije v originalnem jugoslovanskem jeziku, ime avtorja, institucija, kjer je avtor zaposlen kot raziskovalec, izvle ček v enem tujih jezikov, datum obrambe in ime fakultete in univerze, na kateri je bila disertacija obranj ena. V okviru rubrike so disertacije razvrščene v skupine po znanstvenih panogah. Zajeti so samo originali. Veliki pomen tega načina bibliografske kontrole jugoslovanskih disertacij je v tem,1 da z informiranjem o njihovem obstoju in vsebini, seznanja svetovno znanstveno javnost s stanjem in napredkom znanosti v Jugoslaviji. V praksi je bolj pogosta druga oblika nesamostojnega objav ljanja izvečkov disertacij. V tujini npr. objavljajo izveČke tile referatni časopisi: Bulletin signale"tique, Metals abs- tracts, 7/orId aluminiunabstracts, vse serije pri: Referatyv- nij žurnal, vse 3 sekcije Science abstracts, Biological abs- tracts, Psvchological abstracts, Sociological abstracts itd. V seriji jugoslovanskih referatnih časopisov "Bilten doku mentacije" (po domače tudi "Zeleni bilten"), ki jih izdaja JCTJSfD v Beogradu, doktorske disertacije praviloma žal niso zabeležene, pa tudi v druge, tako ali tako maloštevilne jugo slovanske referatne servise zaidejo izvlečki disertacij samo slučajno. Nikakor ne smemo zanemariti tudi nesamostojnega ob,i avl.i an.ia izvlečkov disertacij v biliografskih rubrikah znanstvenih in tehničnih časopisov, kjer so izvlečki disertacij praviloma pomešani z izvlečki drugih dokumentov. Praksa objavljanja izvlečkov disertacij v znanstvenih časopisih je zelo neenot na in še v primerih, kjer je prej izjemno kot praviloma uve ljavljena, imamo opraviti s precejšnjo selekcijo. Objavljanje je odvisno predvsem od razumevanja in bibliogrrafske razgle danosti urednika časopisa. < s bd F- M cf O P p pi o 1 B CD P Cfl CD 4 cl- P o F- CJ. P H- e+ F- •p F- CO i? F- P < O' F- D' H H" O W 4 tu H> co pr P- g oJ 4 F- P? ffi P' N 13 tO ti CO e+ < CO p p- o< fl CD O »d F- CO o CO ' <: CD P. F- CO P 4' e+ CD P F- C ). G « 4 o < «• o p? p cl- O 4 CD B P p c+ O B B CD m c+ p p F- >P 4 & P 4 P O 4' P P hP 4 P <: H tj. CO c+ p. 1 H" P >P p O < ro F' P F- P P 3 4 co p< 4 o P. P o CO 'p 4 CD B M CJ. P CJ. O CO K B o PJ G H o o< p p C, c+ 1-J- P c+ ^ S» ^r F- CJ. P 4 P o' F- C D. O (-'• p e+ P P- F- cr o 4 F- CO cl P G P »P O 4 CO oJ F- CJ. o • M F P P co cl < CD 1 co< F- P P o< F- P *• P- P F- P R) o 4 p P P F- C_). CD O P, hJ- 03 P 4 c!- P P F- CJ. B' Pi 4 O P- 4 P C.J. O P. O CJ. P P CO p' o pi o G cr P< P P P O p p H-1 O < P. P P <: P CO p o< p CO o •p F- C/ C J. P ^P 4 p P-. CO c+ P < H CJ. P P P C_!. P P< F- P PT o < F- c! CD Cl. 1 D< P CO O •p F- CO ^ VI cv F- P' M F- O 03 4 0J H, CO FV F- PJ 4 P C/ 4 F' FV B- p p p p CO c(- < co P F- P' P< P P O •P F- CO G < F' b *-< CD P P P G CQ ct- O CJ. P G O oJ C.i. p < M CJ. P P CJ. P F- N r F- P? P P F- co F- CJ. H F- C0< P F- <^ CJ. P P P F' P? to H H- <; H p e+ H. P- H v.O 0\ rv> KJ- t3 V-< vo o^ P) < 4 P D* 4 F< PV F- S CO < o P-. H« 1 M O 03 F- ^ P w c+ p p H P CD B CD C 1. O B CD p, P P B CD P CJ. P P F- P* KP P 4 P o< Ci p C. j. P O p p p p co cf < P P CO B P' o H P < P-P CO < p ^ p H F- c+ O P. P P 1 n P F- P 03 cl- F- cl- P O F- Cl. .* rV F< »d P p, P M CJ. P CJ, CD C.i. o P- G c-l- O 4 P c!" •kJ •u p H- P P- F- 0podatek o povzetlcu 'H;Jt. referenc ,H i.Ientor/ref erenti ' ° Dr. nas1ov/znan- °stvena panoga ^ra Fakulteta H Univ./institucija Datum promocije M Datum, obraabe 03 Pormat disert. p^ Oblika publicicrja °.H Podatek ilusta/tab. •g Obseg (št. strani) r3 Leto publiciranja cd "? lira j publiciranja Saslov disertacija Avtor disertacije d /^ d m / 1 i M -H / •H C «H O CH / -P -H d 14 Q/ S r-i H «/ 0,0 &0 / S -H / OP/ H / 1 0 H/ O -o / d -H -H / ra P d / > -P G) H H H H H H H rH CM H CM H H H H H 1 CM H CM H 1 EH Ctj 1 CJ 1 ! § ! •rl 1 1 i f H 1 H IT\ "* H tO CM <* t- V?> "tf vo «* ro H O H H O | H 1 EH M , 1 •P CD , •H M 1 •P ra . ca T-3 i « -H | CM 1 H H H tO [ H H H ^0 LO VD rH H PH EH v"S P) M 0,0 18,7 25,o 6,3 12,5 37,o 25,o 6,3 6,3 0,0 18,7 12,5 5o,o 25,o 25,o 62,5 31,2 37,5 31,2 5o,o 37,5 31,2 loo,o 100,0 vo <-{ !! O o H 1 x> •rl •H r* CJ > •rl •rl r« O ti CD Ti •n d rt • CJ C! H 0 03 0 bi) rl 'H ri 4^5 0 rt •9 o U m W ai s. 0 Is! rl O r» •H S P •d s^ o •rl d •rs d •rs rj i> Cj fj O C) ^3 d > •rl •a ,'; 40 0) •p ri ri d tH Hi •ra 0 H t: »s 0 •I~3 ^ i> •H ^ CJ H f-. 0 •n •H O S J-P ra 0 a 10 m >o 0 •p ra M .-; •n Cii ra a? •p •5 Cl o S-J-i a ra CD .o O P | S'H al rj O p •H .s o 'i-3 •H O r^ •H •P 03 rt r-i 1 Ci CJ Pl i—J d •rs •H M u hO 0 •ri H •H Ai > 0 •rj •H -P ra fH •3 S 0 N rl 0 > 0 •rs •H C) -p O fH O! O C" >.'/? -a M 0 rt d tsl C!) H bjQ 0; n M rt S •H >N CD r-i rC • r* 0 rrj 0 fH O H C!) Csl rl Cl) C) •H m •H r ri 3 •P 0 •rs IJ O -P 1 d -rt n & d H CM ro 0 r< y 0 i> Ti 0 •.-j d CD i> •H H d r< 0 •r', 0 l> eri a 0 rt 0 0 fH N •H •H rrj ^3 H^ d 4-> 0 V i \ G) tsi fH 0 ;> •H | •ii •,-: fH .P a rl r> .»s d « r) 0 t> •H 9 •rl rt -P oi n u 0 •rl H Pi . rl CJ •rs rs C!) •rs *-{ •H rl 0) H •rl rH Pl r> K d ra •H rj 0 >lšl 0 H (i) JO CC? N O ra d •rs •H C) ri •p •H -•_> O Cl rl S C: d O 01 r« 0 ti 0 d rl O rt C) 0 rl N •rl d w fH r* rl d d T = tekoča R = retrospektivna bibliografija -57- bibliografij nstopajo ostali standardni elementi. Z izjemo po datka o obrambi, ki nastopa od vseh. (standardnih in specifič nih) elementov bibliografskega opisa sploh največkrat (v dveh tretjinah bibliografij) in podatka o fakulteti, kjer je bila disertacija hranjena, nastopajo ostali podatki dokaj redko. Glede na sicer precejšnjo uporabo UDK v knjižnicah je prese netljivo majhno število bibliografij, kjer bil za vsako posa mezno disertacijo določen tudi podrobni UDK vrstilec. Če pri merjamo popis disertacij v sekcijah 3.2 do 3.4 vidimo, da je zdaleč najbogatejši bibliografski opis v 3DL (manjkata samo podatka o povzetku in citirani literaturi ter katerikoli ele ment analitičnega dela opisa) in v BDZ (priloga 1/17) (manjka samo podatek o citirani literaturi in morebitnih ilustracijah, pri analitičnem delu opisa pa gesla in izvleček), sledi jima Grmekova bibliografija (priloga 1/6). 4.5 Obličnost jugoslovanskih bibliografij disertacij 4.5.1 Osnovna razvrstitev disertacij v bibliografijah. Diser tacije je možno v osnovnem popisu razvrstiti glede na namen pu- bliciranja ali po presoji urednika bibliografije po vseh zna nih vidikih, tj. po zunanjih bibliografskih karakteristikah ali vsebinskih elementih disertacij, s tem da so možne glede na specifičnost gradiv tu še posebne razvirstitve, npr. po uni verzah oziroma drugih za podelitev doktorata pooblaščenih ine stitucijah, po fakultetah posameznih univerz, po doktorskih naslovih ipd. Načine razvrstitve disertacij v osnovnih popisih jugoslovan skih bibliografij disertacij kaže tabela 4, v kateri je zabe ležena frekvenca uporabe posameznih načinov osnovne razvrsti tve glede na zunanjo obliko bibliografij disertacij (tekoče : retrospektivne). S priloge 1 so upoštevane bibliogiafije 2-17. - 58 - Tabela 4 Ureditev osnovnega popisa disertacij v .jugoslovanskih bibliografijah le-teh Velikost vzorca: 16 bibliografij disertacij R = retrospektivne bibliografije T = tekoče bibliografije Način ureditve osnovnega popisa sistematska po UDK stvarna . , po strokov nih skupinah čista krono- krono- loška loška kronološko- sistematska po doktorskih nazivih ^ Skupaj % Oblika bibliografije R T 2 6 3 3* 1 1 13 3 81,3 18,7 SKUPAJ I j SKUPAJ .11 2 12,5 1 ' | 11 68,7 9 56,2 3 18,7 1 1 4 25,o 1 6,3 1 6,3 '1 1 6,3 t 16 loo$ | 16 loo% loo% loo^ Pri ^rmekovi bibliografiji (pril. 1/6) je sicer razvrstitev najprej po univerzah in v okviru teh kronološka, vendar je prav slednja dominantna in je bibliografija zaradi tega uvrščena v to skupino in ne v skupino posebej za ureditev po institucijah. : Kar je praktično istovetno z ureditvijo po fakultetah! Očitno je zdaleč največkrat uporabljena razvrstitev po pred metnih skupinah (56 % bibliografij disertacij), sledi krono loška z znatno nižjim procentom (25 •%)% zelo redka pa je raz vrstitev po UDK sistematskih skupinah (12,5 %)• - 59 - • 4.5.2 Opremljenost bibliografij disertacij s kazali oziroma dodatnimi pregledi. Pogostnost uporabe posameznih pomožnih kazal in pregledov glede na ureditev osnovnih popisov diser tacij v bibliografijah le-teh je prikazana na tabeli 5. Enako kot na tabeli 4 so s priloge 1 upoštevane vse bibliografije od tekoče št. 2 do 17 (iS bibliografij). Skupno število 19 kazal v skupno 16 bibliografijah disertacij priča o tem, da so v tem oziru praviloma zelo slabo opremlje ne, to toliko bolj, ker odpade kar lo (52,6 %) oziroma polo vica kazal na vsega 2 bibliografiji (BDL in BDZ);' samo za ti dve in še za Grmekovo lahko trdimo, da so zares primerno opre mljene. Nobenega pomožnega kazala nima 8 bibliografij,- tj. točno polovica od 16 v prilogi 1 popisanih. Od vrst kazal do- minirajo avtorska (6 oziroma 31,6 %), sledijo sistematska po UDK (3 oziroma 15,8 %), medtem ko so stala zastopana z dvema ali enim primerkom. Zalo majhno število abecednih predmetnih kazal (2) ne sme presenetiti, saj je iz tabele 4 razvideti, da prevladuje v večini osnovnih popisov ureditev po strokovnih skupinah, s čemer se zmanjša potreba po pomožnem abecednem predmetnem kazalu. Ostale podrobnosti so razvidne iz tabele. 4.6 0 samem publiciranju originalov disertacij glede na BDL V dosedanjih sekcijah tega poglavja so bili analizirani res samo različni vidiki publiciranja bibliografij disertacij. V tej sekciji so prikazani še nekateri vidiki samega publicira nja originalov in natisov disertacij« ker je njihovo poznava nje koristno tudi za razumevanje bibliografske kontrole diser tacij po eni strani in je tesno vezano na samo izdajo BDL kot delovne predloge magistrskega dela po drugi strani. - 6.o - Tabela 5 Opremljenost bibliografij disertacij s pomožnimi kazali (pogostnost posameznih kazal glede na ureditev glavnega popisa) Vrsta kazala1 avtorsko abecedno predmetno sistematsko (UDK) kronološko imensko mentorjev oz. referentov doktorandov po institucijah/ fakultetah seznam univerz /institucij Skupaj I O? /0 Skupaj II tj, združeno po dve koloni % BREZ KAZAL % Kacin ureditve { popisa stvarni j krone sistilstval*] či- UDK ;no sk-^sti lupinej 2 1 1 1 5 26,3 pZ2Ej C 1 1 1 ! \ ! i ! ! i I < ; i i i i j j 1 1 3 il5,8 8 42,1 1 6 ;37,5 1 1 2 1 5 26,3 • 5' rT 6.3, glavnega >loški|po /UDK «i# 1 1 1 1 1 1 1 1 1 6 j 31,6 LI J>9 i • 1 J 6,3 Skupaj % I* loofo = 16 6 2 3 1 1 2 2 2 19 100% 19 l00?5 8 5o,o 37,5 12,5 18,7 St3 6,3 12,5 12,5 12,5 % II++ lOO/a = 19 31,6 lo,5 15,8 5,3 5,3 lo,5 lo,5 lo,5 loo% ' IE~E Grmekova bibliografija (pril. 1/6) ima tudi kazalo knjižnic oz. institucij, ki hranijo disertacije; to tu zanemarjeno V-"Spisku prinova UB Sv. Markovic" (pril. 1/3) se avtorsko kazalo prvič pojavi leta 1971. tj. kazalo, v katerem so popisana osebna, včasih tudi geo grafska imena iz naslovov disertacij tj. % glede na velikost vzorca = 16 bibliografij disertacij tj. % glede na skupno število vseh pomožnih kazal v 16 bibliografijah vzorca - 61 - 4.6.1 Struktura publiciranja disertaciji po BDL. Rezultati, ki jih dajejo podatki izluščeni iz BDL, so več ali manj karak teristični za publiciranje disertacij v vsej Jugoslaviji; ko liko to drži seveda ni mogoče povsem absolutno določiti, ker ne obstoja za nobeno univerzo bibliografija, ki bi v takšnem obsegu registrirala vse načine publiciranja originalnih diser tacij posebno pa njihovih natisov kot je to storjeno^BDL in zato seveda tudi ni mogoče opraviti ustreznih enakovrednih primerjalnih analiz. V BDL je registriranih za obdobje od leta 192o do konca leta 1968 690 originalov disertacij, katerih struktura je glede na zunanji način publiciranja takale: zdaleč največ disertacij, tj. 449 ali 65,1 %, je bilo oddanih v strojepisu, nadaljnjih 12o (17,4 %) je bilo z raznimi cenenimi reprografskimi tehni kami (ciklostil, heliografsko, kserografsko itd.) razmnoženih s strojepisne predloge - ker imamo lahko slednje v bistvu tu di za strojepisne, je torej skupaj strojepisnih originalov 569 (82,5 %) -, 33 (4,8 %) disertacij je takšnih, ki so že bile natisnjene predane kot originali (od tega 7 v klasičnem knjižnem tisku in 26 v ofsetni tehniki), 32 disertacij (4,6 %) pa je bilo predloženih v pravem rokopisu, tj. v enem samem dejansko z roko napisanem izvodu. 56 ali 8,1 % origina lov disertacij je izgubljenih in za njih' ne vemo, v kakšni obliki so bile predložene. Od 690 disertacij je bilo v kakršni koli obliki natisnjenih 36o (52,2 %)t tj. za malenkost več kot polovica, medtem ko ostalih 33o ni bilo nikoli natisnjenih. Nekatere od teh 360 disertacij so bile natisnjene tudi po večkrat v različnih ob likah (neskrajšano, njihovi odlomki ali poglavja, njihovi po vzetki ipd.). Skupno je bilo vseh natisov 48o (ioo %), njihova struktura pa je takale: neskrajšanih natisov 169 (35,2 %), vseh skrajšanih natisov v karkšni koli obliki 311 (64,8 %), Struktura skrajšanih natisov je naslednja (procent je določen - 62 - glede na število vseh natisov, tj. 48o): samostojni delni ali skrajšani natisi 85 (17,7 %), sestavki v knjigah, priložnost nih zborniki in kongresnih gradivih 14 (2,9 %)% članki v znan stvenih časopisih 186 (38,8 %) in močno skrajšane disertacije kot povzetki (rezimei) 26 (5,4 %)• Članki v znanstvenih časo pisih in sestavki v serijsko publiciranih zbornikih so potem takem vsekakor najbolj razširjena oblika natisa disertacij. V BDL je 2ol (loo %) takšnih člankov, seveda z upoštevanjem tistih, ki predstavljajo istočasno že tudi original diserta cije ("natis=original"). Publicirani so bili v 97 (loo %) ča sopisih in serijskih publikacijah, od tega je 66 (68%) doma čih (jugoslovanskih) s 148 sestavki (73,6 %) in 31 (32 %) tu jih s 53 (26,4 %) sestavki. Glede na to, da njihovo publiciranje vsekakor odseva tudi splošno jugoslovansko prakso,je zelo zanimivo vedeti, v; kate rih časopisih so bili sestavki objavljeni in kakšna je pogo stnost njihovega objavljanja;, zato je priložen na prilogi 2 abecedni seznam časopisov, in sicer posebej za domače in po sebej za tuje časopise. V BDL so registrirani tudi natisi iz vlečkov disertacij v Bulletin scientifique; število le-teh je glede na skupno število originalnih disertacij, ki so bile obranjene od leta 1953, ko je ta referatni časopis začel iz hajati, zelo skromno, vsega jih je 76 (glej tudi 3.2). Publiciranje disertacij v zbirkah (serijah) je zanimivo iz istega razloga kot publiciranje člankov, prav zato je prilo- žen tudi njihov abecedni seznam s pogostnostjo puhliciranja .disertacij v posamezni zbirki (priloga 3). V zbirkah je bilo z upoštevanjem originalov=natisov publiciranih 119 disertacij (od tega zdaleč največ, tj. 114 v štetih zbirkah), tj. 23,6 % glede na število natisnjenih disertacij oziroma 17,2 % glede na celotno število natisov disertacij. Največkrat so bile di sertacije objavljene v publikacijah SAZU in Inštituta "Jožef Štefan": 29 v Poročilih IJS (sedaj, v BDL še Nuklearni institut - 63 - "Jožef Štefan"), 27 v Razpravah SAZU in lo v Delih Slovenske akademija znanosti in umetnosti. 4.6.2 Ažurnost publiciranja disertacij. Zanimiva ni samo ažurnost natisov disertacij, temveč tudi čas, ki poteče med predajo disertacije in njeno obrambo oziroma dokončnim spre jetjem (slednje velja predvsem za disertacije v obdobju ,od 192o do 1948), zato sta na tabeli 6 prikazana oba vidika. Kriterij za določitev ažurnosti so odstopanja po letih od le ta, v katerem je bila disertacija obranjena oziroma dokončno sprejeta (glej zgoraj), ker v tem primeru datum promocije ne bi bil primeren, saj predstavlja samo formalno potrditev dok torskega naslova. Disertacije so razvrščene v ustreznerabrike po letnicah, ki so zabeležene na naslovni strani ali kjerkoli drugje na originalih in natisih. Pri tem nastopa nekaj prime rov, ko je npr. dejanska razlika med predajo disertacije in njeno obrambo majhna (morda dva ali tri mesece, vendar ravno na prehodu iz enega leta v drugo), v tabeli pa je razlika za beležena za celo leto. Vzorec je vseeno dovolj velik, da se v poprečku takšne nedoslednosti izenačijo in ne vplivajo na končni rezultat. Pri originalih je posebej zabeleženo odsto panje originalov=natisov, pri natisih pa glavni kategoriji primarnega publiciranja disertacij v celotni ali skrajšani obliki in sekundarno publiciranje izvlečkov v Bulletin scien- tifique, ker je prav pri slednjih ažurnost publiciranja iz redno zanimiva. Tabela 6 kaže, da je koncentracija publiciranja tako pri ori ginalih in natisih v ničelnem letuj Če seštejemo v njem šte vilo originalov in natisov in preučujemo oboje kot celoto, je že iz same razporeditve podatkov na tabeli razvidno, da imamo opraviti s skoraj pravilno normalno distribucijo. Vse ostalo je razvidno iz same tabele. T a - 64 - bela Ažurnost publicirania originalov in natisov - odstopanja od datuma (leta) obrambe/sprejetja disertacije A) Ažurnost publiciranja original- B) Ažurnost natiskovanja disertacij z nih disertacij in vseh natisov upoštevanjem samo prvega natisa vsake disertacij (tudi izvlečkov) I disertacije (primarni natisi + izvlečki) - 65 - Glede publiciranja izvlečkov kažeta tabeli A in B, da jih. je izšlo največ v letu po obrambi disertacije (46', 7)%, po tabeli A), sledi drugo leto (19»5 % po tabeli A), nato šele prideta ničelno leto in tretje leto z enakim procentom (13 %)• Tabela A nadalje kaže, da je bilo 6,5 % izvlečkov publiciranili šele v četrtem letu, 1,3 % pa po petih letih (dejansko v sedmem!) po obrambi disertacije. Takšen rezultat je zelo negativen, saj bi morala biti prav analitična bibliografska kontrola di sertacij čim bolj ažurna. Zanimivo je tudi, da predstavlja pri skupno 77 izvlečkih (tabela A) - od teh predstavlja 39 ali 5o,6 % tudi sploh edini način bodisi primarnega bodisi sekundarnega publiciranja disertacije - kar 46 ali 59,7 % pr vi natis disertacije (tabela B) in potemtakem prvo informira nje javnosti z njeno vsebino. 4.6.3 Publiciran.je disertacij po znanstvenih panogah. Tak šen pregled glede na originale je za BDL prikazan na tabeli 7. V tabeli je ohranjena povsem ista razporeditev strok po sis temu univerzalne^,decimalne klasifikacije (UDK), po kateri so disertacije razvrščene v BDL v glavnem bibliografskem popisu. S tako razporeditvijo so nekatere znanstvene panoge morda ne koliko razbite zaradi nekaterih neskladnosti sistema UDK, ven dar je preglednost za namene te študije še vedno zadostna. Tabelo 7 dopolnjuje kronološki pregled - kriterij zanj je v skladu z BDL datum promocije - produkcije disertacij na posa meznih fakultetah univerze oziroma drugih ustanovah v Ljub ljani na tabeli 8. Ta pregled je posebno zanimiv, ker v pri merjavi s tabelo 7 v mnogočem odseva specifični razvoj znan stveno raziskovalnega dela v Sloveniji, saj so v razporeditvi po fakultetah do neke mere implicirana tudi zelo groba znan stvena področja. - 66 - Tabela 7 Publiciran.je disertacij popisanih v BDL po znanstvenih panogah K o (pregled Iona 1 Ppnr.„_ -ft rmK Število Pax.o aa po UDK diSertacij 1 Filozofi; 11/14 159.9 16 17+lS.ol Skupaj 1 2 Verstvo. 22 23 24 26/28 Skupaj 2 3 Družbene Bol 32 33 34 35/36 37 38 39. Skupaj 3 a. Psihologija. 4 18 9 6 37 Teologija 9 16 lo 5. 4o vede 7 4 15 27 12 16 1 11 93 5 Matematika. Prirodoslovne 51 528 53 539.1 539.2/.3 541 543 546 .547 551.3/.4 551.5 • 551.7 552/553 56 571 572+575 574.9 576.8 Hapre, •SKUPNO ŠT. V B D L: 9 3 19 16 9 2o 12 11 39 . lo 4 6 4 8 3 4 1 8 ] kolona 2 DISERTACIJ 69o = loo% narejen na osnovi UDK) /0 Stika o,6 2,6 1,3 o«9 5,4 1,3 2,3 1,5 °L1 5,8 1,0 o,6 2,1 3,9 1,7 2,3 0,1 1,6 13,3 vede 1,3 o,4 2,7 2,3 1,3 2,9 1,7 1,6 • 5,7 1,5 o,6 o,9 o,6 1,2 o,4 o,6 0,1 1,2 Kolon Panoga po UDK 577.1+577.3 58 591.05+591.1 5^2/599 Skupaj 5 6 Uporabne vede. Tehnika 61 615 619 62o.l 621.3 621.72 621.83 622 624/628 63 65 662.6/.9 663+664 666.76 666.9 669 675 681c3 Skupaj 6 a 2 Število disertacij lo 13 3 24 236 Medicina. 22 lo 13 4 21 J. I 5 8 16 5 4 4 1 2 5 1 i 124 7 Umetnost. Arhitektura. Gl Razvedrila. Ig 71/72 73/76 78/72 Skupaj 7 8 Jezikoslovje. 80 808.63 82.o9 886.3.o9 Skupaj 8 re. Knj Šport r O 21 7 34 LEevnost 8 9 15 23 55 9 Zemljepis. Zgodovina 91 93o.26 94 Skupaj 9 3o 16 25 71 % 1,4 1,9 o,4 3.5 34,2 r • •' 3,2 1,5 1,9 o,6 3,1 o,l 0,1 0, 7 1,2 2,3 o,7 0,6 0, 6 0,1 o,3 o,7 0,1 0,1 18,0 asba o,9 3,o 1,0 4,9 1,2 1,3 2,1 3*4 8,0 4,4 2,3 3,7 lo,4 - 67 - Tabela 8 Kronološki pregled produkcl.le disertacij popisanih v BDL po posameznih ustanovah in fakultetah v Ljubljani Leto 1 192o 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 193o 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1958 1939 194o 1943 1942 1943 1944 1945 1946 1947 1940 1949 195o 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 195) 1959 196o 1961 1962 1963 1964 1905 1966 1967 ! 1968 3KB1AJJ 2 i 3 4 12 7 11 3 5 6 4 3 1 4 4 1 3 2 6 0 4 14 5 5 6 4 2 1 1 13o 6 1^ 3 1 1 2 ^- 03 C*j m U3 [M fa 1 &» 1 , , f>. O Ktf- CM m in 4 5 6 5 13 lo 1 2 4 7 11 7 4 17 33 10 3 6 24 5 112 19-5 2 7 2 1 1 1 3 l 3 4 1 1 1 2 2 2 2 6 1 4 3 1 4" Univerza v 0"s t-- ir\ tO Hi KI a, i H r>. i t-t cr» cnm rn-j- CM rut-- rH IA -.J- tn 0 9 lo 11 12 1 1 4 1 1 1 1 4 1 1 2 2 3 3 4 2 3 1 1 1 2 1 9 2 7 3 1 2 3 3 1 3 0 lo 2 29 17 11 5 33 Ljubljani S w r>i oai; &< T 1 M i-. Tu m H 13 14 15 16 17 7 12 1 1 21 2 2 5 1 2 1 2 1 2 2 7 7 3 17 1 14 1 1 3 13 35 3 51 5 8 18 1 1 g 19 . 1 1 1 2 1 6 6H 2o 2 lo 6 5 11 24 34 1 93 n M w C/J Cr. TK ['< 21 22 23 2 2 4 3 2 3 2 1 4 2 1 2 12 0 0 PH 24 1 3 •T 6 6 2 3 24 rt trt (1^ '•V.J ?f' i 4 4 14 9 12 4 9 lo 6 3 2 3 5 e 6 5 3 9 12 8 16 11 9 17 9 6 1 1 1 7 2 2 14 21 23 7 33 27 26 19 27 33 97 06 15 17 669 ustanove 26 1 2 1 2 6 ":7 1 1 tO 2(i >-j i. 29 | 1 4 4 i *4 9 12 4 9 lo 6 3 o 3 5 0 6 t 3 9 12 8 16 ' 11 9 r 17 2 2 lo 9 6 1 1 , 1 1 9 5 4 6 31 23 7 14 33 27 26 19 27 3(3 97 07 15 17 69o OPOMBA: Razrešnice okrajSav v glavi tabele navedenih ustanov in fakultet je možno dobiti v BDL pri pregledu ustanov in fakultet na str. 199-2oo oziroma iz soznaiia kratic na str. 21-24. - 68 - 4.6.4 Publioiranje disertacij po .jezikih prikazuje tabela 9. Razumljivo je bilo največ originalnih in natisnjenih diserta cij publiciranih v slovenščini (899 ali 76,8 %)9 sledijo z do kaj visokim procentom (14,7 %) disertacije v srbskem ali hr vatskem jeziku, od tujih jezikov pa je z upoštevanjem samo primarnih natisov na tretjem mestu s 4,4 % nemščina, za njo pa z 2,6 % angleščina; če pa prištejemo še izvlečke v Bulle- tin scientifique, ta dva jezika zsaenjata mesti: na tretje pri de angleščina s 6,1 %, na četrto pa nemščina s 5,2 %, 4.6.5 Dostopnost disertacij. Od 69o v 3D1 popisanih origi nalov disertacij se jih je 56 ali 8,1 % že izgubilo, tudi mnogi ostali so težje dosegljivi. Kje jih je mogoče dobiti je razvidno iz tabele lo. Največ originalov dobimo še vedno na tajništvih ali v arhivih fakultet. V KUK je dostopnih samo 3c,8 % originalov, kar še kako potrjuje, da se leta 1955 /OA S sprejeti zakonv ^' o obveznem pošiljanju enega izvoda vsake v Jugoslaviji ohranjene disertacije univerzitetnim knjižnicam v državi kaj slabo spoštuje (primerjaj podatke za Narodno in univerzitetno knjižnico za leta 1S56-1965, sekcija 2.2, str. 14). Iskanje disertacij, tj. tudi njihovo dostopnost mnogokrat otežijo spremembe njihovih naslovov ob natisu. Iz BI)L je raz vidno, da je pri 27 disertacijah uradni naslov različen od naslova, ki ga dobimo na naslovni strani originalne diserta cije. Pri natisih so razlike še večje. Od skupno 48o natis njenih disertacij jih ima 167 ali 34,8 % glede na original močno spremenjen naslov, od tega je lo9 (22,7 %) takšnih na slovov v jugoslovanskih,. 53 (12,1 %) pa v tujih jezikih. Na sprotno pa imajo zares verne prevode naslovov v tuj jezik izvlečki puhlicirani v Bulletin scientifique. - 69 - Tabela 9 Pregled publiciran.ia disertacij popisanih v BDI po .jezikih A) Pregled po vseh jezikih 3) Primerjava med jugoslo vanskimi in tujimi Orig . H - pri marn i natis i + izvlečk i * • - H H Ti •A -H CQ tO fn -H •rl P.-P 5H d O -r d O -H d JW •ri fn >0 d d 0) PA ?. r-i p -ri > M ftrf izvlečki •H • O. \& 03 S •r-i U •H d d *» P" -H -M fH (J W ft d • povze- ° ' tki •H d d , fn skra;i- co d „ ,° s sani •H fn PH celotni d §5 d K\ in *J- CM «\ •> fc% •> *>» t"\ »N IN CO K\ O tA •<* O O O LA H H H c— co t>- LA •*}- tA CM H CM MO LA C- CM •<- C— LA r-i -*t- r-i H CM O CO 0> VO CM CM CO «* CA LA H O O O KO r-i C- CO tA CO <^> tA H r-l CM VD «* CM tA O tA H r-i rH CM CTl »H- CO MD C— rH C— tA tA CM H CO H -^- CM H CM rH. CM tA H CA rl H tA tA tA •t r* *-N rs °* «N CM LA H O O O OD H CM -d- CO CM CM CM t- O LA H slovensk i srbsk i al i hrvatslc i nemšk i anglešk i francosk i latinsk i rusk i cest i o O O H N^ CM H O O o r-i O c-H H ! o m o o H t- LA LA o o o o s MD CM LA CO CM O M3 rH O •S O o H O o\ •rs 1 ca • I -H •ri 03 fH -H -H d >o + d o i—i • -H !> b3 d 5 •H H -H JH d O g + Original i -i- primarn i natis i p •rl -H -d M u >o d ci) •rl S H. 03 -H b-•ri fH 5 -P Pn-ri d S 'H d d CO H d •H fn •H f-j os. d o d g -H CO vi f-l O 1 / < H / 8h> / 08/ co / H / / M / H / g i cn H »r. • r* LA ^J- CO rH H V?> C- t— O r-i r-i •s • r» V?> tA OD r-1 H CM C- MD O H r-i CA r—! ** • rs O [Oi ["T CM LA OJ CTl V?> EA H tA C— CM C— CO r-i IA LA CT\ CO tA O O CO CM CA MD ^4-t> H MD ti "S O !> -H M O -r? 3 H fJ . •o 03 -P | O O O r-i r- CM H O O O r-i tA tA CM H O *s o o r-i t- LA LA O O o H o CO <3- o o o r-i • O O^ UD •rs d 1 C/0 - 7o - T <=> 1 lo Dostopnost disertacij v raznih institucijah in pri individu alnih hranit el.lih Hranitelj tajništva in arhivi fakultet os. doktorat podeljujočih institucij NUK 314 CTK loo\ GKBP 53 \ CMK 31 \ 218+ KPP 23 / CEK 11 / Druge knjižnice v okviru univerze v Ljubljani (oddelčne, pri katedrah ipd. Druge knjižnice v Sloveniji raznih profilov •^azne istitucije Individualni hranitelji Avtorji sami Skupno število disertacij shranjenih pri zgoraj navedenih hraniteljih Od 690 originalov disertacij izgub ljenih Št. dis. 4o5 i 532s 4o 9 4 6 22 I0I8 7o 39,8 52,2 3,9 o,9 0,4 0, 6 2,2 loo,o 5S /0 za posa mezne centr univ.knjiž. 3o,8 9,8 5,2 3,o . 2,3 1 1,1 Skupaj vse univerzitetne centralne knjižnice razen NUK ' Skupaj NUK in vse univerzitetne centralne knjižnice (21,5%) Hazrešnice kratic: IJUK CTK CK3P CLlK KP? 02K Narodna in univerzitetna knjižnica Centralna tehniška knjižnica Centralna knjižnica biotehniške fakultete Centralna medicinska knjižnica Knjižnica pravne fakultete Centralna ekonomska knjižnica - 71 - 5. ZAKLJUČKI IN PREDLOGI Popis in opisi bibliografij doktorskih disertacij v poglavju 3 in njihova analiza v poglavju 4 kažeta, da je bibliografska kontrola disertacij za njihovo produkcijo v obdobju po 2. sve tovni vojni že precej popolna po zaslugi večih retrospektiv nih in tekočih bibliografij, da pa je tudi za to obdobje še zelo nepopolno tekoče informiranje o novih disertacijah zunaj bibliografij, tj. v tekočih referatnih časopisih oziroma v nacionalnih ali strokovnih bibliografijah. Za starejše obdob je (glej shemo 1, str. 52) so popisane disertacije univerze v Beogradu in Ljubljani, disertacije Vseučilišča v Zagrebu pa zelo nepopolno (samo za obdobje 1929-1942). Po zunanji obliki zdaleč prevladujejo retrospektivne biblio grafije; vsega zasledimo samo tri tekoče bibliografije diser tacij, od katerih imata dve značaj nacionalne (vendar sta obe glede izčrpnosti zajetja disertacij nepopolni), ena pa insti tucij ska. Od vseh pomembnejših bibliografij, ki so tudi popi sane v prilogi 1, so 3 analitične, vse ostale pa popisne. Za stopane so vse glavne vrste bibliografij disertacij: nacional ne (30, institucijske (11) in strokovne (2). Zelo malo je strokovnih bibliografij, katerim pa sicer nekateri (Kričev- sklj^yO pripisujejo zelo velik pomen. Bibliografski opis v bibliografijah je dosti neenoten tako glede izčrpnosti podatkov kot načina njihovega oblikovanja in razvrstitve v opisu. Zares vse za to zvrst bibliografije potrebne podatke vsebujejo samo 3 bibliografije (BDL, 3DZ, Grmek), medtem ko v večini ostalih bibliografij prepogosto manjkajo prav tisti podatki, ki so specifični za disertacije oziroma njihove avtorje. Uačin razvrstitve disertacij v glav nem popisu (strokovni in kronološki je ustrezen in logičen - 72 - glede na namene posameznih bibliografij, vendar so le-te pra viloma zelo slabo opremljene z dodatnimi pregledi in kazali, saj prinaša polovica od njih (glej prilogo 1) samo osnovni popis brez kakršnega koli dodatnega kazala. Tudi v tem pogle du so zares primerno opremljene samo tri bibliografije, in sicer iste, ki so že bile omenjene malo prej pri bibliograf skem opisu. Publiciranje bibliografij disertacij z mikrofilmskimi tehni kami ali v obliki, ki bi bila primerna za elektronsko obde lavo podatkov (tj. s podatki o disertacijah na magnetnih tra kovih) doslej v Jugoslaviji nismo zabeležili. Da bi se izboljšal načiniiobseg bibliografske kontrole diser- racij, oziroma, da bi se ta dopolnila tam, kjer je še nepo polna, bi bilo treba realizirati spodaj navedene preloge: 1. Že obstoječe načine tekoče in retrospektivne bibliograf— ske kontrole disertacij v Jugoslaviji, ki niso več malo številni, vendar še vedno neusklajeni in neenotni, je tre ba koordinirati; predvsem se je treba dogovoriti o nosil cih tekoče nacionalne po eni ter retrospektivnih institu- cijskih in strokovnih bibliografij disertacij po drugi strani. 2. Tekoča bibliografska kontrola disertacij naj ima obliko tehle vzporednih načinov infcrm iranja o novo obranj enih disertacijah: .1 Glede na število v zadnjih treh letih letno ohranjenih disertacij (315 leta 197o, 371 leta 1971 in 373 leta 1972 lr je že upravičeno letno ali polletno publici ranje analitičnega popisa disertacij v obliki v kakršni je izhajal "Referativni bilten doktorskih disertacija" - 73 - (glej sekcijo 3.4), tj. osmih izvlečkov natisnjenih na enem listu tako, da je možno list razrezati v kartice za vlaganje v informacijske kartoteke. Izvlečki naj bi bili avtorski in prevzeti neposredno iz originalov disertacij; le-te bi morale imeti obvezno dva taka izvlečka: enega v enem jugoslovanskih jezikov in drugega v enem svetovnih tujih jezikov, najprimerneje v angleščini. .2 Avtorski izvlečki v tujih jezikih (prevzeti prav tako iz originalov disertacij, glej predlog 1.1) naj bi se še na dalje sproti objavljali v rubriki "Theses de doctorat" obeh sekcij referatnega časopisa Bulletin scientifique. Seveda morajo biti v Bulletin scientifique registrirane prav vse tekoče obranjene disertacije - njihova analitič na bibliografska kontrola mora biti torej popolna. .3 Izvlečki disertacij (tudi prevzeti iz originalni diser- racij, glej predlog 1.1), naj se sproti objavljajo v vseh tekoče publiciranih referatnih časopisih v Jugoslaviji, vsekakor v vseh serijah Biltena dokumentacije JCIItfD. .4 Opisni bibliografski podatki o disertacijah naj se redno sproti objavljajo v "Bibliografij i Jugoslavije. Knjige, brošure,' muzikalije^ v vseh drugih jugoslovanskih nacio nalnih bibliografijah (kot dosedaj že v Slovenski biblio grafiji!) in v tekočih bibliografijah ali informacijskih biltenih ne glede na to ali so sicer načelno namenjene samo popisovanju natisnjenih dokumentov. .5 Nosilca tekoče bibliografske kontrole je treba postaviti z dogovorom. Možni kandidati so: Univerzitetska biblio teka "Svetozar Markovič" v Beogradu kot tradicionalna zbirateljica doktorskih disertacij v Jugoslaviji in zdaj - 74 - izdajateljica tekoče opisne nacionalne bibliografije di sertacij (glej sekcijo 3.2), Referalni centar v Zagrebu, ker ima prav tako formirano posebno zbirko disertacij in posebne kataloge za njih, ter Jugoslovanski bibliografski inštitut kot izdajatelj Bibliografije Jugoslavije. Nosi lec tekoče bibliografije disertacij bi moral tudi skrbeti za diseminacijo podatkov o disertacijah oziroma njihovih izvlečkov vsem v predlogih 1.1 do 1.4 naštetim bibliograf skim servisom. Izbiro najprimernejše vrste retrospektivne bibliografije disertacij (splošna nacionalna : institucijska : strokovna) je nasploh težko meritorno predpisati, ker so odvisne od namena in posebnih zahtev publiciranja, ki pa so lahko pri posameznih bibliografijah zelo različne. Za Jugosla vijo bi bilo potrebno predvsem dopolniti vse dosedanje ob like retrospektivne bibliografske kontrole, in sicer: Dopolniti je treba vse institucijske bibliografije diser tacij univerzitetnih, visokošolskih in drugih znanstvenih ustanov, ki so podeljevale doktorat kdajkoli na zgodovin skem ozemlju Jugoslavije. Bibliografije naj bodo opisne, vendar izčrpne, tj. popisane morajo biti vse disertacije ne glede nato, ali so fizično še dostopne ali so se iz raznih vzrokov izgubile. Za zaključena časovna obdobja je treba sestaviti strokov ne retrospektivne bibliografije disertacij jugoslovanskih avtorjev, pri čemer so posebno zanimiva področja, ki so vezana^ kulturno in družbeno politično zgodovino ter do- moznanstvo jugoslovanskih narodov kakor tudi na geograf ske, geološke, biološke ipd. značilnosti jugoslovanskega ozemlja. Koliko je možno naj se vzpostavi tudi bibliografska - 75 - kontrola disertacij avtorjev jugoslovanskega porekla, ki so bile potrjene oziroma obranj ene na univerzah v tujini. Takšne disertacije bi bilo posebno smiselno vključiti v strokovne in posebne bibliografije disertacij (glej pred log 3.2). .4 Nosilci retrospektivnih bibliografij naj bodo: institu cij skih predvsem univerze oziroma tudi univerzitetne knji žnice, stvarnih in morebitnih posebnih pa zainteresirane organizacije oziroma telesa; zbiranje podatkov o diserta cijah jugoslovanskih avtorjev na univerzah v tujini sodi v interesno področje ustreznih nacionalnih knjižnic. 4. Analitična bibliografska kontrola disertacij j.e smiselna predvsem pri vseh načinih tekočega informiranja o novih disertacijah kot so že opisani v predlogih 2.1, 2.2 in 2.3. 5. Univerze ali institucije oziroma telesa, ki so zadolžena za pospeševanje znanstveno raziskovalnega dela, naj orga nizirajo občasno obveščanje (vsaj enkrat letno) o novo sprejetih disertacijskih temah, tj. o disertacijah, ki so šele v procesu oblikovanja. 6. Obličnost bibliografij disertacij: bibliografski opisi di sertacij naj bodo enotni tako glede izčrpnosti posameznih podatkov kot glede razporeditve le-teh v samem bibliograf skem opisu; sam osnovni popis disertacij (urejen po kate rem koli znanem vidiku) ne zadošča, dopolniti ga je treba, tudi pri tekočih bibliografijah, z dodatnimi kazali. 7. Bibliografski opis vsake disertacije naj obvezno vsebuje tele podatke o disertaciji, njenem avtorju in o pomembnih okolnostih v zvezi z obema: a) standardne_dele_bibliografs^ - ime doktoranda - 76 - - doktorski naslov - naslov disertacije - kraj in letnico predaje (tj. originalnega publicira- nja) disertacije - obseg disertacije - zunanjo obliko publiciranja (npr. "strojepis" itd.) - podatke o ilustracijah, skicah, tabelah ipd. - število enot (referenc) citirane literature; b) dodatne_22^§tlS® (^ se Praviloma zabeležijo v biblio grafski opombi) - naziv visokošolske ali znanstvene institucije, ki je podelila doktorat znanosti, in fakultete ali institu cije, kjer je bila disertacija ohranjena - datum obrambe oziroma (pri starejših) sprejetja diser tacije - datum promocije doktoranda v doktorja znanosti - ime doktorandovega mentorja in morebiti tudi Članov komisije za obrambo; pri starejših disertacijah refe renta oziroma referente disertacije - hranišče originalne disertacije (dostopnost!) - informacijo o morebitnem tekstu priključenem povzetku ali povzetkih v večih različnih jezikih - informacijo o morebitnem natisu disertacije. Glede na dosedanje prakse (glej 4.4 in 4.5) in za optimal no uporabljivost bibliografij naj se: za osnovni popis tako v tekočih kot v retrospektivnih bibliografijah uporablja razvrstitev disertacij v pred metne (strokovne) skupine (lahko so to skupine po UDK); pri nekaterih retrospektivnih bibliografijah je glede na značaj in namen določene bibliografije smiselna tudi kro nološka razvrstitev, za ostale razvrstitve naj bodo ses tavljeni pomožni pregledi oziroma kazala, glej spodaj; - 77 - vsaka bibliografija naj ima obvezno avtorsko in podrobno abecedno predmetno kazalo (tudi v primeru, da so v glavnem popisu disertacije že razvrščene po grobih stvarnih sku pinah) in - v skladu s cilji določene bibliografije - še druge preglede in kazala (kronološko, imensko, sistemat sko, kazalo mentorjev/članov komisije za obrambo/referen tov, pregled disertacij po institucijah oziroma fakulte tah ipd.). Podatke o jugoslovanskih disertacijah bi bilo primerno , vključiti tudi v mednarodno-bibliografsko kontrolo diser tacij, kakršno je še začela uvajati firraa Xerox Universitv Kicrofilms s kompletnim servisom oziroma servisi ob izda janju Dissertation abstracts international (glej sekcijo 2.3). Pogoji za mednarodno vključevanje so: - izdajanje originalnih disertacij na mikrofilmu (ki je na voljo ob vsakem času po naročilu) - sodelovanje v mednarodni bibliografiji disertacij z iz vlečki jugoslovanskih disertacij v angleščini; za to se lahko uporabijo avtorski izvlečki, ki se naj tudi sicer tekoče objavljajo v Bulletin scientifique (glej predlog 2.2) - za predvideno vključitev podatkov o disertacijah v bib liografske servise na magnetnih trakovih bo treba način opisa in kodiranja podatkov prilagoditi mednarodnemu ko munikacijskemu formatu za strojno pretvarjanje, tj. izme njavo bibliografskih podatkov med različnimi bibliograf skimi servisi ter konfiguracijami računalnikov, tj. s priporočili, ki jih pripravlja skupina za bibliografski opis U1IISIST/ICSU-AB. Smiselno bi bilo, da organizira vključevanje v mednarodno bibliografsko kontrolo disertacij ista institucija, ki pre vzame tudi tekočo bibliografsko kontrolo jugoslovanskih disertacij (glej predlog 2.5). - 78 - 6. LITERATURA Ash J., The exchange of academic dissertations. - Coll. res.libr. 3o. (1969) 3, 237-241. Bestermann Th., A v/orld bibliography of bibliographies and of bibliographical catalogues, calendars, abstracts, digests, indexes and the like. 4th ed. Lausanne 1965- 1966. 5 vol. Bihl H., Dissertationen in Zeitschriften und Reihen. - Zentrbl.Bibliothv/. 52. (1935) 5, 248-264. Bishop D., Science thesis control in Europe and America. - Am.docum. lo (1959) 1, 51-58. Bonač VI., Doktorat znanosti. - Naša sodobnost 2 (1954) 4, 376-384. Buist E., Soviet dissertation lists since 1934. - Libr.Q. 33 (1963) 2, 192-2o7. Janicijevic J., Struktura sekundarnih, tercijarnih i dru gih izvora naucnih informacija koje kros sistem naucnih informacija treba da budu pristupačne korisnicima - pri marni izvori naucnih informacija. - Projektni i planski (programski) deo makroprojekta "Izgradnja i usavršavanje sistema naucnih informacija u SPRJ". Beograd 1972. Knj. 2, str. 77-88. Jurišic Š«, O obradi znanstvenog djela. Prihodom knjige Midhata Samica: Kako nastaje naučno djelo. Split 1971. (Izdanja Naučne biblioteke. 4.) Poglavje lic: Bibliografije doktorskih radnja, str. 3o-32. Kričevskij G.G., Bibliografii dissertacij (opyt obzora i plan dal'nejših rabot v etoj oblasti). - Trud.Bibliot. Akad.nauk SSSR 1 (1948), 79-111. Kritovac D., Opci no.rmativi u vezi s pisanjem doktorskih disertacija. - Informatologia Yugosl. 1 (1969) 1/4, 87-89 + 5 pril. Lasso de la Vega J., Las tešiš doctorales y sus proble- mas. Un "estado de la cuestion". - Rev. Univ.Liadrid ? (1954) 9, 69-93. Lazarevič D., O akademskim stepenima. - Univ.vesn. 4. (1953) 77/78, 7. - 79 - Logar J., Uvod v bibliografijo. Ljubljana 19To. Llalces L.-H*., Manuel de bibliographie. 2e ed. Pariš 1969. Lloore J.L., Bibliographic control of Američan doctoral dissertations. A historv. - Spec.libr. ?3 (1972) 5/6, 227-23o. Mgay G., L'information et la publicite" des sujets de theses dčposes. - Buli.biblioth.France 11 (1966) 2, 71-76. Ottervik G., P. Halberg, Microfilming and bibliographi- cal control of European dissertations. - Libri JL8 (1969) 2, 138-141. Projektni i planski (programski) deo makroprojekta "Iz gradnja i usavršavanje sistema naučnih informacija u SFRJ". Knj. 1-2. Beograd 1972. Splošni zakon o šolstvu (prečiščeno besedilo). - Ur.l. SFRJ 2o_ (1964) 4, 54-62. O doictoratu znanosti in doktorskih disertacijah govo ri člen 42. na str. 58. Statistički godišnjak Jugoslavije 1972. Beograd 1972. Stromever R., Le regime des theses dans les universites et bibliotheques allemandes. - Bull.Unesco a l'intention des biblioth. 14 (196o) 4» 174-18o + 194. Subotin L., Informativna služba. - ^tručni priručnik za bibliotekare. Beograd 1969. Na str. 326-328 kot del poglavja ."Priručnici" podpo glavje: "Doktorske disertacije". Tate V.D., Theses - a solution. - Libr.j. 71 (1954) 13, 1277-1279. Zakon o doktoratu znanosti. - Ur.l. FLRJ 11 (1955) 29, 486-488. Zakon o pridobitvi znanstvene stopnje doktorja znanosti. - Ur.l. PLRJ 4 (1948) 89, 1397-1398. Zakon o strokovnih naslovih in akademskih stopnjah. - Ur.l. PLRJ 13 (1963) 13, 225-227. 39/ Bibliografije in bibliografska pomagala. - "Biblio grafija doktorskih disertacij univerze in drugih visoko šolskih in znanstvenih ustanov v Ljubljani 192o-1968", str. 13-14 /= priloženi drugi del magistrskega dela). - 8o - 7.1 Avtorski izvleček UDK 014 : 043(497.1) Disertacije, bibliografije, Jugoslavija Kokole, Jože: PROBLEMI BIBLIOGRAFSKE KONTROLE DOKTORSKIH DISER TACIJ GLEDE 2TA BIBLIOGRAFIJO DOKTORSKIH DISERTACIJ UNIVERZE V LJUBLJANI. Magistrsko delo. 1. d.;Zagreb, Prirodoslovno mate matična fakulteta Vseučilišča, 1973. IV + 95 str. 1 shema, lo tab., 39 ref. /Napisano v slovenščini./ Posebej priloženo kot 2. del magistrskega dela: "Bibliografi ja doktorskih disertacij univerze in drugih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Ljubljani 192o-19SS". Ljubljana, Univer za, 1969. 232 + (V) str. Po kratkem orisu problematike doktorata in bibliografske kon trole disertacij nasploh so podrobno popisane in raziskane vse oblike njihove bibliografske kontrole v Jugoslaviji: sa mostojne in nesamostojne tekoče in retrospektivne bibliogra fije ter, v posebni sekciji, še analitične oblike bibliograf ske kontrole oziroma signaliziranja disertacij skupaj z dru gimi dokumenti v referatnih časopisih in splošnih ali strokov nih bibliografijah. Glede na te in 5 posebnim ozirom na "Bib liografijo doktorskih disertacij univerze in drugih visokošol skih in znanstvenih ustanov v Ljubljani 192o-1968!T so anali zirani tile vidiki bibliografske kontrole: primernost biblio grafij po zunanji obliki (tekoče : retrospektivne), po načinu bibliografskega opisa (opisne : analitične) in zvrsti (pre vladujejo Institucijske, sledijo nacionalne, najmanj je pred metnih),- izčrpnost in ažurnost zajetja disertacij v biblio grafijah (stoprocentno so popisane samo v nekaj retrospektiv nih bibliografijah, tekoče bibliografije so vse nepopolne; tudi signaliziranje novih disertacij skupaj z drugimi doku menti v referatnih časopisih in strokovnih bibliografij ali je neažurno in zelo nepopolno),- popolnost bibliografskega opisa (glede na vzorec 16 bibliografij disertacij je poprečno regi striranih 42 % običajnih bibliografskih podatkov, od pomemb nih specifičnih pa celo samo 7 %)} načini razvrščanja diser tacij v osnovnih popisih (prevladuje razvrstitev po strokah, sledi kronološka) in opremljenost bibliografij z dodatnimi kazali (5o % jih ima samo osnovni popis brez dodatnih kazal). V sklepu so podani predlogi za izboljšanje bibliografske kon trole disertacij v Jugoslaviji: priporoča se stalna tekoča (praviloma analitična z avtorskimi izvlečki), predvsem s sig naliziranjem disertacij v predmetnih referatnih časopisih, ter retrospektivna (praviloma opisna) po univerzah; publici- rati je treba več predmetnih bibliografij disertacij; biblio grafski opisi naj bodo popolni in naj zajemajo vse specifične podatke; osnovna razvrstitev v bibliografijah naj bo po stro kovnih skupinah; dodatnih kazal naj bo smiselno čim več. - 81 - 7.2 Autorski sinopsis UDK 014 : 043(497.1) Disertacije, bibliografije, Jugoslavija i Kokole, Jože: PROBLEMI BIBLIOGRAFSKE KONTROLE•DOKTORSKIH DI SERTACIJA OBZIROM NA BI3LI0GRAFIJU DOKTORSKIH DISERTACIJA UNIVERZITETA U LJUBLJANI. Magistarski rad. 1. d. Zagreb, Pri- rodoslovno matematički fakultet .Sveučilišta, 1973. IV + 95 str. 1 shema, lo tab., 39 ref. /napisano na slovenskem/. Poseban prilog kao 2. deo magistarskog rada: "Bibliografija doktorskih disertacija univerziteta i drugih visokoškolskih i naučnih institucija u Ljubljani 1920-1968". Ljubljana, Uni verz it et, 19S9. 232 + (V) str. Posle kraceg osvrta na problematiku doktorata i bibliografske kontrole disertacija uopšte detajlno su popisani i ispitani svi načini njihove bibliografske kontrole u Jugoslaviji: sa- mostalne i nesamostalne tekuce i retrospektivne bibliografije, a u posebnoj sekciji još naročito načini analitske kontrole odnosno opisnog signaliziranja disertacija zajedno s drugim dokumentima u referatnim časopisima ili bibliografijama. Ob zirom na ove a naročito na "Bibliografiju doktorskih diserta cija univerziteta i drugih visokoškolskih i naučnih institu cija u Ljubljani 192o-1968" analizirani su sledeči aspekti bibliografske kontrole: podesnost oblika bibliografija diser tacija (tekuča : retrospektivna), način bibliografskog opisa u njima (opisne : analitične) i vrste bibliografija (najviše ima institucijskih, onda dodu nacionalne a najmanje ima struc nih); iserpnost i ažurnost popisivanja disertacija u biblio grafijama (sto pošto su popisane samo u manjem broju retro spektivnih bibliografija, dok su tekuce bibliografije sve ne- potpune.a i signaliziranje novih disertacija u referatnim ča sopisima i stručnim bibliografijama je neažurno), potpunost bibliografskog opisa (obzirom na 16 bibliografija disertacija obični. bibliografski podaci su u proseku registrirani sa 42 %, a značajni specifični čak samo sa 7 %); načini sredivanja di sertacija u osnovnim popisima (pretežno po stručnim grupama ili kronološki) i prisutnost pomočnih registara uz glavni po pis (5o % bibliografija nema ni jednog pomoenog registra). Sa zakljuČcima doneseni su i neki predloži za izboljšanje bi bliografske kontrole disertacija u Jugoslaviji: objavljuju nek se stalne tekuce (prvenstveno analitične u obliku autor- skih izvoda), u prvom redu signaliziranjem disertacija u stru čnim referatnLm časopisima, a i retrospektivne bibliografije pojedinih univerziteta; takoder je treba publicirati više strucnih bibliografija; bibliografski opisi neka budu iscrpni i treba da obuhvataju i sve specifične podatke; u osnovnom popisu treba disertacije u prvom redu srediti po strukama, po močnih registara neka bude što više. - 82 - 7.3 Author's Abstract UDC 014 : 043(497.1) Doctoral dissertations, bibliographies, lugoslavia Kokole, Jože: BIBLIOGRARIIC CONTROL OP DOCTORAL DISSERTATIONS \VITH SPECIAL REGARD TO THE BI3LI0GRAPRT OP DOCTORAL DISSBRTA-r TIONS OP THE UNIVER3ITY OP LJUBLJANA. Ivi.A. Thesis. Part 1. Zagreb, University - Paculty of ilatural and Matheraatical Scien ces, 1973. IV + 95 PP. 1 diagr., lo tables, 39 ref. /v/rit t en in Slovene/. 3pecially appended as part 2 of the M.A. thesis: "Bibiiography of Doctoral Dissertations of the University of Ljubljana and of other Academic and Scientific Institutions in Ljubljana 1920-1968". Ljubljana, the University, 1969. 232 + (V) pp. An outline of the general problems of the doctorate and of bibliographic control of dissertations is follov/ed by the de- tailed description of ali its types and and forms in Yugosla- viaj current and retrospective bibliographies of.dissertationa, published as books or as articles, annotated bibliographies viz. analytical and descriptive information on dissertations in abstract journals and general and subject bibliographies (i.e. mixed vvith other documents). In viev/ of these and v/ith special regard to "Bibliography of doctoral dissertations of the University of Ljubljana and of other academic and scien tific institut ions in Ljubljana 192o-19o8" the follov/ing as- pects of bibliographic control are analyzed: suitability of external forms (current vs. retrospective bibliographies) and types of bibliographic description (descriptive vs. analyti- cal bibliographies) and kinds of bibliography (institutional bibliographies are by far most numerous, then come national, very rare are subject ones); conipleteness and up-to-dateness of coverage (ali dissertations are listed only in.a few retro spective bibliographies, the current ones are incomplete, current Information on new dissertations in abstract journals and in subject bibliographies is very incomplete and not up- to-date); exhaustivity of the bibliographic description (sample of 16 bibliographies shov/s that, on the average, only 42 % of the usual and only 7 % of the specific bibliographic data are registered); ways of listing dissertations in the main index (subject or classified listings are most numerous) and provi- sion of supplementary indexes (5o % of bibliographies have only one list vvithout any additional index/es/). In the con- clusion3 the follov/ing suggestions for bet ter bibliographic control of dissertations in Yugoslavia are given: current ana- lytioal and descriptive control should primarily be exercised by publishing authors' abstracts in abstract journals viz, subject bibliographies; dissertations in the retrospective institutional bibliographies should be fully covered, v.hereas number of subject bibliographies should increase; bibliographic deseriptions mu s t include ali general and specific data; disser tations should preferably be arranged by subject groups in the main list and auxiliary indexes are to be added to it. 33 - 8. PRIL0GE Str. 8.1 Kronološki pregled pomembnejših samostojno in nesamostojno objavljenih bibliografij oziroma popisov disertacij v Jugoslaviji 84 8.2 Seznam časopisov in redno izhajajočih zbornikov, v katerih so bile po BDL objavljene disertacije v obliki člankov 89 8,3 Seznam zbirk po BDL, v katerih so bile občasno objavljene disertacije 94 - 84 - 8.1 Priloga 1: Kronološki Pregled pomembnej gih samostojno in nesamo stojno objavljenih bibliografij oziroma popisov diser tacij v Jugoslaviji Najprej so popisane tekoče nato retrospektivne biblio grafije disertacij, v obeh pregledih je ureditev kro nološka. Zunanja oblika in način izhajanja (samostojno, nesamo stojno) sta označena skupaj s tekočim štetjem nad vsa kim bibliografskim opisom s spodnjimi kraticami: T = tekoča R = retrospektivna S = samostojno objavljena N = nesamostojno objavljena bibliografija. A) Tekoče_bibliografij_e_in_p_o2isi_diserta 1933 l.a TNv Godišnjak Univerziteta Kraljevine Jugoslavije u Zagrebu za školske godine 1929/3o-1932/33. Zagreb, Univerzitet 1933. • 84 disertacij na str. 49-52, tj. v rektorjevem poročilu pod tč. XVIII: "Doktorske promocije". Popisane disertacije za akademska leta 1929-1933. 194o l.b TIT^ Godišnjak Hrvatskega sveučilišta u Zagrebu za škol ske godine 1933/34. do 1938/39. Zagreb, Sveučilište 194o. 141 disertacij. Popisane so pri poročilih posamez nih fakultet. 1961 2 TU Bulietin scientifique. Ljubljana (1953-1954), Zag reb (1955- ) Gonseil des academies des sciences et des arts de la RS3? de Yougoslavie. Izvlečki disertacij objavljeni do konca leta 196o skupaj z izvlečki referatov s kongresov, znanstve no raziskovalnih poročil ipd. v rubriki "Revue d.es sommaires". S 1. zvezkom letnika 6 (196I) so izvlečki diser tacij objvaljeni v posebni rubriki "Theses de doetorat", s čemer šele dobi objavljanje izvlečkov - 85 - disertacij v biltenu značaj tekoče analitične se lektivne bibliografije disertacij. 1963 3 TS Spisak prinova Univerzitetske biblioteke "Svetozar Markovič". Rukopisne doktorske disertacije. Beograd, Univerzitetska biblioteka "Svetozar Markovic" 1963- . Enkrat letno. Od leta 1967 pod naslovom: Spisak prinova rukopis- nih doktorskih disertacija prisiljenih u ... godini. Razmnoženo ciklostilno. Do leta 1971 brez kazal, z letom 1972 avtorsko kazalo. Leta 1972 ponovno modi ficiran naslov: Spisak prinova rukopisnih doktor skih disertacija primljenih u periodu od ... do 1969 4 TS Doktorske disertacije - rezimei. (Posebna edicija publikcaije "Bilten Univerziteta u Sarajevu"). Sa rajevo^ Univerzitet 1969- . Daljši izvlečki ali povzetki (avtoreferati) diser tacij obranjenih na univerzi v Sarajevu. slaviji^ 1943 5 HN Bazala, Vladimir: Doktorske disertacije od god/ine/ 1929. do 1942. - Naša domovina. Zbornik. Sv. 2. Hr vatska kultura - politička poviest Hrvata. Zagreb, Glavni ustaški stan 1943. Str. 969-976. 33-4 disertacij. Ta pregled na zagrebškem vseuči lišču obranjenih disertacij je izšel kot podpo glavje III.A.4.c obsežnega sestavka VI. Bazale: "Sveučilište i visoke škole". Ureditev popisa po doktorskih naslovih. 1951 6 RN Grmek, Mirko Dražen: Inauguralne disertacije hrvat skih, srpskih i slovenačkih lijeČnika (I6S0-I865). - Starine JAZU, knj. 43 (1951 )t str. 97-258. 356 disertacij. Kazala: knjižnic, kjer shranjene disertacije, avtorsko, predmetno, obsežna biblio grafija virov in literature. 7 "no Doktorske disertacije na beogradskom univerzitetu. (19o5-195o). (Materijal prikupijen od strane - 86 - Bibliografskog instituta MRJ.) Beograd, Naucna knjiga 1951. 21 str. /cir./ 254 disertacij. Ureditev po fakultetah. Brez po možnih kazal. 8.a RS Dodic, Milica: Bibliografija doktorskih disertacija 1951-1963. Beograd, /Univerzitet I964/. lo9 + (D str. 927 disertacij. Urejeno po grobih strokovnih sku pinah. Brez kazal. 8.b RS Dodic, Milica: Biblio.^raphv of the thesis /thesesl/ 1951-1963. Beograd, /University I964/. lol + (I) str. Paralelna angleška izdaja bibliografije pod a. 9 RS Referativni bilten doktorskih disertacija. Beograd, Savezni fond za finansiranje naučnih delatnosti; Savezna privredna komora; Institut za naučnu i teh- ničku dokumentaciju 1966-197o. 3342 disertacij. Skupaj 14 zvezkov + 1 zv. z av torskim kazalom za zv. l-lo. 10 Ril Kokole, Jože: Doktorske disertacije ohranjene v Slo veniji 192o-1965. - Knjižnica l? (1966), 77-lo2. 653 disertacij. Ureditev kronološko po letih in datumih promocije. Kazala: stvarno (UDK) in imen sko. Dejansko skoraj popolni prednatis "Kronološ kega pregleda" bibliografije DBL, ki je izšla le ta 1969, glej tek.št. 14. 11 RIT Kuzmic, Smilja: Bibliografija doktorskih disertaci ja Sarajevskog univerziteta 1949-1964. - Bibliote- karstvo 12. (1966) 1, 63-78. 156 disertacij. Urejeno po grobih strokovnih sku pinah. Avtorsko kazalo. 12.a M (Milišic, Dorde:) Bibliografija doktorskih diserta cija po grupama iz oblasti ekonomskih nauka odbra- nj enih u Jugoslaviji u periodu od 1951. do 1965. godine. - Ekonomist 19 (1966) 1/4, 513-54o. 421 disertacij. Ureditev po strokovnih skupinah. IJa str. 54o pregledni seznam fakultet. - 87 - 12.b RS Milisic, Bor de: Bibliografija doktorskih, disertaci ja iz oblasti ekonomskih nauka. Beograd, Jugosloven-ski institut za ekonomska istraživanja 1967« (II) + 28 str. /= str. 513-54o iz Ekonomista, glej 12.a/ + XII str. 421 disertacij. Delni natis iz Ekonomista (12.a) z dodano naslovno stranjo in naslednjimi kazali, na str. I-XII; avtorskim in registrom visokih šol. 13 RS Bibliografija na doktorskite disertacii odbraneti na Univerzitetot vo Skopje. Bibliographv of the doc- toral dissertations defended at the Universitv of Skopje. (1952-1968). Skopje, Univerzitet vo Skopje I969. 28 str. /maked besedilo v cir., angl. v lat./ 168 disertacij. Tiskano na vsaki strani v 2 kolo nah: v levi koloni makedonsko besedilo, v desni angleško. Urejeno po grobih strokovnih skupinah. Brez kazal. 14 RS Kokole, Jože: Bibliografija doktorskih disertacij univerze in drugih visokošolskih in znanstvenih us tanov v Ljubljani 192o-1968. Ljubljana, Univerza 1969. 232 + (V) str. 690 disertacij. Ureditev po strokah po UDK. Do datna pregleda: kronološki pregled, pregled po ustanovah in fakultetah. Kazala: doktorandov, referentov in mentorjev. V magistrskem delu je za to bibliografijo uporab ljena kratica BDL. 15 RS^ Dodič, Milica; Dodic Dušan: Popis doktorskih diser tacija 1964-1969. Beograd, /Univerzitet/ 197o. 15o -i- III str. 941 disertacij. Ureditev po strokovnih skupinah. Brez kazal. 16 RN Hronološki pregled doktorskih disertacija ohranje nih na fakultetima Univerziteta u Sarajevu. - Bil ten Univerziteta.u Sarajevu 11 (1971) 39, 119-167. 377 disertacij za obdobje od" leta 1952 do 197o. Brez kazal.. 17 RS Kritovac, Dubravka: Bibliografija doktorskih diser tacija ohranjenih na Sveučilištu u Zagrebu za stje- - 88 - canje naučnog stupnja doktora nauka u razdoblju od 195o. do 1969. godine. Zagreb, Refcralni centar Sveucilišta /kserografirani strojepis/ 1971. (II) + VII + 542 str, 1576 disertacij. Kazala: doktorandov, fakultet, doktorandov po fakultetah, sistematsko po UDK, abecedno predmetno. Razmnoženo v vsega 23 izvo dih. V magistrskem delu je za to bibliografijo nekaj krat tudi uporabljena kratica BDZ. - 89 - 8.2 Priloga 2: Seznam časopisov in redno izhajajočih zbornikov, v katerih so bile po 3DL objavljene disertacije v ob liki člankov Seznam je razdeljen glede na domače in tuje časopise v dva spiska, v vsakem pa so časopisi urejeni po abe cedi naslovov. Za naslovom časopisa in krajem izdaje je v okroglem oklepaju zabeleženo koliko člankov (= disertacij) je bilo v njem objavljenih. Nekatere disertacije so bile objavljene v istem časopisu tudi z dvema ali večimi članki, zato število člankov ni identično s številom v obliki člankov objavljenih disertacij kot takih. Upoštevani so pravi natisi na osnovi originalov in originali=natisi. A) DomaČ i^it^^^Jugoslavi^i^izha^a^oč i.2_čagogisi Acta adriatica, Split - (3) Acta Musei scientiarium naturalium, Skopje - (1) Acta neophilologica, Ljubljana - (1) Anali hemije i farmacije, Beograd - (1) Archaeologia Jugoslavica, Beograd - (1) Arhiv bioloških nauka, Beograd - (2) Biološki glasnik, Zagreb - (1) Biolo'ški vestnik, Ljubljana - (4) Bulletin scientifique, Zagreb - (6) Bulletin scientifique, section A: Sciences naturelles, techniaues et medicales, Zagreb - (45) Bulletin scientifique, section B: Sciences humaines, Zagreb - (24) Celjski zbornik, Celje - (2) Croatica chemica acta, Zagreb - (2) Cas. Znanstvena revija Leonove družbe, Ljubljana - (1) Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino, Lju bljana - (3) - 9o - Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor - (3) Dom in svet, Ljubljana - (8) Ekonomist, Beograd - (1) Ekonomska revija, Ljubljana - (1) Elektrotehniški vestnik, Ljubljana - (2) Elektrotehniški zbornik, Ljubljana - (1) Farmacevtski vestnik, Ljubljana - (4) Geografski horizont, Zagreb - (1) Geografski pregled, Sarajevo - (1) Geografski vestnik, Ljubljana - (6) Geografski zbornik, Ljubljana - (4) Geologija. Razprave in poročila, Ljubljana - (1) Geološki anali Balkanskog poluostrva, Beograd - (1) Glas Srpske kraljevske akademije, Beograd - (2) Glas hrvatskoga prirodoslovnoga društva, Zagreb - (1) Glasnik muzejskega društva za Slovenijo, Ljubljana - (3) Glasnik Prirodnjačkog muzeja srpske zemlje, Beograd - (1) Glasnik Zemaljskog muzeja u Sarajevu, Sarajevo - (3) Gledista.^časopis za književnost, umetnost i društvena pi tanja, Niš - (1) Godišnjak bioloskog instituta u Sarajevu, Sarajevo - (1) Godišnjak oceanografskog instituta, Split - (1) Gradevinar, Zagreb - (1) Kemija u industriji, Zagreb - (1) Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana - (2) Linguistica, Ljubljana - (1) Loški pregledi, Škofja Loka - (1) Mining and Metallurgv quarterly (= Rudarsko metalurški zbor nik, translated from Slovenian), Beograd - (3) Lluzikološki zbornik, Ljubljana - (4) - 91 - Nova proizvodnja, Ljubljana - (1) Pravnik, Ljubljana - (2) Prirodoslov.ua izvestja, Ljubljana - (1) Prirodoslovne razprave, Ljubljana - (3) Pablications of the Department of Mathematios, Universitv of Ljubljana. Institutes of Liathematics, Phvsics and Mecha- nics, Ljubljana - (1) Publications de 1'institut mathematique, Acadšmie Serbe des Sciences, Beograd - (1) Reports /of/ J. Štefan Institute, Ljubljana - (4) Revija za kriminalistiko in kriminologijo, Ljubljana - (2) Rudarski zbornik, Ljubljana - (2) Radarsko metalurški zbornik, Ljubljana - (2) Slavistična revija, Ljubljana - (2) Slovenski jezik, Ljubljana - (1) Socialistično kmetijstvo in gozdarstvo, Ljubljana - (6) Strojniški vestnik, Ljubljana - (1) Tehnički list, Zagreb - (2) i Teorija in praksa, Ljubljana - (1) Turistični vestnik, Ljubljana - (1) Vestnik inštituta za javno upravo in delovna razmerja, Lju bljana - (1) Vestnik Slovenskega kemijskega društva, Ljubljana - (6) Zbornik Biotehniške fakultete v Ljubljani: Kmetijstvo, Lju bljana - (1) Zbornik fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, Ljubljana - (1) Zbornik meteoroloških i hidroloških radova, Beograd - (1) Zbornik Prirodoslovnega društva, Ljubljana - (3) Zbornik za umetnostno zgodovino, Ljubljana - (9) Zdravstveni vestnik, Ljubljana - (2) Zgodovinski časopis, Ljubljana - (2) - 92 - Š) Su^i^časo^isi Annals of human genetics, London - (1) Arciiiv ftir die gesamte Psychologie, Leipzig - (1) Archiv der Lharmazie, Y/einheim - (1) Arzneimittel-Forschung, Aulendorf, V/tfrtt. - (1) Lz Idojaras, Budapest . (1) Berichte der Deutschen cnemischen C-esellschaft, Berlin - (1) Biochemische Zeitschrift, Berlin - (3) Botanica Marina, Hamburg - (1) Brenstoff-Chemie, iissen - (1) Chemiker-Zeitung, Cothen - (1) Fabula, Berlin - (1) Fuel, London - (1) International journal of spe!eology, vVeinheim - (2) Jahreshefte des Osterreich.iscb.en archSologischen Institutes in Wien, V/ien - (I) Journal of the Chemical Scciety5 London - (2) Journal de physique et le radium, Pariš - (1) Kolloid-Zeitschrift, Bresden und Leipzig - (2) Kolloidchemische Beihefte, Bresden und Leipzig - (8) Les memoires scientifiques de la revne de metallurgie, Pariš - (I) Mikrochimica acta, V/ien - (?) Monatshefte ftir Chemie, Wien - (5) Nova Hedv/igia, Berlin-Dahlem - (1) Planta medica, Stuttgart - (1) Progres agricole et viticole, Montpellier - (1) - 93 - Quart'dr, Berlin - (1) Slavia, Praha - (1) Tetrahedron, Oxford - (2) "/iensr -Chemiker-Zeitung, Wien - (1) Zeitschrift flir analytische Chemie, Berlin - (1) Zeitschrift filr Lebensrnittel-Untersuchung und Forschung, Lltinchen - (1) Zeitschrift filr die physikalische Chemie, ETeue Folge, Frankfurt a.LI. - (2) - 94 - 8.3 "• Priloga 3: Se znan zbirk po BDI, v katerih so bile občasno ob,1 avl,1 ene disertacije Seznam je urejen abecedno po naslovih zbirk ne glede na to ali so domače ali tuje. Za naslovom zbirke je zabeležen tudi njen izdajatelj.oziroma založnik. Upoštevane so tudi neštete zbirke; da jih ločimo od štetih, stoji za naslovom zbirke velika črka N. Pogostnost 'objavljanja disertacij v zbirki je nazna- Čena v okroglem oklepaju za naslovom zbirke. Upoštevani so natisi na osnovi originalov in origi-nali=natisi. Acta technica. 3. Skupina za strojništvo. Državna založba Slovenije - (1) Acta technica. 5. Series chimica 1. Državna založba Slove nije - (1) Acta technica. 6. Series chimica 2. Državna založba Slove nije - (1) Au3 Porschung.. und Kunst. Verlag des Geschichtsvereins fttr Karnten - (1) Biblioteka monografija pravnih i drugih društvenih nauka. i\Tauč na knjiga - (1) Biološki institut IT.H, Srbije. Posebna izdanja - (1)N Dela 3AZU /vsi razredi/. Slovenska 'akademija znanosti in umetnosti - (lo) Ekonomska biblioteka. Savez drustava ekonomista Jugoslavije - (D Gospodarsko-komercialna knjižnica. Založba Obzorja - (1) Hidrološki institut "Ing, Jaroslav Čemi".Posebna izdanja - (D « Institut društvenih nauka, Centar za istraživanje društvenih odnosa - $F(1) Inštitut za_kriminologijo pri pravni fakulteti univerze v Ljubljani. Publikacija - (2) - 95 - Likovna obzorja, Založba Obzorja - (3) Misel in čas. Cankarjeva založba - U(l) Muzej Južne Srbije u Skopju. Posebna izdanj a - (1) Muzej -Kosova i Metohije. Posebno izdanje - (1) Haučno društvo JtfR Bosne i Hercegovine. Djela - (i) ITIJS. Poročilo. Nuklearni inštitut "Jožef Štefan" - (23) Opšta pedagoška biblioteka. Zavod za unapredenje školstva SR Srbije - Kf(l) Pedagoška knjižnica. Državna založba Slovenije - (1) Pogledi. Slovenski knjižni zavod - (1) Publications of the Department of Mechanics, Univerza v Lju bljani, Institute of Matnematics, Phvsics and Mechanics - (1) Prirodnjački muzej u Beogradu. Posebna izdanja - (1) Prirodoslovna istraživanja. Jugoslovenska akademija znanosti i umjetnosti - (1) Publikacija Zavoda za vodne zgradbe univerze v Ljubljani - (1) Pad Jugoslovenske akademije znanosti i umjetnosti - (2) Razprave. Društvo meteorologov Slovenije - (2) Razprave AZU. Akademija znanosti in umetnosti - (3) Razprave SAZU. Slovenska akademija znanosti in umetnosti - (27) Razprave in eseji. Slovenska matica - (7) Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani " (1) Savezni zavod za socijalno osiguranje - (2) Srpska akademija nauka. Posebna izdanja - (1) Stanovska strokovna knjižnica Udruženja jugoslovanskega uči- teljstva, poverjeništvo Ljubljana - (1) Študije i monografije. Institut za izučavanje radničkog po- kreta - 17(1) Tehniška dela. Univerza v Ljubljani, strojniška fakulteta -(D S!.]