90-letnica Milke Prejšnji torek je Milka Hartmanova obhajala 90-letnico. Za ta visoki življenjski jubilej so jo obiskali v Libučah številni prijatelji, bivši sodelavci ter predstavniki domačih in uradnih kultur-no-političnih ustanov in ji izrekli svoje najiskrenejše čestitke. V imenu Krščanske kulturne zveze, NSKS, Našega tednika in Mohorjeve družbe so slavljenko obiskali Nužej Tolmajer, dipl. inž. Franc Kattnig in mag. Janko Kulmesch. Več o Milki Hartman na straneh 8 in 9 Jugo-vzhodna železniška povezava Dunaj—Graz—Celovec—Italija Slovenija ponuja ekološko in gospodarsko boljšo rešitev! naš tednik Številka 6. Letnik 44. Cena 10,— šil. (25,— SLI) petek, 14. februarja 1992 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec Predsednik Enotne liste Andrej Wakounig je ta teden seznanil slovenskega prometnega ministra dipl. inž. Marjana Krajnca z načrti za izgradnjo jugo-vzhodne železniške povezave. Ker je na Koroškem odpor zelo velik, bi bila proga skozi Slove- nijo idealna alternativa, in sicer še posebej iz ekološkega in gospodarskega vidika. Avstrija pa bi bila tako priključena tudi na luko Koper in s tem na morje. Več na straneh 2/3 KOKS Mag. Marjan Pipp, Poslovodja Koordinacijskega odbora ZSO slej ko prej odklanja sodelovanje V koordinacijskem odboru koroških Slovencev (KOKS) so zastopane vse merodajne organizacije. ZSO in SPZ sta po ustanovitvi novega KOKS bili pripravljeni sodelovati pod pogojem, da sta lahko člana KOKS tudi Pedagoško združenje in Slovenska športna zveza. Ostale organizacije (NSKS, EL, KKZ, SGZ in S J K) so ta poqoj sprejele — ZSO, SPZ in SSZ pa kljub temu nočejo zasesti zanje rezerviranih mest. Tudi na zadnji seji KOKS (četrtek, 6. februarja) ZSO, SPZ in SŠZ niso bile pripravljene spremeniti svojega stališča. Kot je znano, je KOKS že na seji 22. januarja sprejel sklep o proračunu za leto 1992. Takšen sklep je bil nujen, ker sicer Slovenija, ki je glede proračuna tudi lani upoštevala predlog Koordinacijskega odbora, ne bi mogla za to leto odobriti finančnih podpor. Januarski sklep KOKS je pri ZSO naletel na hud odpor, hkrati pa je predsednik dr. Sturm izrazil v slovenskem radiu določeno pripravljenost za sodelovanje v koordinacijskem odboru. Zato je poslovodja KOKS mag. Pipp sklical za 6. februar ponovno sejo — v upanju, da se bodo ZSO, SPZ in SGZ sedaj le pridružile ostalim slovenskim organizacijam. Toda tudi to upanje je bilo zaman. Ker so pač, kot že omenjeno, ZSO, SPZ in SŠZ vztrajale pri svojem odklonilnem stališču. Da pod takimi pogoji na zadnji KOKSovi seji diskusija o skupnem časopisu ni mogla najti stvarnega zaključka, leži na dlani. Predlogu dr. Matevža Grilca, da se nameni 4,3 milijonov šilingov skupnemu časopisu, ki ne bi bil glasilo ne NSKS, ne ZSO, in da se naj zato nameni NSKS in ZSO temu primerno manj podpore, je (Dalje na strani 2) Politika STRAN 2 petek, STRAN 7. februarja 1992 Politika TEDNIKOV KOMENTAR Železniška proga skozi Slovenijo cjdarsko in ekološko boljša varianta Piše Rudi Vouk „Pernthalerjev model pokopan,“ je vriskal Slovenski vestnik; tudi „Tango“ svojega zadovoljstva nad tem, da je Sosvet brez otipljivega rezultata končal debato o Pernthalerjevem modelu, ni maral prikrivati. Ali je Pernthalerjev model s tem izidom Sosveta res že pokopan ali ne, se bo izkazalo. Vsem, ki si prizadevajo za korist narodne že obstoječe Enotne liste kot dodatna struktura nastaja Delovna skupnost slovenskih socialdemokratov, nekateri v konzervativnem taboru iščejo svojo pot, skratka, ustvarjamo najboljše pogoje za atomizacijo narodne skupnosti; tako se nobeni vladi ne bo več potrebno ozirati na želje koroških Slovencev, ker bo lahko zmeraj v vr- Diskusija o Pernthalerjevem modelu Pomembno je enotno zastopstvo in direktna volilna pravica skupnosti, pa je že dolgo jasno nekaj: za vriskanje ni prav nobenega povoda. Vsi so namreč že do ušes nažrti večnega prepira med osrednjima organizacijama. Ta nažrtost sicer na prvi pogled prihaja iz trebuha, ni pa težko najti zanjo racionalnih razlogov. Manjšine, ki so si priborile količkaj zadovoljiv status, so na zunaj enotne: južni Tirolci, Danci v Nemčiji, Retoromani, Nemci v Belgiji ... Ta enotnost navzven nikakor ne pomeni svetovnonazorske enotnosti, temveč reševanje konfliktov znotraj manjšine po demokratični poti. Manjšine, ki so neenotne, po navadi dosežejo dosti manj. In ne samo politično, tudi finančno so večtirne strukture luksuzna zadeva, ki ni kaj prida za narodno skupino s šibko finančno močjo. Naša bivša „akcijska enotnost“ ni bila enotnost, temveč v nekaterih trenutkih politična nuja, zmeraj pa je bila omejena na nekaj točk; po navadi je bila zelo kratkotrajna, ker je neka „leva avantgarda“ vsakič začela zelo hitro reklamirati vodstvo zase. Razdvojenost med NSKS in ZSO je bila zgodovinsko pogojena; s spremembami v Sloveniji je ta pogoj odpadel. Mi pa delamo, kot da bi se lahko požvižgali na spremenjene pogoje in politične potrebe in se gremo drugo igro. NSKS in ZSO se — vseeno, kdo je kriv — čedalje bolj razhajata; poleg stah koroških Sovencev samih našla strukturo, ki trdi, da zastopa velik del Slovencev in je proti. Ne da bi bilo potrebno omenjati pristojnosti, finančnih in pravnih prednosti, je ena izmed bistvenih prednosti Pernthaler-jevega modela naslednja: vse omenjene strukture znotraj narodne skupine obdržijo svojo vrednost; oblikoval pa naj bi se forum za reševanje konfliktov, za iskanje skupnega imenovalca, kjer naj bi se demokratično odločalo. Dokler takšnega foruma ni, lahko vsaka stran zelo enostavno blokira vsak korak v katerokoli smer. Kočljiva točka Pernthalerje-vega modela je očitno ureditev aktivne volilne pravice. Pernthalerjev model ni sveta krava, katere se je prepovedano dotikati. Če so proti prvotni ureditvi aktivne volilne pravice pomisleki, katerih ne uspe iztrebiti, potem je pač potrebno najti drugačno, bolj zadovoljivo rešitev tega vprašanja. Ni res, da bi bilo potrebno dolgo tuhtati; več variant in možnih kompromisov se ponuja. Pomembno je, da ostane direktna volilna pravica vsakega pripadnika narodne skupine, ki to želi, in enotno zastopstvo narodne skupnosti navzven. Nestabilne in kaotične razmere ljubi samo tisti, ki meni, da bo pod navadnimi pogoji izgubil vpliv. In za vzdrževanje nestabilnega stanja mu pridejo prav marsikatere pretveze. EL seznanila slnvenega prometnega ministra, ki je izjav »Nas zelo zanima!" Proti jugo-vzhodni železniški povezavi (Süd-Ost-Spange) je na Koroškem vedno večji odpor. Kot edina realistična alternativa se ponuja proga po obstoječi železniški progi v Sloveniji. Pristojni prometni minister Slovenije dipl. inž. Marjan Krajnc je ta teden v pogovoru z EL dejal, da Slovenijo ta varianta zelo zanima. Poroča Silvo Kumer Nova visokohitrostna dvotirna železniška povezava Dunaj— Graz—Celovec—Italija je na Koroškem naletela na ogromen odpor. Kot prvi so se postavili proti načrtom v Rožu, kjer „vlečejo“ Predsednik EL Andrej Wakounig (spredaj) je seznanil slovenskega prometnega ministra dipl. inž. Marjana Krajnca z načrti jugo-vzhodne železniške povezave. župani in ljudske iniciative za eno vrv. Tudi v Podjuni je čutiti vedno večji protest. Na Blatu se je prebivalstvo na zborovanju masivno izreklo proti, v Dobu pa zaenkrat najbolj nasprotujejo kmetje. Protiargumenti ležijo jasno na dlani. Predsednik EL Andrej Wakounig pa jih je spravil na jasen skupni imenovalec: „Koroška sama je z železnico dobro oskrbljena in bi z novo progo ničesar ne pridobila. Koroška bi bila za to novo železnico le transitna dežela, zaradi česar bi trpelo naše prebivalstvo.“ Vse kaže, da bo politični odpor strijska varianta bi požrla vsaj 61 milijard šilingov, od tega bi 48 % stroškov potrebovali za gradnjo predorov. Ti pa so v Sloveniji domala nepotrebni. Za predsednika EL Andreja Wa-kouniga sta ta dva argumenta zelo pomembna, saj so s tem odstranjeni vsi očitki, češ da hoče EL zvaliti problem v drugo državo. „Iz vidika varstva okolja in z gospodarskega vidika je to zdaleč najboljša rešitev,“ trdi Wakounig. S slovenskim prometnim ministrom se je EL domenila za nadaljnje sodelovanje in bo o pripravljenosti Slovenije seznanila avstrijsko javnost in pristojne urade. na Koroškem tako velik, da ne bo možno zlahka graditi . nove železniške proge. Zato je potrebno nakazati tudi možne alternative. V Sloveniji bi bilo možno obnoviti ir posodobiti obstoječe proge. S tem bi bila priključena na evropsko železniško mrežo tudi Slovenija ir luka Koper (ki je tudi za Avstrijo izredno zanimiva). Tozadevno je imel ta teden predsednik EL Andrej Wakounig pogovor s slovenskim prometnim ministrom dipl. inž. Marjanom Krajncem, ki je pokazal veliko zanimanja s strani Slovenije. - Minister Krajnc: „Proga skozi Slovenijo je za nas zelo zanimiva, pa tudi za Avstrijo, saj bi bila tako še bolje priključena na luko Koper, ki bo v prihodnje gotovo igrala še večjo in pomembnejšo vlogo v svetovnem trgovskem prometu. In kje bi bilo možno zgraditi dvotirno železnico skozi Slovenijo? Minister Krajnc vidi realistično možnost na obstoječi trasi. S tem bi ne bilo potrebno bistveno ne novo posegati v naravo. Ker potrebuje visokohitrostna železnice večje radiuse, bi bila trasa nekoliko širša. Toda dodatno ne bi bilo po; trebno uničevati narave. Pa tudi stroški za gradnjo bi bili s progo skozi Slovenijo znatno nižji. Av- KOKS (Nadaljevanje s 1. strani) opozoril zlasti dr. Sturm z argU' mentom, da bi na ta način zgubi| svoje glasilo. Zato dr. Sturm tudi ni hotel dočakati konca diskusij6 in je sejo predčasno zapustil-Dokončni sklep zadnje sej6 KOKS pa je bil: O proračunu s6 tokrat ne sklepa; v 14 dneh s6 še enkrat skliče seja KOKS in s6 nanjo ponovno povabijo ZSO. SPZ in SŠZ. V primeru, da s6 ZSO, SPZ in SŠZ na tej seji n6 vključijo v KOKS, se bo Ljubija6' posredoval proračun, kot je bü sprejet 22. januarja 1992. Po obstoječi trasi bi bilo možno graditi novo dvotirno visokohitrostno železniško progo. To bi bila iz ekološkega in gospodarskega vidika znatno boljša varianta kot pa ona skozi Koroško. Z leve: Tajnik Narodnega sveta mag. Marijan Pipp, novi glavni urednik Kleine Zeitung Reinhold Dottolo, predsednik Zbora občin Ivan Bizjak in Bernard Sadovnik. V okviru predaje je na citrah zaigrala Martina Kranjc iz Koroške (spredaj). Foto: Fera 90.000 za pomoč hrvaškim hegoocem Organizatorji dobrodelnega koncerta za pomoč hrvaškim beguncem 26. decembra lani v Globasnici so pretekli ponedeljek v Ljubljani predali 40.000,— šilingov predsedniku Zbora občin Ivanu Bizjaku. Navzoči so bili zastopniki organizatorjev koncerta, novi glavni urednik Kleine Zeitung Reinhold Dottolo, Bernard Sadovnik (Globaški časopis), tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev mag. Marijan Pipp in zastopnik Našega tednika Silvo Kumer. Ob tej priložnosti je mag. Pipp izročil v imenu Narodnega sveta in Našega tednika nadaljnjih 50.000,— šilingov, ki so jih zbrali naši bralci. Ves zbrani denar je namenjen oskrbi hrvaških beguncev v Sloveniji. Bopica: Kakovosten skok v zgodovini deželnih kongresov Slovenske skupnosti Na sedmem deželnem kongresu Slovenske skupnosti — bil je 8. in 9. t. m. v Gorici — je bilo potrjeno dosedanje osred-nje strankino vodstvo. Stranko slovenske narodne manjšine v Italiji bodo torej tudi v novi mandatni dobi vodili predsednik Marjan Terpin, podpredsednik dr. Rafko Dolhar, politični tajnik 'vo Jevnikar in njegov namestnik prof. Andrej Bratuž. ____ Piše dr. Drago Legiša Kongres je po naključju sovpadal s koncem desete legislatu-re, to je zakonodajne dobe italijanskega parlamenta, ki je spet Qloboko razočaral Slovence v Ita-1')'. saj ni uredil vprašanja zakonske zaščite njihovih pravic. Rimska vlada je v tej legislaturi sicer izoblikovala in odobrila zaščitni zakonski osnutek, katere-9a vsebino pa so Slovenci v Italiji zavrnili, ker ni bila pravična in ni ustrezala pričakovanjem ter ob-'jubam; toda ta osnutek je obtičal v predalih senatne komi-S|je za ustavna vprašanja. V novi zakonodajni dobi, ki se bo začela po državnozborskih volitvah 5. aprila letos, bo treba v tem pogledu vse začeti znova. Medtem se krivice na manjšinskem področju stopnjujejo. To dejstvo je, kot je povsem razumljivo, zaznamovalo potek kongresnih del, čemur je treba dodati še dogodek, ki se je pripetil sredi letošnjega januarja, ko je rimska vlada tik pred uradnim priznanjem Slovenije močno pritiskala na Ljubljano, naj podpiše mednarodno listino o zaščiti pravic italijanske manjšine v Sloveniji (v Istri), odklanjala pa je kakršnokoli mednarodno obvezo glede zaščite slovenske manjšine v Italiji. Kljub takšnemu stanju je treba ugotoviti, da je za kongres Slovenske skupnosti vladalo v italijanskih deželnih političnih krogih veliko, rekel bi celo izredno zanimanje. Zanimivo je, da je dan pred začetkom kongresa obiskal Gorico predsednik Republike Cossiga in se uradno srečal s predsednikom Republike Slovenije Kučanom, tako da je italijanska vojaška godba prvič zaigrala v Gorici „Zdravljico“, slovensko državno himno. Predsednika sta med pogovorom obravnavala tudi vprašanje zaščite obeh manjšin, italijanske v Sloveniji in slovenske v Italiji. Toda na kongresu Slovenske skupnosti ni bila v središču pozornosti le manjšinska problematika, četudi je ta zavzemala, kot je naravno, najvidnejše me- sto, temveč so tako poročila glavnih akterjev (predsednika, tajnika, deželnega poslanca) kot posegi delegatov obravnavali široko paleto vprašanj, ki zadevajo razna področja družbenogospodarskega življenja. Tako se tudi spodobi za politično stranko, ki se noče zapirati v manjšinski „geto“, temveč hoče brez strahu in kompleksov spregovoriti svojo besedo o vseh problemih, ki zadevajo celotno družbo. To ni samo pravica politične stranke narodne manjšine, temveč tudi njena dolžnost in je konec koncev tudi to, kar od nje pričakujejo daljnovidni predstavniki večinskega naroda. Vzgodovinideželnih kongresov Slovenske skupnosti je sedmi kongres gotovo pomenil kakovosten skok, na kar smo Slovenci v deželi Furlaniji Julijski krajini lahko ponosni. Deželnega kongresa Ssk se je udeležil tudi predsednik EL Andrej Wakounig. Politika DR. PETER JANKOWITSCH IN DR. ANDREAS KOHL DISKUTIRALA V TINJAH Kohl: „OVP Je sklenila vložiti v parlamentu predlog CAN o manjšinskem mandatu" „Kakšno mesto imajo jezikovne manjšine v novi Evropi? Južna Koroška in Južna Tirolska dobivata vedno večji pomen.“ O tej temi je pretekli torek v Domu v Tinjah tekla zanimiva forumska diskusija z dr. P. Jankowitschem in dr. A. Kohlom. Piše Janko Kulmesch Državni sekretar dr. Peter Janko-witsch je poudaril, da je treba iskati za koroške Slovence „dobre rešitve“ — v interesu notranje državne stabilnosti in meddržavnih odnosov. „Vprašanje koroških Slovencev bo tudi v bodočih odnosih med Slovenijo in Avstrijo posebno velikega pomena," tako Jankowitsch. Zanimiv je bil njegov predlog o ustanovitvi Evropskega manjšinskega sodišča, kateremu bi se naj v manjšinskih zadevah podvrgle evropske države. Hkrati pa je — kot njegov sogovornik dr. Andreas Kohl (OVP) — zanikal pravico Slovenije, da bi bila zaščitna sila koroških Slovencev. Zato je tem bolj izpostavil Sosvet kot instrument „direktnega dialoga med narodno skupnostjo in zvezno vlado“. Nadalje je omenil tudi možnost vseavstrijske narodnostne zbornice ter zastopstvo narodnih skupnosti v vseh zakonodajnih ustanovah. V tej zvezi je možnost zastopstva v Zboru zveznih dežel (Bundesrat). Univ. prof. dr. Andreas Kohl, poslanec v državnem zboru in zunanjepolitični govornik ÖVP, je glede vseevropske manjšinske politike svaril pred iluzijami. Kohl: „Vrsta evropskih držav ne zagovarja manjšinske zaščite, temveč asimilacijo.“ Razliko med Južnim Tirolom in koroškimi Slovenci vidi v tem, da koroški Slovenci po mednarodno pravnih merilih nimajo pravice do samoodločanja, ker „ne živijo na strnjenem ozemlju in ker so se leta 1920 odločili za Avstrijo“. „Zato pa ima,“ tako Kohl, „Avstrija veliko odgovornost, da si koroški Slovenci ne poiščejo druge domovine." Treba bo še mnogo storiti v korist Slovencev. Konkretno je Kohl omenil vprašanje radia in televizije in pa vseavstrijski manjšinski mandat. Kohl: „Naša frakcija je že sklenila, da bo v avstrijskem parlamentu vložila predlog, ki gaje izdelal Cen- 99------------------— Apeliram na deželne stranke, da ne izrabljajo manjšine v medstrankarske interese! Predsednik EL Andrej Wakounig v Tinjah teravstrijskih narodnih skupnosti ir bi manjšinski listi omogočil zastopstvo v zveznem parlamentu.“ Na podlagi tega predloga bi z8 tako listo odpadla potreba po osnov nem mandatu. Zadostovali bi glasovi, ki so potrebni za zadnji mandat, dodeljen v drugem oz. tretjem volilnem postopku (Reststimmenman-dat). Za ta mandat bi bilo potrebnih med 20.000 in 25.000 glasov. Tako Jankowitsch kot Kohl sta večkrat poudarila: „Če hočejo koroški Slovenci imeti uresničene svoje želje, se morajo artikulirati!“ Zato je tem bolj potrebno, da so, kot je v diskusiji poudaril predsednik EL Andrej Wakounig, „zastopani, ne glede na številčno moč, tudi v deželnem zboru“. Wakounig: „Apeliram na deželne stranke, da ne izrabljajo manjšine v medstrankarske interese!“ Diskusijo je kompetentno vodil podpredsednik FUENS dr. Reginald Vospernik. PISMO IZ SLOVENIJE Piše Tomaž Gašperlin Gospodarski delegaciji Slovenije in Hrvaške, ki sta jih vodila podpredsednik vlade za gospodarstvo Slovenije dr. Andrej Ocvirk s sodelavci finančnega ministrstva in ministrstva za trgovino ter hrvaški kolega Antun Pavelič sta se pretekli teden sestali v prelepem zgodovinskem gradu Mokrice, ki slovi po jahalni šoli, igriščih za golf in ima za seboj že burno zgodovino. Izgleda, da se ta burnost dogaja tudi v sloven-sko-hrvaških odnosih. Maloštevilni novinarji iz Slovenije smo se preteklo sredo zbrali na tiskovni konferenci, ki sta jo v gradu Mokrice sklicala vodji obeh delegacij. Napetost je bila v zraku, tiskovna konferenca se ni in ni začela. Ali to pomeni, da je pri vskladitvi določb sporazuma nekaj moč- no narobe, smo se spraševali. Gospodarsko-finančni sporazum je bil kratek, saj je vseboval le okoli 25 členov, vendar pa je bila vsebina zelo zahtev- na. Vprašanje izvajanja plačilnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško, ki ureja plačevanje v tolarjih in hrvaških dinarjih, kljub že davnemu podpisu, ni zaživel. Slovenija precej več prodaja kot pa kupuje na Hrvaškem, tako da je odprtih in seveda neplačanih samo v letu 1991 kar 20 milijard tolarjev slovenskega blaga. Blaga za poravnavo (kompenzacijo) Hr- vaška nima, deviz prav tako ne. Finančni položaj pa tudi v Sloveniji ni takšen, da bi Slovenija nastopala kot kreditodaja-lec hrvaškega gospodarstva, zato si Slovenija prizadeva za izravnano trgovinsko bilanco s Hrvaško. Sporno je tudi vprašanje premoženja slovenskih podjetij in poslovnih enot, ki jih imajo na Hrvaškem. Slovenska pod- jetja imajo na Hrvaškem kar 1400 poslovnih enot, Hrvaška pa le 400 v Sloveniji. Dogovor med obema državama je bil za Slovenijo kot upnika še bolj potreben, saj se „roparsko“ prilaščanje slovenskega premoženja ne more dogajati v državi Hrvaški, ki se razglaša za demokratično. Težko in nerešeno je ostalo tudi vprašanje deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke v Zagrebu. Velik del teh deviz je v rokah Narodne banke Jugoslavije v Beogradu, do njih pa zaradi nezainteresiranosti rešitve problema federacije ne pride. Poleg tega so sporne tudi posamične medpodjetni-ške terjatve, ki jih Hrvaška poskuša kompenzirati s trgovinskim primanjkljajem. Preteklo sredo, torej istega dne, sta se v Ljubljani srečala predsednika gospodarskih zbornic in sklenila dogovor o ustanovitvi mešane zbornice za urejanje spornih zadev podjetij. Že naslednji dan, to je v četrtek, bil v Zagrebu z grenkim priokusom podpisan sporazum o gospodarsko-finan-čnem sodelovanju in so bili navezani diplomatski odnosi. Kljub sprejemu z najvišjimi državniškimi častmi in okolju Zagorje v Zagrebu pa so odnosi med najvišjimi predstavniki obeh vlad — na čelu z Lojzetom Peterletom in Franjem Gregu-ričem — bili precej manj pristni kot doslej. SLOVENSKO-HRVAŠKI ODNOSI OHLAJENI Janku Janežiču v slovo Poslovilne besede Vinka Zaletela 1 a, rad sem prihajal k L/ rajnega družini in rad bi se od njega poslovil. Ker pa zaradi bolezni žalibog nisem mogel priti na pogreb, naj me oprostijo te vrstice. Ko sem leta 1949 prišel za kaplana v Št. Jakob, je bilo moje prvo srečanje z g. Jankom pri poroki z nevesto Gu-sti. Bila je tako slovesna, že zaradi pomembne Janežičeve hiše, je pa dala že slutiti, da je ženin zelo spoštovan kot gospodar, politik, kulturni delavec in predvsem kot značajen rodoljub. Tudi stari narodni običaji pri poroki so pričali, da raste iz zdravih narodnih korenin, katere bodo pognale močno drevo. Zato sem poroko tudi fotografiral. Kot vem, rajni ni želel govorov in poveličevanja, tudi jaz ne bi omenjal njegovega življenja in delovanja v raznih smereh, zato so primerni drugi. Omenim naj le kratek izrez najinega skupnega delovanja v letih od 1949 do 1954, ko sem kaplanoval v Št. Jakobu. To je bilo kulturno delo. Predvsem sem ga cenil, ker je, četudi obložen s kmečkim delom, imel voljo in čas za kulturno delo. Zavedal se je potrebe in pomena takega dela in da kot kristjan v javnem življenju ni dolžan delati le kar mora, ampak kar more. Ne spomnim se vseh iger, naj omenim le eno. V župnijskem dvorišču smo uprizorili misterij „Slehernik". Glavno vlogo je imel g. Janežič. Kdo drug bi bil primernejši? V igri sredi hrupnega veseljačenja se naenkrat oglasi pretresljiv vzklik: SLEHERNIK! Vzklik se Srozljivo ponavlja večkrat iz mznih strani. Slehernik otrpne od strahu. Božja dekla Smrt mu javi ultimat: Še malo šaša in Bog te pokliče pred sodbo, da daš odgovor o svo-jem oskrbovanju. Slehernik obupno išče, kdo bi mu po-magal, toda vse ga zapusti, le slabotna Vera mu hoče pomagati. Ta Slehernik je vsak izmed nas. Njega v igri Bog še ni po-Kljcal, ampak šele po 40 letih. Ni kot Slehernik v igri služil Mamonu in si ni nabiral ze-meliskih zakladov, ampak si j® kot dober kristjan nabiral °bra dela, katera bo edina Ponesel pred božjo sodbo. Omenim naj sodelovanje pri radijski igralski skupini. Pripravljali smo igre in prizore, katere nam je pripravljal celovški radio. Pri Drabosnjakovem Pasijonu je prevzel vlogo Kristusa. Največ radijskih iger oz. prizorov je pripravil pokojni Jaka Špicar. Prikazali so stare narodne običaje ali izredne zgodovinske osebnosti, npr. „Mutca Osojskega" (Kralj Bo-leslav), „Župnika Lajčaherja", „Skočidolskega Čebelarja", „Drabosnjaka" . . . Vaje smo imeli pri Stickru ali Kravcarju. To niso bile le vaje za igre, ampak tudi srečanja z zabavo in smehom, ki so mi ostala v spominu nepozabna. Sedaj se je že večini rajnih članov te druščine (Franc Leben, Urška Serajnik, Franc Rassinger, Strde-nov Joži, Lojz Baumgartner) pridružil še Janko Janežič. Ne smem pa mimo Miklove Zale. Njegova hiša je komaj pol ure oddaljena od Miklove hiše, toda v njem je živel duh in sporočilo Miklove Zale, zato je večkrat sodeloval pri uprizoritvah te igre, katero je v tistih letih tudi sam režiral; bila je to častna naloga. Dragi g. Janko! Hvaležen sem Ti za vse Tvoje kulturno in narodno delo, za Tvoje nasvete in gostoljubnost in predvsem za zgled idealnega krščanskega moža! Naj Tvoj zgled in sporočilo Miklove Zale še dolgo živita v Št. Jakobu. Micka Miškulnik se spominja j a vse nepričakovano nas je dne 5. februarja 1992 zapustil Hanzi Janežič, pd. Janežič, iz Leš in odšel po plačilo v večnost. Rajni Hanzej se je rodil 21. junija 1914; bil je edini otrok v družini; Rad bi študiral, vendar se je moral vdati v usodo in postati kmet. Že kot 17-le-ten fant se je vključil v kulturno življenje šentjakobskega izobraževalnega društva „Kot" in postal pri njem tajnik. Bil je tudi gonilna sila tako imenovane „nedeljske šole", ki jo je sam vodil. Tudi sama sem hodila v to „nedeljsko šolo" vsako nedeljo po prvi sv. maši. Rajnemu Hanziju se zahvaljujem za njegovo nesebično delo na tej šoli, kjer nam je vlil samozavest in ponos na naš slovenski jezik. Rajni je oblikoval to šolo od leta 1933 do priključitve Avstrije k Nemčiji. Ostalo mi je v spominu, kako so učitelji vsak ponedeljek v šoli pozvali tiste, ki obiskujejo to šolo, naj se oglasijo. Vedno znova so nas zapisovali in preštevali, a mi se nismo sramovali tega povedati — to je bil prvi sad „nedeljske šole“. Ta šola je bila šola samopomoči in reševanja naše mladine pred germanizacijo. Omenila bi še, da bi se takšna šola tudi še danes obnesla. Dobro se še spomnim dogodka, kako je društvo „Kot“ pod Hanzijevo režijo nameravalo igrati „Kristusovo trpljenje“. Za 11. marec 1938 je bila pri Cvitarju — sedaj Podgrad — sklicana prva čitalna vaja. Komaj smo pričeli z vajo, pride vest, da so nemške čete prekoračile avstrijsko mejo. Nehali smo z vajo in kot onemeli molčali; slutili smo, da se bo zgodilo nekaj hudega. Naše slutnje so se uresničile: slovenski narod na Koroškem je doživel svoj križev pot. Leta 1949 se je Hanzej poročil s Pokovo H ustijo iz Velike vasi. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, ki sta jih vzgojila v zavedne člane naše narodne skupnosti. Ob mojih obiskih mi je rajni večkrat potožil, da je zelo žalosten, ker se današnja mladina tako malo zanima za zgodovino in ne išče več svojih korenin. Za svoje delovanje nikdar ni zahteval zahvale, ker je vedel iz izkustva, da je nehvaležnost plačilo sveta. Zato je hotel biti pokopan, kot vsak navaden človek, brez govorov in hvaljenja, ker je vedel, da je po smrti vsaka zemeljska čast ničeva. Ko se poslavljamo od Han-zija Janežiča, polagamo v njegov grob tudi pol soletja šentjakobske kakor tudi zgodovine vseh koroških Slovencev, zgodovine, ki jo je on nesebično sooblikoval. Želeti bi bilo, da sad, ki ga je položil, na novo vzklije v dobro slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Od rajnega se je v soboto, 8. februarja 1992, poslovila ogromna množica prijateljev in znancev. Zastopnik Enotne liste in Narodnega sveta prof. Jože Wakounig se je poslovil od rajnega kot od ustanovnega člana te organizacije. Cerkveni pevski zbor in pevski zbor „Rož" sta se rajnemu oddolžila za njegovo delo s pesmima „Nmav čriz jizaro“ in „Lipa zelenela je". Dragi Hanzi, odpočij se v domači zemlji od tegob zemeljskega življenja in vedi, da bo iz Tvojih korenin vzklil nov rod, ki bo nadaljeval Tvoje narodnostno delo. Užaloščeni ženi in otrokom z družinami po tej poti izrekamo naše iskreno sožalje. Rož — Podjuna — Zilja O peti D 14. februarja 1992 Rož — Podjuna — Zilja V Mohorjevi knjigarni: Zanimiva predstava o „Planinah v sliki" Slovensko planinsko društvo Celovec in revija „Družina in dom“ sta lani razpisala natečaj „Planine v sliki“. Pretekli teden so v Mohorjevi knjigarni razstavili izid natečaja: 1. mesto je dobil Wolfgang Press iz Grabštanja. Ja slika je dosegla prvo mesto! Na sporedu pa ni bila samo razglasitev izida natečaja, temveč tudi odprtje razstave fotografij o planinah. Razstava bo do konca februarja med poslovnim časom. Je zelo lepa in zanimiva. Ne bo vam žal, če si jo boste ogledali. Izid natečaja je razglasil predsednik Slovenskega planinskega društva Hanzi Lesjak. Pri natečaju je sodelovalo 15 fotoamaterjev iz obeh narodnih skupnosti na Koroškem. Njihove slike je ocenila posebna strokovna žirija, ki so jo sestavljali M. Dolinšek, H. Reichmann in M. Paternoster. ZAHVALA vsem, ki ste v tako velikem številu pospremili mojega moža in našega očeta Janka Janežiča na njegovi zadnji poti na pokopališče v Št. Jakobu v Rožu. Naša iskrena zahvala velja gospodu župniku Juriju Buchu za opravljene pogrebne obrede, g. Merkaču za poslovilne besede, šentjakobskemu cerkvenemu zboru in zboru Prosvetnega društva Rož, ki sta se od rajnega poslovila z ganljivimi pesmimi, ter duhovnikom, ki so se udeležili pogreba. Lepa hvala vsem, ki so darovali namesto vencev za Zavod šolskih sester v Št. Petru. DRUŽINA JANEŽIČ \/ imenu Družine in doma in Mohorjeve knjigarne je pozdravil občinstvo Franc Opetnik. Prvo mesto je dobil Wolfgang Press iz Grabštanja, drugo Lubo Urbajs iz Žoprač, tretje pa Beljačan Rudolf Pacher. Zmagovalcem na tem mestu iskreno čestitamo. Prireditev v Mohorjevi knjigarni je s primernimi pesmimi olepšal „Tercet Rož“. Kmečka izobraževalna skupnost (KIS)/ Bäuerliche Bildungsgemeinschaft Südkärnten Telefon + faks 04 63 / 38 24 38 Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) in Forstliche Ausbildungsstätte Ossiach/Osoje Vas prisrčno vabita na SEMINAR ZA POSESTNIKE GOZDA Čas in kraj: v soboto, 22. februarja 1992, od 9. do 16. ure, Sele (kulturni dom) PROGRAM: Strega motorne žage, pravilna in varna uporaba motorne žage za zrel les (metoda podiranja in okleščanja dreves) 9.00—12.00: strega motorne žage, pravila podiranja drobnega drevja, pravilno podiranje in okleščanje zrelega lesa. 14.00—17.00: praksa v neki gozdni parceli Referenta: inž. Franc Moser in Adolf Kumer Kmečka izobraževalna skupnost (KIS), BIJ, KJ, LJ in LK Vas vabijo na AGRARNO EKOLOŠKI TEČAJ D. Čas in kraj: od ponedeljka, 24. 2. do srede, 26. 2., od 8. do 17. ure, dom „Sodalitas“, Tinje PROGRAM: zdravje živali, primerna drža, marketing (razvoj pridelka, pravna vprašanja, načini prodaje) Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) in Strojni krožek Podjuna (SKP) Vas prisrčno vabita na prireditev PRIDELOVANJE KORUZE v varstvenih območjih talne pitne vode Čas in kraj: petek, 28. 2., od 13. do 16.30 pri Florijanu v Vogrčah PROGRAM: Dr. Sembach (Kmetijska zbornica): obdelovanje zemlje, gnojenje, vrste, plodovna vrsta, pospeševanje. Inž. Auer (Verein Sauberes Grundwasser, Leibnitz, Stmk.): varstvo rastlin, vmesni posevki, gnojevka pri pridelovanju koruze. Marko Trampusch: Strojni krožek Podjuna (SKP) in pridelovanje koruze. Čas in kraj: četrtek, 12. 2., ob 19.30 pri Florijanu v Vogrčah Galicija—Encelna vas: Jože Urank obhajal 65-letnico Te dni je priljubljeni občinski odbornik Jože Urank, pd. Kavh iz Encelne vasi, obhajal svojo 65-letnico. Slavljenca poznamo kot narodnjaka, ki je vse svoje življenje aktivno sodeloval v naši narodni politiki. Je odločen zagovornik samostojne politike; zanjo se zavzema že vrsto let tako v domači občini kakor na deželni ravni — in to uspešno, kar dokazuje mdr. izid občinskih volitev v gališki občini. Jože Urank pa je tudi živa priča dogodkov iz tretjega raj-ha. Znano je, da je bila Kavho-va družina ena od številnih slovenskih žrtev nacizma. Slavljenčeva pričevanja o tem času niso le zgodovinskega pomena, marveč so našim mlajšim rodovom predvsem tudi v opomin — Mlinče — Dunaj Naš sodelavec dr. Marjan Wakounig iz Mlinč je z začetkom leta postal vodja revizijskega oddelka na finančnem uradu za 12., 13. 14. in 23. dunajski okraj. Našemu sodelavcu iskreno čestitamo in mu želimo obilo poslovnega uspeha. m, r-r-" \¥m opomin, da je potrebno pravočasno nastopiti proti vsakršnemu pojavu neonacizma ter drugih totalitarnih ideologij. Dragi Jože! Uredništvo Našega tednika Ti ob Tvojem življenjskem jubileju želi obilo božjega blagoslova ter predvsem trdnega zdravja. Čestitkam se pridružujejo tudi Enotna lista, NSKS in KKZ. Na mnoga leta! —Kuj— Celovec Dvornega svetnika monsignor-ja dr. Stanka Čegov-nika je škof vpoklical v konzistorij (= ožji škofov gremij, kjer sklepajo in se posvetujejo). Uredništvo Našega tednika mu k temu imenovanju iskreno čestita in mu želi obilo uspeha v njegovi odgovorni funkciji. Bilčovs pomaga otrokom beguncev iz Hrvaške Športno društvo zbralo na „mirovnem prazniku" šil. 70.000,— V sodelovanju z občino, faro in vsemi krajevnimi društvi je minulo nedeljo športno društvo v Bilčovsu priredilo mirovni praznik, na katerem je uspelo zbrati za otroke beguncev blizu šil. 70.000,-. Zgledna dobrodelna akcija športnega društva, kateremu predseduje Franz Gasser, pa je bila pomembna tudi za občino samo. Verjetno je prvič v zgodovini uspelo za sodelovanje za tako prireditev pridobiti vsa domača društva; temu primerno zgledno je potekala prireditev v obeh deželnih jezikih. Za povezovanje sporeda, katerega so pevsko oblikovali domači zbori, sta poskrbela radijska in televizijska napovedovalca dr. Reinhard Lorenz in Marjan Velik, ki Friedl Blaschitz, mežnar v Škoci-janu, je te dni obhajal 50-letnico. Zvestemu bralcu Našega tednika iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zdravja in božjega blagoslova. Čestitkam se pridruži tudi Župnijski svet iz Škocijana. 60. rojstni dan in god je na Blatu pri Galiciji obhajala Marija Hribernik. Za dvojni praznik ji iskreno čestitamo in želimo še veliko zadovoljnih in zdravih let! Visok jubilej, 91. rojstni dan, je na Obirskem praznovala Matilda Bolti-žar. Slavljenki za lep življenjski praznik iskreno čestitamo ter želimo obilo zdravja in božjega blagoslova! Na Hriberu pri Baškem jezeru je te dni praznovala god Agnes Čemer-njak. Slavljenki iskreno čestitamo! Lonca Felsner je v Konovecah pri Pliberku obhajala dvojni praznik. Iskreno čestitamo! V Podjuni pri Globasnici praznuje danes, v petek, svoj 65. življenjski jubilej gospa Tilka Gregorič. Skrbni družinski materi čestitajo vsi domači ter ji želijo vse najboljše, predvsem pa zdravja in zadovoljstva! Apolonija Lesjak iz Goselne vasi je praznovala dvojni praznik. Iskreno čestitamo in želimo še obilo zdravja in božjega blagoslova! God bo te dni slavil gospod Valentin Gotthardt, župnik v Galiciji. Iskreno čestitamo! V Podnu je obhajala 65. rojstni dan Marija Maurer. Ob prazniku ji iskreno čestitamo in želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let! V Grablji vasi je praznovala rojstni dan Hani Uršič. Slavljenki veljajo naše iskrene čestitke! V Vinogradih pri Žitari vasi praznuje te dni svoj 80. življenjski jubilej Ju- liana Artač. Za osebni praznik ji'aškpijf . Kopeinig s KoPania ob Ijajo naše čestitke z željo, da Jf26™ Je te dai Praznovala zdravju in zadovoljstvu preživela 5Stit ' a Praznik ji iskreno veliko lepih let! tdovohn i T38 Ve k° SreCn'h’ . ov°ljnih, predvsem pa zdravih let! Osebni praznik je v Kazazah P'y „ znovala Gertrud Kowatsch. Slavij* Selah na Kotu je praznovala ki želimo vse najboljše! dan Urša Dovjak. Iskreno kitamo! 25-letnico skupnega življenja sij v «Piah , Kazazah praznovala Agi in Franc L Han?! «„afnu) jt? °sebne Prazni-watsch. Za njun praznik jima iskr®raže o i