Dopisi in novice. — Iz Vojnika, 8. maja. — »Učit. družtvo celjsko« imelo je dne 2. maja v prostorih celjske dekliške učilnice svoj 5. letošnji občni zbor. Navzočih bilo je 21 udov in 3 gosti (G. g. Šest iz Rač, Gaberšek iz Zidanega mosta in Dobnik iz Št. Jurja.) Po odpetju Hajdriliovega »Slovo« prične družtveni predsednik g. Bobisut ob 11. dop. zborovanje. Ko se zapisnika (slov. in nem.) zadnje seje prečitata ter brez ugovora sprejmeta, naznani nam g. predsednik nekov dopis sl. okraj. šol. sveta, v kojem sl. družtveno vodstvo pozivlja, da naj mu to blagovoli poslati zapisnik vseh udov družtva in po vsakem zborovanju pak imenik vseh se udeleživših udov. — Povod k temu dopisu dala je sl. okr. šl. svetu ta prikazen, ka nekateri učitelji, koji morajo po zakonu tudi v četertkih šolo imeti, pa jim je okr. šl. svet pred nekaj leti na prošnjo družtva vsak prvi četertek v mescu prosto dovolil v to svrho, da se raog6 družtvenili zborovanj udeležiti; a v ovih četertkih niti šole nemajo, niti se družtvenih zborov ne udeleže. Da se toraj ta nepostavnost zapreči, od tod izvira ovi poziv. Dalje nam gospod predsednik naznani veselo novico, da hoče obče štovani zdravnik Dr. J. Tarbauer pri nekojih prihodnjih zborih nekoliko o »anatomiji« in »šolski higieniji« govoriti. Za kraj selivnega shoda mesca junija predlaga družtveno vodstvo trg Št. Jur na juž. železnici kot najpripravnejši. Na predlog g. Kupnika pa, koji meni, da smo v Št. Jurju vže lani enok bili, da imamo itak letos mesca julija tamkaj vradno okrajno konferenco in pa, da nam ovi kraj ničesa znamenitega ne more pokazati, sprejme se za kraj selivnega shoda Hrastnik. Na to je govoril g. Miklavec o oblikoslovnem poduku na narodnej šoli. V daljšem govoru sprejetem z veliko pohvalo, v katerem se je pokazal pravega izvedenca v tej stroki, razvil nam je g. popočevalec vso metodično obravnavo tega važnega pa tudi težkega predmeta. Sledeča točka dnevnega reda je govor g. Jarca »prvotni nauk v slovnici«, a morala se je radi pozne ure na prihodnji selivni odbor dne 6. junija odložiti. A. B. — Iz Železnikov, 20. majnika. (Angel varuh čuje nad otroci.) Opravila in družinske razmere tukajšnih stanovnikov so z malo izjembo take, da na svoje tnanjše otroke v resnici ne morejo tako paziti, kakor bi imeli, in pisavec teh verstic je že mnogokrat djal, da bi se praznik ssv. angelov varhov imel praznovati v Železnikih vsako leto z največjimi cerkvenimi slovesnostmi. Zlasti večkrat cepne kakšni otrok v katerega zmed mnogih vodotočev (bajarjev), ki so napeljani k posameznim fužinam in kovačnicam; vender pa je k sreči skoraj vselej kdo blizo, da ga otme smerti. V kakšno nevarnost pa pridejo otroci včasih celo tam, kjer bi nihče za njih kake nesreče ne pričakoval, vidilo se je v našem tergu uni ponedelek (13. t. m.). Ta dan namreč sta bila 41et.ru sinček in 21etna deklica tukajšnega hišnika Š. Št. zjutraj okol 8. ure pred vežnim pragom. Kar fantek začne klicati: »Oče! teta! riba, riba!« Ta smešni klic (kako bi narureč prišla riba od precej oddaljene reke Sore) stori očeta radovednega, da stopi pred hišo, pa, oj groza! kaj vidi? Med bosonogim fantkom in med deklico s tankimi čeveljčki obuto zvijal se je srednje-veliki pisani gad, in mala punčika stegala je v svoji priprostosti ravno ročici po njem, da bi ga vlovila. (Pravijo sicer, da gad ne piči, ako ga nihče ne draži, ali kdo ve, kedaj je ta žival razdražena. Vr.) Lehko si mislite, kakovi strah je prešinil očeta pri tem prizoru; urno je otel otročiča nevaraosti, in zatim gada ubil. Sploh je te golazni letos prav veliko tukaj okol nas, in na sv. Florijana dan upičil je gad neko žensko iz bližnjega Podlonka, ko je šla odtod iz cerkve, v nogo tako hudo, da so se bali, da bo morala zarad te rane vmveti. Med šolsko mladino smo imeli tukaj od novega leta semkaj mnogo betežnikov. Bolehali so za vročnico, pa eni tudi za neko drugo nalezljivo boleznijo. Otrokom je bilo prepovedano v take liiše v vas (na obiskanje) hoditi, in tudi zdravi učenci iz tacih hiš niso po prepovedi gosp. zdravnika smeli hoditi v šolo. Vmerl nam je vender le en sam učenec iz ponavljavne šole. Zdaj je bolezen, hvala Bogu, zopet pojenjala; le kašlja je pri otrocih še toliko, kakor je bilo kaj tacega komaj v terdi zimi. V enomer jih kar celi zbor breha, da človeka od tega žo všesa bolijo. Pa, —¦ kaj se hoče. To in mnogo enacega prispada k prijetnostim učiteljskega življenja. Z Bogom! J. Levičnik. — Iz Vrabč na Vipavskem, konec maja 1878. »Pedagogični pogovoric, katere prinaša »Učit. Tov.« me zelo zanimivajo. Pa tudi od drugod slišim, hvaliti te razprave. (Kdor ob potu zida, mora poslušati mimogredoče, kako delo kritikujejo, kdor pa javno piše, podlaga se tudi javni kritiki. —• In ta je navadno subjektivna. Vsak bi rad v javnem listu — tedaj tudi v teh pogovorih — najdel, česar želi. Od lod pride, da nekateri, grajajo, kar drugi hvalijo. Sicer je pa taka na svetu, resnico reci, pa teci. Vred.) V zadnjem pogovoru berem, kako napačno nekateri stariši odgojajo svoje otroke. To je žali bog! resnično, in povsod, koder sem dosihmal učitljaril, zapazil sem tu in tam goropadne napačnosti pri izreji. Tako vidim mater, ki se ponaša s svojim dekletcem na ta način, da otroku, kedar je pokaran, reče: Ti A, kako ga bove ? Kaj ne, tako le ? Potem kaže otroku, kako naj udari. Se ve, da jo neumno dete rado posnema. Ako pa neumno mater kdo posvari, pa navadno reče: To otroka naj bolj veseli, zato mu rada postrežem in daljni odgovor je, da otrok še ne umeje, kaj dela. — Poznal sem očeta, ki je dajal svojemu 10 mescev staremu sinku vina piti, kolikor je dete poželelo. Oče je navadno rekel, da to otroku ne škoduje. Otrok umerje, in sedaj še lo spozna oče, kako napačno je ravnal, in da je bil sam kriv otroku smerti. Naj bolj žalostno je to, da nekateri roditelji napačne poti pri izreji ne zapuste. Ni še dolgo tega, ko smo brali, da se bode število prebivalcev po naših krajih zmanjšalo, ako bodo ljudje tako merli, kakor dosedaj. Jaz mislim in sodim, da nekateri stariši z napačno izrejo otrokom že v njihovi nežni mladosti zdravje pokvarijo. Po Notranjskem imajo matere to slabo navado, da na pol gole otročiče vedno in vedno derže na ognjišču pri ognji; tako je od ene strani otroče na pol osmojeno, od druge pa zmerznjeno. Prav ima gospod, ki je rekel, da po Notranjakeui le tisti otroci ne pomerjo, ki imajo železno uaravo. Zato so pa. tisti kar jih ostane, po navadi zdravi. (Hevščina in siromaštvo tare našega kmeta, on bi si dostikrat pomagdl, ko bi mogel. — Koliko otrok tudi pri nas v Ljubljani na rokah in nogah ozebe — v vlažnih in mokrih izbah, koliko drugih boleznij je vzrok slabo stanovališče. Kniečki otrok iz sobe stopivši že najde svežen zrak, ali v mestih —?!) Druga zelo napačna navada je tukaj, da dajo vže prav malim otrokom vina piti, češ, da je to dobro za glisto. — Mislim, da tudi zarad tega v teh krajili mnogo otrok pomerje. Se ve, da stariši tega nočejo slišati (no, kaj čemo, po nekaterih krajih že dojenčkom žganja dajejo, tedaj so Vipavci vendar še bolji od teh.) Tacih in enacih zgledov bi lahko navedel, več, a naj bo to zadost. — Žalostno je, da j e tako; a resnično je, kar piše g. C i p e r 1 e v svojih pogovorih. I. z. *) Statistični pregled štajarskih Ijudskih (narodnih) učiteljev. **) I. Učitelji razdeljenl po rojstvenih deželah. *) Poanet iz: Schematismus der Volksschulen Steiermarks. Verfass. v. J. A. Rožek. Graz 1877. *¦) Vadniški učitelji, ravnatelji nar. šol, nadučitelji, uCitelji, podufiitelji in svetni guplenti. — (V Litiji bode Okrnjlia učiteljska skupščina 5. junija.) Razen navadnih obravnav je na dnevnem redu 1. Občevanje učiteljevo (Ein Wort uber den Umgang des Lehrers), koliko to šoli hasne ali škodujo? 2. Koliko se ima zgoditi na 2 in 3razrednih šolah za nemški jezik in kako. 3. 0 šolski disciplini. Kako naj se rabi? Ali so disciplinarne zapovedi pripravne? Kakšne? 4. Kako se obravnava geometrijsko oblikoslovje ? 5. Petje v šoli, kako naj se goji, da bode izobraževalo čutstvo za lepoto i. t. d. 6. S kakošnim poučnim naukom se ima zvezati nauk o gospodinjstvu. Kakšni glavni pojmovi o tem se imajo dekletom posebno vtisniti. — Odsek, ki sestavlja učno pot za izpeljavo učnih čertežev, vsled minist. ukaza dne 5. aprila 1. 1878 št. 5316, je imel 18. p. m. svojo 1. sejo. Pod predsedstvom dež. nadzornika g. Pirkerja je v njim 6 okraj. nadzornikov in 6 drugih strokovnjakov. Za jezikoslovje sestavljajo učno pot g. g.: ravnatelj Hrovat, prof. Žakelj, okraj. nadzor. Wisiak, nadučitelj Praprotnik in učitelj Stegnar; za številjenje g. g. okraj. nadzornika Eppih in Zima, za petje učitelj godbe g. Nedved; za telovadbo učitelj telovadbe g. Schmidt; za zemljepisje in zgodovino okraj. nadzor. g. pl. Gariboldi, za prirodoslovje okraj. nadzor. g. Linhart. Ta odsek se bo posvetoval tudi o prihodnji deželni skupščini, kedaj, kje ima biti, koliko časa trajati, kaj pride vse na versto? in o tem nasvete stavil c. k. dežel. šl. svetu. Mislijo na 9. septembra. »Schlztg.« — V šolskem odseku za Ljubljansko mesto so g. g.: Eajmund Pirker (pervomestnik), Ferdinand Mahr (namestnik pervomestniku) Karol Dežman, dr Kesbacher, Janez Horak, Eajmund pl. Čuber, dr. Friderik Kaltenegger. — Šolski izleti m. maja. Majnik je bil vendar enkrat vreden svojega imena, in šole so obhajale svoje navadne svečanosti, ni bilo treba dežnikov s sabo nositi. 8. maja je imela II. m. šola a 18. m. m. šola stoj izlet na Eožnik. Program navaden kakor druga leta: otroci so pri s. maši, potem zajuterk petje, deklamovanje, igra, potem še nekaj za prigriznit in vračitev domov. V deklamacijah se budi mladina za občudovanje narave, za nravstno vedenje, kakor je to po berilih najti. — Iz I. m. šole je deček povedal začetek Eožnika, t. j. cerkve na njem. — Morda bodo te verstice koga zanimale; dostikrat človek od daljnih krajev več ve povedati, kakor od tega, kar vsak dan vidi, to mu je preveč navadno, in vendar ga daleč na okoli ni lepšega kraja, kakor Eožnik, kamor staro in mlado, revno in bogato rado zahaja. Prilično tedaj kaj več. — Tudi mestna dekliška šola je imela majevo slavnost na Eožniku 11. p. m. Mestni župan je vsaki teh šol podaril v ta namen po 15. gl. Te svečanosti bi imele nadomestovati javne šolske preskušnje in obdarovanje pridnih — mogoče, da so nekaterim ljubše od šolskih preskušenj, a koristnejše niso mimo unih. — — Okrajno nčiteljsko skupščino za Postonj. okraj bodemo imeli letos 4. junija v Postojni. Program je obširen in obsega 11 toček. Posebno zanimiva se mi zdi ona, o kateri ima poročati g. Perne namreč: Vzbujenje in gojitev domoljubja razven šole. Poročevali še bodo g. g. Arko in Adlešič, kako naj se goji besedni in pismeni izraz mislij, da bode v korist učencem šolo zapustivšim, g. g. Kalan in Eozman o praktičnem številjenji i drugi. Ako bode mogoče, poročati Vam hočem letos, kakor druga leta, kaj se bode govorilo in sklepalo pri konferenci. Toda to moram pa uže sedaj omeniti, da nisem stenograf, in toraj ne morem od pike do pike poročati vse, kar se o tacih prilikah govori. (Saj tudi tega nihče ne more zahtevati. Pove se pri tacih poročilih dnevni red; stavljeni predlogi in nasveti, važnejši ugovori in konečno sklep. — Ako pa kteri g. poročevalec izroča svoj referat n. pr. nUčit. Tov.u ga rad sprejmc in priobči. — Posneti ob kratkem kak govor, je dostikrat sitna in kočl.jira stvar. — Vselej clovek svojih besed ne devlje na zlato tehtnico, ako mu kalca nepovoljna beseda uide nima rad, da se to na veliki zvon obesi, še poslanci po zbornicah pregledujejo svoje govore po stenografičnih zapisnikih; sato je najbolje zamolčati take reči, ki bi komu delale preglavico. Saj smo vsi tovariši in delavci na pustem in dostikrat nerodovitnem polju Ijudske odgoje. Objektivne spise prav rad prijema in priobčuje BUčit. Tov.a, s tem javno poprosi svoje tovariše za dopise in sporočila. — V to pa, da bi se kdo znosil nad svojim tovarišem, »Učit. Tov.u svojih predalov ne bo odpiral. — Bolje je perva zamera, kakor druga. Da si smo si v politiških nazorih učitelji različnih mislij, pri javnih in vladnih shodih mora vladati objektivnost.) — Kar mojemu sporočilu primankuje, doda naj kdo drugi, a nikar naj se zarad tega ne huduje nad mano, kakor se je godilo 1.1875 in m. 1. — Prijateljsko se bomo uže porazumeli. V 112. številki »Slov. Naroda« dne 16. maja nekdo prav gorko priporoča, da bi se učitelji postonjskega okraja pri letošnji konferenci uže enkrat domenili, da stopi v življenje namerovano okrajno učiteljsko društvo. G. dopisnik nam je prav iz serca govoril. Če kdo, potrebujemo gotovo učitelji duševne vezi, ki naj nas bratovsko veže in druži. Učiteljska društva so živa in dejanska šola, kjer se uri učitelj, da napreduje bolj in bolj v vedah, ki je tirja sedanji čas. V slogi je moč in napredek. — Kako se časi spreminjajo. — L. 1868 so bili učitelji vsi navdušeni za združevanje. [Saj veste, da so si tačas učilelji obetali zlate gore. Vred.) Sedaj se je vse nekako ohladilo. (Mar ne veste, zakaj? Vr.) Pa tudi tiste odkritoserčne ljubezni in kolegialnosti, kakor je bila pred nekaterimi leti, zaman iščem. Dan danes je vse bolj merzlo in nezaupno. Mar ni to istina; izjeme so redke. Učitelj je tak, kakor je doba, v kteri živi. (Ali ne veste: Več ko je liberalizma, manj je svobode.) Sicer imajo vsake oči svojega slikarja, in mogoče da drugi o naših časih drugače sodijo. Kdo ima prav, o tem se tukaj ne bodem prepiral. Vsakako pa bi ne bilo napačno, ako jo v tej zadevi krenemo zopet na nekdanjo pot. Kaj praviš ti, k temu, »Učit. Tov.« (Stari časi, nekdanje razmere so minule, kolo časa se neprestano verti; navadno starejšim nekdanji časi bolj ugajajo, mlajšim pa sedanji. — Mlajši učitelji, vsaj po večem mislijo, da se je z njimi začela nova doba pri šolstvu, a starejši so skusili prejšne razmere in čase, sedanje pa sedaj skušajo, zato se pa z mlajširai dostikrat ne ujemajo in v mislih ne strinjajo. — Ali veš kaj novega, je prašal prijatelj prijatelja; kaj pa, da vem, mu odgovori vprašani, najnovejše je to, da eni na kvišku lezejo, drugi pa doli stopajo. Vr.) Ivan Zarnik. — (Česki deželni šolski svet) je voditeljem srednjih šol razposlal pismo, v katerim jim priporoča, da naj se s profesorj' posvetujejo o premembah, ki se jim zde na srednjih šolah zarad polajšanja potrebne, in da naj dotične nasvete naznanijo deželnemu šolskemu svetu. — III. občna skupščina hervaških učiteljev (cf. Učit. tov. 1. 7). Za to skupščino je sestavil centralni odbor naslednja vprašanja. I. Sredstva i rezultati valjanoga estetičnoga uzgoja u pučkoj školi. II. Položaj županijskih školskih nadzornika u županijskoj upravi, dotično okružnih nadzornika u okružnoj upravi. III. Da li mjestni (krajni) školski odborovi svojoj zadaci (nalogu) zadovoljavaju i ako ne zadovoljavaju, bi li se imali posve odstraniti i čim drugim zamieniti, ili možebiti drugčije preustrojiti i kako? IV. Koju zadaču ima pučka škola naprama svomu narodu, pod kojimi uvjeti može ona da zadovolji toj zadaci i ima li te uvjete naša pučka škola? V. Što je sve uzrokom opadanju našpga naroda, pa bi li i na koliko proti tomu djelovati mogla pučka škola? VI. Koje škole bolje pripravljaju mladež za učiteljišta, da li gimnazije, realke ili gradjanske škole? VII. Kojimi bi se načini u našem narodu dao promači bolji uzgoj mladeži ? VIII. Da li je probitačno, da učitelj bude političkim agitatorom ma koje stranke i koje bi to posljedice imalo po učitelja i školu. IX. Naobrazba ženskoga spola najpreča je potreba našega naroda. X. Kojitn bi načinom u nas mogla procvasti književnost pedagogijska, i kako bi služeči se Djezinimi plodovi ojačati mogla moralna snaga cielega naroda? XI. Tvrdi se, da narod u novi.je vrieme i moralno i materijalno propada, a tomu da je donekle kriva i današnja škola. Da li je taj prigovor temeljit ili ne? — XII. Što valja učitelju činiti, da bude ne samo učitelj mladeži, nego i učitelj puku? Kakor je videti, ta vprašanja globoko segajo v šolsko zakonostavstvo, pak tudi v socialno življenje. — Bratje po rodu in stanu, z Bogom začnite, in boste svoj posel dobro izveršili. Verjemite mi, da ni prazna fraza, kakor da bi Vam ne mogel nič drugega povedati. I, kaj še! Istina je! — (Iz seje dežel. odbora 18. maja.) Predlogoma dotičnih krajnih in okrajnih šolskih svetov, da se Jakob K o ž e 1 j v nadučiteljski šlužbi na dvorazredni Ijudski šoli v Čermošnjicah, — Janez Žerovnik pa v učiteljski službi na ljudski šoli v Begunjah pri Cerknici stalno potrdita, je deželni odbor pritrdil. — — (Štajarski deželni šolski SVČt) je v svoji seji 9. maja hnenoval Josipa Majerja za nadučitelja v Studencu in dovolil ustanovitev kmetijskega nadaljevalnega tečaja v Ljutomeru. — Iz Ljutomera. (Vabilo k 4. občnemu zboru »Učiteljskega društva za slovenski Štajer«.) Ta zbor bode v torek po binkoštih, 11. junija v Ljutomeru, in se začne ob 8. uri zjutraj v sobi 1. realke. — Dnevni red mu je: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in polaganje računa od 15. avgusta 1876. do 1. junija 1878. 4. Volitev 3 pregledovalcev računa. 5. Pogovor o bodočem delovanju društva in določevanje o vikokosti društvene letnine. 6. Določevanje društvenega sedeža in kraja za bodoči občni zbor. 7. Volitev predsednika in 14 odbornikov. 8. Predlogi in nasveti posameznih udov. Na čast deležnikom 4. občnega zbora »Učiteljskega društva za slovenski Štajer« v Ljiatomeru priredi podpisani odbor sledeče: Na binkoštni pondelj.ek: 1. Zabavo s petjem in godbo (v pivarni ob 4. uri popoldne). 2. Skupno razveseljevanje v čitalnici (zvečer.) Na binkoštni torek: 3. Skupni izlet k »vili« g. Zemljiča nad Ljutomer za razgledovanje ljutomerske okolice ob 7. uri zjutraj. 4. Skupni obed v čitalnici ob 11. uri predpoldnem. (Oseba plača 60 kr. za jed in pijačo.) (Ob 1. uri odhod je v 0 r m u ž onih p. n. g. g. deležnikov, kateri se bodo morali zaradi šole v sredo z vlakom ob 4. popoldne odpeljati). Da podpisani odbor vdeležitev pri zboru olajša, priskrbel bode vsem deležnikom te skupščine brezplačno vožnjo od Ormuža v Ljutomer in nazaj ter brezplačno prenočišče v Ljutomeru. G«>sp. deležnike bodo čakali vozovi v pondeljek ob 11. uri predpoldnem na knimlvoru v Ormužu (Friedau). Da se more ob imenovani uri dojti v Ormuž, Ireba je se gospodom od Mariborske strani odpeljati z jutrajšnjim graškim vlakom, onim pa od celjske strani z vlakom ljubljanskim, ki pride ob 6. uri v Celje, ob ya9. na Pragerje (Pragerhof). Da se more določiti potrebno število vozov in prenočišč, prosijo se vsi oni gospodje učitelji, kateri se nameravajo zbora udeležiti, da to podpisanemu odboru vsaj 10 dni poprej naznaniti izvole! Z ozirom na te priprave in olajšave nadja se podpisani odbor obile udeležitve. Odbor učiteljskega društva za slovenski Štajer. — (Maksimilijaimin-Viktoriuni) ali dijaško seminišce za Lavantinsko škofijo je bilo 1. maja slovesno blagoslovljeno in otvorjeno. — Pozdravljamo to cerkveno napravo tudi iz narodnega stališča, marsikatera brihtna glava iz Slovencev bo tukaj dobila poduk, in se bode izšolala cerkvi in narodu na korist. — — "f Dr. Henrik Mitteis. 15. p. m. je umerl na Dunaji c. k. vladni svetovalec, ravnatelj na Terezianovem v 51. 1. svoje starosti. Kanjki je bil za leta 1853. profesor na gimnaziji in od 1. 1862 — 1866 ravnatelj. V mestnem odboru je bil v šolskem odseku in tam deloval za ljudsko šolstvo v Ljubljani. N. v m. p. I Rojstvenu dežela Skupaj Od teh jih je na nem. Staj. Od teh jih je na slov. Štaj. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Slovenski Štajar  Nemški Štajar  Spodnja Avstrija  Zgornja Avstrija  Solnograško  Koroško  Tirolsko  Kranjsko  Primorsko  Dalmatinsko  Češko  Moravsko  Šlezija  Poljsko  Bukovina  Vogrsko  Sedmograško  Hrvaško  Vojna krajina  Inostransko  a) Italijanov  b) Nemcev  Skupaj 379 622 38 12 8 49 19 56 8 2 67 17 12 3 11 11 2 4 2 77 20 1322