Starši Vzgoja, marec 2017, letnik XIX/1, številka 73 41 Ljudje smo socialna bitja, kar med drugim pomeni, da številne potrebe zadovoljujemo v odnosih z drugimi ljudmi. Že pri dojenčkih lahko opazujemo zametke socialnega vedenja, kot je npr. socialni nasmeh (nasmeh, ki se pri dojenčku pojavi, ko zazna človeški obraz) (Zupančič, 2009), v mladostništvu pa se razvijajo nove oblike socialnih interakcij, postopno oblikovanje koncepta prijateljstva, razvoj empatije, samorazumevanja itd. Sodobne tehnologije so tudi na področju druženja prinesle nove možnosti, ki so še posebej popularne med mladostniki. Toda ali je ‘virtualno’ prijateljstvo enako kot običajno? Družim se, torej sem – toda s kom in kako? Vrstniški odnosi v obdobju mladostništva V obdobju mladostništva postanejo soci- alni stiki (predvsem druženje z vrstniki) osrednjega pomena. Med druženjem s pri- jatelji in vrstniki mladostniki pridobivajo socialne spretnosti in veščine, preizkušajo različne vloge, opredeljujejo svoje življenj- ske cilje, prepričanja in vrednote ter s tem postopno izoblikujejo identiteto. Vrstniški odnosi so mladostniku v pomoč pri osa- mosvajanju od staršev ter pri navezovanju stikov z nasprotnim spolom. V obdobju mladostništva pride do sprememb tudi na področju oblikovanja prijateljstev, ki posta- nejo čustveno intenzivna in bolj intimna. V primerjavi z otroštvom prijateljstvo mla- dostnikov temelji na večji medsebojni od- prtosti, odkritosti, zaupanju in vzajemnosti (Zupančič, Svetina, 2009). V okviru raziskave Z zdravjem povezana ve- denja v šolskem obdobju mladostnikov v Slo- veniji, HBSC, 2014 so mladostnikom, sta- rim 11, 13 in 15 let, zastavili nekaj vprašanj v zvezi z njihovimi prijateljstvi. Ugotovili so, da ima vsaj enega dobrega prijatelja 80 % mladostnikov, izven šole se s prijatelji vsaj enkrat tedensko srečuje: pred 8. uro zve- čer 35,4 % mladostnikov, po 8. uri zvečer pa 16,2 % mladostnikov (Jeriček Klanšček idr., 2015). Na lestvici od 1 do 7 (najvišja ocena je 7) so mladostniki podporo prijate- ljev ocenili s povprečno oceno 5,3. Dekleta podporo prijateljev ocenjujejo višje kot fan- tje (Pucelj, 2015). Nove oblike prijateljstev Mladi uporabljajo svetovni splet, da osta- nejo v stiku s prijatelji, ki so jih spoznali v 'realnem' prostoru, včasih pa na spletu tvorijo nova, t. i. 'virtualna' prijateljstva. Če- prav lahko 'virtualna' prijateljstva odraslim nudijo čustveno podporo in znižajo občutje osamljenosti, na populaciji mladostnikov še ni bilo narejenih dovolj vzdolžnih razi- skav, da bi lahko ustrezno sklepali o vplivu 'virtualnih' prijateljstev in spletnih komuni- kacijskih orodij na duševno zdravje mlado- stnikov (Amichai-Hamburger, Kingsbury, Schneider, 2013). Ugotovljeno je bilo, da se pretirano dru- ženje na spletu povezuje z zasvojenostjo z internetom (Smahel, Brown, Blinka, 2012) ter da so tisti mladostniki, ki bi se v stiski obrnili na 'virtualne' prijatelje, bolj osamljeni kot tisti, ki se ne bi obrnili na 'virtualne' prijatelje (Subrahmanyam, Lin, 2007). Hkrati pa lahko uporaba takoj- šnjega sporočanja (orodja, ki omogočajo prenos sporočila v realnem času) pri mla- dostnikih vpliva na izboljšanje kakovosti prijateljstev, ki so sicer nastala v 'realnem' prostoru. Mladostniki so namreč bolj na- gnjeni k razkrivanju svojih občutij, razmi- šljanja, skrivnosti, izkušenj … preko sple- ta kot pri komunikaciji v živo (Valkenburg, Peter, 2009). V že omenjeni raziskavi HBSC, 2014 (Jeri- ček Klanšček idr., 2015) se je pokazalo, da 35,2 % slovenskih mladostnikov s prijatelji klepeta s pomočjo takojšnjega sporočanja, preko socialnih omrežij pa se s prijatelji povezuje 19,3 % mladostnikov in le 4,1 % preko elektronske pošte. Dekleta pogosteje kot fantje uporabljajo elektronske medije (razen e-pošte) za povezovanje s prijatelji Helena Jeriček Klanšček, dr. soc. ped., je raziskovalka in znanstvena sodelavka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Je avtorica številnih člankov in knjig s področja duševnega zdravja ter zdravja otrok in mladih ter predavateljica na različnih fakultetah. Jasmina Krajnc je univ. dipl. psih. z izkušnjami v raziskovalnem delu na področju (javnega) duševnega zdravja. V preteklosti je delala tako z otroki in mladostniki kot tudi z odraslimi ter z osebami s težavami v duševnem zdravju. Karmen Britovšek, univ. dipl. psih., je karierna svetovalka za brezposelne in iskalce zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje. Veliko socialnih spretnosti otroci res lahko usvojijo spontano, pri določenih veščinah pa vseeno potrebujejo podporo in sistematično učenje oz. trening veščin. Zato je pomembno, da starši in predvsem učitelji spodbujajo razvoj socialnih spretnosti in druženje z vrstniki. Starši 42 Vzgoja, marec 2017, letnik XIX/1, številka 73 (Pucelj, 2015). Glede na to, da se na spletu ohrani vsa komunikacija, uporabnik pa ima le malo nadzora nad tem, kaj se bo dogajalo z njegovo vsebino, je razkrivanje osebnih podatkov na spletu lahko tvegano. Na spletu se pojavlja tudi spletno trpinče- nje, ki lahko vpliva na poglabljanje (samo- poročane) depresije (Gámez-Guadix, Orue, Smith, Calvete, 2013) ter se povezuje s sa- momorilnimi mislimi in vedenjem (Hin- duja, Patchin, 2010). Dogodke na spletu moramo torej jemati enako resno kot do- godke izven spleta, jih ustrezno obravnavati ter se o tem pogovarjati z mladostniki. Zaradi opisanega menimo, da je mladostni- ke bolje spodbujati k druženju v realnem okolju in jim pomagati pri razvoju social- nih veščin. Slednje jim bodo v pomoč pri tvorjenju dobrih prijateljstev. Kako lahko spodbujamo druženje med vrstniki v realnem okolju? Pogostost vrstniških stikov ter kakovost le-teh je odvisna od številnih dejavnikov: otrokovih/mladostnikovih značilnosti, vzgojnega stila, družbenih dejavnikov itd. Pogoj za druženje z vrstniki oziroma za to, da je otrok ali mladostnik sposoben ustvariti in nato tudi ohranjati prijateljske odnose z vrstniki, so usvojene določene socialne spretnosti (Ajdišek, 2009). Otroci in mladostniki te spretnosti najpogosteje pridobijo in razvijajo v odnosih z vrstni- ki in včasih se zdi, da se teh veščin naučijo mimogrede. Veliko socialnih spretnosti otroci res lahko usvojijo spontano, pri do- ločenih veščinah pa vseeno potrebujejo podporo in sistematično učenje oz. tre- ning veščin. Zato je pomembno, da star- ši in predvsem učitelji spodbujajo razvoj socialnih spretnosti in druženje z vrstni- ki. Učitelji lahko poskušajo v pouk vklju- čevati različne načine skupinskega dela, pri čemer morajo učenci za rešitev neke naloge ali pripravo izdelka sodelovati in si med seboj pomagati. Po opravljeni nalogi se z učenci pogovorijo, kako so se počutili pri takšni obliki dela, katere so prednosti, slabosti itd. Poleg tega je pomembno, da učitelji spodbujajo sodelovanje med starej- šimi in mlajšimi učenci. Eden izmed nači- nov je lahko ta, da starejši učenci ob dogo- vorjenem dnevu eno šolsko uro pomagajo mlajšim vrstnikom pri razlagi snovi, pisa- nju domačih nalog … Pomembne veščine, ki jih je treba pri učencih sistematično raz- vijati, so tudi spretnosti pristopanja – kako pristopiti in navezati prvi stik, kako spo- ročati svoje ideje, misli, želje in potrebe, kako ustrezno reševati spore itd. Predvsem pa je pomembna vloga učiteljev in staršev, da otrokom in mladostnikom pomagajo razumeti povezanost med njihovim vede- njem in socialnimi posledicami. To lahko krepijo s pogovorom z učenci o tem, kaj menijo, kako se počutijo vrstniki ob nji- hovem določenem vedenju, katera čustva ob tem doživljajo itd. (Resiliency Resource Centre, 2015). Literatura • Ajdišek, Neža (2009): Socialne spretnosti – kaj so in zakaj so pomembne? V: Didakta. Letnik 18–19, št. 132, str. 28–30. • Amichai-Hamburger, Yair; Kingsbury, Mila; Schneider, Barry H. (2013): Friendship: An old concept with a new meaning? V: Computers in Human Behavior. Letnik 29, št. 1, str. 33–39. • Gámez-Guadix, Manuel; Orue, Izaskun; Smith, Peter K.; Cal- vete, Esther (2013): Longitudinal and Reciprocal Relations of Cyberbullying With Depression, Substance Use, and Proble- matic Internet Use Among Adolescents. V: Journal of Adole- scent Health. Letnik 30, str. 1–7. • Hinduja, Sameer; Patchin, Justin W. (2010): Bullying, Cyber- bullying and Suicide. V: Archives of Suicide Research. Letnik 14, str. 206–221. • Jeriček Klanšček, Helena; Bajt, Maja; Drev, Andreja; Kopriv- nikar, Helena; Zupanič, Tina; Pucelj, Vesna (ur.) (2015): Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mlado- stniki v Sloveniji. Izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2014. Ljubljana: NIJZ. • Pucelj, Vesna (2015): Družina, šola, prijatelji. V: Jeriček Klan- šček, Helena idr. (ur.): Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji. Izsledki mednarodne raz- iskave HBSC, 2014. Ljubljana: NIJZ, str. 19–28. • Resiliency Resource Centre, Mental health Foundation of Australia (2015): Socialne veščine. Pridobljeno 23. 12. 2015 s spletne strani: http://www.embracethefuture.org.au/resilien- cy/index.htm. • Smahel, David; Brown, B. Bradford; Blinka, Lukas (2012): As- sociations between Online Friendship and Internet Addiction among Adolescents and Emerging Adults. V: Developmental Psychology. Letnik 48, št. 2, str. 381–288. • Subrahmanyam, Kaveri; Lin, Gloria (2007): Adolescents on the net: Internet use and well-being. V: Adolescence. Letnik 42, št. 168, str. 659–677. • Valkenburg, Patti M.; Peter, Jochen (2009): The Effects of In- stant Messaging on the Quality of Adolescents’ Existing Frien- dships: A Longitudinal Study. V: Journal of Communication. Letnik 59, str. 79–97. • Zupančič, Maja; Svetina, Matija (2009): Socialni razvoj v mla- dostništvu. V: Marjanovič Umek, Ljubica; Zupančič, Maja (ur.): Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, str. 589–611. • Zupančič, Maja (2009): Socialni razvoj dojenčka in malčka. V: Marjanovič Umek, Ljubica; Zupančič, Maja (ur.): Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filo- zofske fakultete, str. 255–289. Foto: Nataša Pezdir