30                                                        Slovstvo.
nikom tudi razlagajo in na življenje obračajo. V tem smislu naj bi torej družba oskrbela Slovencem novo izdajo te knjige, če tudi v več snopičih. »Kristusovo življenje in smrt v premišljevanjih in molitvah«, izdano po družbi v devetih snopičih od 1. 1868 dalje bi pri taki novi izdaji knjige g. Skuhale še vedno ohranilo posebno svojo vrednost.
Jezik v knjigi je lahko umeven, pisava prostemu ljudstvu primerna, le premalo dosledna; n. pr. str. 165: dnij, a str. 166: dnevov. Odo-brujemo, da pisatelj piše evangelje, a, v srednjem spolu (str. 165); od tod prislov evangeljsk, mesto evangelij, ija, evangelijsk.
Glede podob, katerih je v knjigi 12, opomnimo, da so sploh lepe; manj so nam všeč zadnje tri. »Jezus na križu«, str. 196 pa nasprotuje tekstu na str. 198, kjer čitamo: »Poleg križa Jezusovega pa so stale njegova mati« itd. Torej stala je Marija poleg križa in ne bridkosti potrta slonela, kar je zelo značilno za-njo in za krščanstvo.                                         dr. jos. L.
Dostavek uredništva. Namen odbora družbe sv. Mohora je pač bil ta, da bi dal udom v roke za premišljevanje in za nauk popis življenja Gospodovega po besedah sv. pisma samega. Ta namen je vse hvale vreden. Gospod pisatelj pa je dovršil delo, ki je samo nasebi dobro, toda za družbin namen ni popolnoma primerno. Razloge je povedal naš gospod ocenjevalec. Le neko namero sem še našel, katero je imel odbor in pa gospod izdajatelj — katera bi se morala tudi bolj poudarjati —: da naj namreč ljudje ob nedeljah in praznikih poiščejo dotično evangelje. ki so je slišali v cerkvi ter pazno prečitajo doma. Ker so v cerkvi slišali razlago, umevali bodo lahko, kar je v knjigi, tudi brez postranske razlage. Duhovnim pastirjem bi jaz svetoval, naj svoje vernike na to opozore in jih pouče, kako naj se knjiga rabi. S kazalom, ki je ob koncu knjige, pomaga si lahko čitatelj. Tudi naj jim povedo, zakaj bodo našli v knjigi tu pa tam nekoliko drugače, kakor so slišali s prižnice. Ako ljudje tega ne zvedo, ne bodo si mogli misliti, zakaj je v knjigi drugače, nego se bere na prižnici. Prav bi bilo, da bi bil gospod pisatelj sam to opomnil v predgovoru. Oblika jezikovna se oklepa večinoma Wolfo-vega slov. sv. pisma (5. zv., 1856). Prikrojene pa so oblike primerno sedanji slovnici. Neprimerni izraz na str. 153 naj se v drugi izdaji odpravi.
Izmed virov sem našel zlasti eno knjigo, iz katere je pač zajemal, ali na katero se je opiral gospod pisatelj, in ta je: »Das vvahre Leben Jesu«, dargestellt von dr. F. X. Himmelstein. "VVurzburg, 1866. Skoro ista razdelitev, ista razvrstitev. Morebiti se je naslanjal nemški pisatelj sam na druge vire; a med našim slovenskim »življenjem« in nemškim se kaže sorodnost celo tam, kjer se razlikuje v izrazih gospod slovenski pisatelj od slovenske izdaje sv. pisma. Tako n. pr. pravi v pripovedovanju o dveh slepcih pri Jerihi Gospod slepcu: Vulg. Marc. X., 49: »Animaequior esto!«, slovenska Wol-fova izdaja: »Vesel bodi!«. Himmelstein (p. 126): »Sei getrost!«, Skuhala: »potolaži se!« Zakaj bi se ne naslanjal na dobre vire? A tudi prosto se  je   gibal,   kjer  se  mu je   zdelo   primerno.
Nemška knjižica ima male opazke. Kritika mora tudi opomniti, da je pod nekaterimi napisi v knjigi gospoda Skuhale nekoliko razlage poleg vsebine; ta naj bi pač bila po namenu pisateljevem namcstu druge razlage. Tako menim, ne smemo preveč očitati tega nedostatka gospodu pisatelju; tudi zaradi tega ne, ker razlagajo v tej sestavi besede enega evangelista to, kar piše drug evangelist. Taka sestava je res že neka razlaga. — Rad pohvalim tudi lično, ljudstvu primerno
zunanjo  Obliko.          ^^^^.                       (Konec.)
,,Bela žena" ali prva reč med štirimi poslednjimi. Spisal Slovencem za novo leto 1890 kanonik dr. Ivan Križanič. V Mariboru. V založbi katoliškega tisk. društva. Tisk tiskarne sv. Cirila. Str. 61. 12°. — Ta knjižica znanega gospoda pisatelja govori o smrti v živi, a nekoliko šaljivi besedi, ter navaja veliko zlasti domačih vzgledov, kar je posebno hvale vredno. Jezik je domač, slovničar bi tu pa tam imel priliko kaj opomniti, a sploh je pa ta knjižica izvrstno novoletno darilo za vse, ki žele tako živeti, da jim bode smrt lahka in srečna.
„Popotnikov koledar" za slovenske učitelje, 18901., s popolnim šematizmom šolskih oblastnij, učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-Štirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanju v začetku šolskega leta 1889/90. IV. leto. Sestavil in založil Mihael J. Nerat, nadučitelj in Popotnikov urednik v Mariboru. Maribor. Tisk tiskarne sv. Cirila. 12°. Str. 183. Pridejanega je tudi nekaj praznega papirja kot »Bilježnica«. Cena komadu je 1 gld. 25 kr. s poštnino vred; dobi se pri upravništvu »Popotnikovem«. — Obširni naslov že naznanja, kaj je v tem koledarju. Priznavamo, da je za ta namen res vrlo sestavljen. Posebno imenik šol in učiteljev je učiteljem nenadomestljiv. Kolikor sem se mogel prepričati o lanskem koledarju in ob drugih prilikah, trudi se gospod urednik, da se smejo na šematizem čitatelji zanašati. A smer ali pot tega »vademecum«a nam povsem ne ugaja. Pod nadpisom »učiteljeva knjižnica« podaje imenik priporočbe vrednih knjig, ki naj služijo učitelju v daljno izobrazbo. In v tem imeniku nahajamo vsaj eno knjigo, kateri se »priporočba« nikakor ne more nadpisati; prav narobe. Nasproti bi se pa tudi v slovenskem jeziku še marsikaj dobilo, česar naj bi se učitelj ne sramoval. Toliko dovolj! Gospod sestavljate!] to umeva in upamo, da bode v prihodnjem letniku nedostatke odpravil, katere mu sporočim v posebnem pismu, ker sodim ugodno, da se je to zgodilo iz nepaznosti ali deloma tudi iz odpustljive nevednosti. Zunanja oblika je lična in se more meriti z obliko najlepših koledarjev.
(Dalje.)                    Dr. Fr. L.
pRVATSKO    SLOVSTVO. (Spisal J.—b.)
Knjige „društva sv. Jeronima" za l. 1889.
(Dalje.)
V tretji knjižici nam podaje društvo Tolstojeve: „Pripovijedke za puk." — Preveli I. Z. Gojtan i Stj. M. Lukič. — 2. sv. 8.° st. 68.