Leto IX, St. 46 _ * LJubljana, nedelja 28. februarja 1926 Cena 2 Din —» laftaja o In 4. t)utrai. Stane ncscCre, Um «5-—. ca semarro Dir «7» m 2S04, ponoči tudi 4t «034. Rokooisi se n« vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko 54. — Telefon «l fcL 4- ~ Telefon it. «49« Patfralsid: MaHbor, AJeka idrm It 13 —» Celje, Aleksandrova Ka£an pri poŠta em ček. ta vodu: Moto* tarna it nlM • Praha ttak> 7iita» Wien, Nt. 105 ju t- bo morala pomiriti Spreten Mussollnijev manever, da bi omilil monoštrsko afero s pretiravanjem spora z Avstrijo Italijanski poslanik na Dunaju je odpotoval v Rim, njegovo potovanje pa je bolj kazenskega značaja Fašistični tisk zagovarja pooolno raznaroditev manjšin v Italiji. — Problem Brennerja. — Kar delajo fašisti, za to se'ne sme zanimati živ krst v inozemstvu! Ljubljana, 25. februarja Povsem nenadoma je nastala prav huda napetost med Italijo in Avstrijo. Niti najmanjše bojazni sicer ne more biti o tem. da bi se iz nje mogla razviti kaka vojna nevarnost, ali kljub temu je incident velepomemben, in sicer zaradi moralniJi posledic, ki jih nujno mora imeti. Zgodba najnovejšega italijansko-av-»trijskega incidenta je zelo enostavna. Italijanski fašizem divja sedaj, ker se zgraža nad tem da so se našli tirolski ln avstrijski poslanci, da se je naposled naše! avstrijski državni kancelar. ki se je drznil izreči strahotne besede, da obstoja v Italiji nemška manjšina in da se tej manjšini ne godi dobro. To je za oboli italijanski fašizem kakor rdeča ruta za purana, zato tak krik po fašističnem časopisju in take pretnie. Vsak trenutek je pričakovati, da se og'asi tudi oficijelno zastopstvo Italije in prepričani smo lahko, da bo dalo na avstrijske pritožbe skrajno grob odgovor. Če bi se odpoklical zares rtalranski dunajski poslanik, bi se s tem ci>seg incidenta še povečal moralni učinek pa bi1 se bistveno ne izpremenil. Incident je interesanten in zelo pomemben s splošnoevropskega stališča, prav posebno pa še za r.as Jugoslove-ne. ki imamo v Italiji še enkrat tako močno narodno manjšino kakor Nemci, ln sicer manjšino ki se ji ne godi prav nič boljše nego nemški, marveč pač le še hujše. Pokazal je. kako prav imajo oni. ki trdijo, da ie za bližnjo bodočnost najaktualnejši in najvažnejši problem evropske politike — vprašanje narodnih manjšin. Od leta do leta se bolj očitno kaže tehtnost te trditve in najnovejši avstriisko-italijanski incident jo je povdaril znova. Avstrija nima nikake pravne osnove brigati se za usodo nemške manjšine v italijanski Tirolski. Kljub temu pa je izrekel vodilni oficijelni predstavitelj avstrijske republike javno, da tako dolgo ne more biti dobrih odnošajev med obema državama, dokler vprašanje nemške manjšine ob gornji Aaiži ne bo rešeno. Avstrijski kancelar je s tem pokazal, da mu je prirodno narodno pravo nad formami mednarodnega prava; spričo tega se posebno močno podčrtava važnost obravnavanja narodnih manjšin za sedanjo in bodočo politiko. Avstrija je gotovo svoj nastop dobro prevdarila. Seipel je prav dobro vedel, da se fašistična vlada avstrijskih protestnih govorov ne bo niti najmanj ustrašila niti zaradi njih spremenila svojih zatiralnih metod. Njemu je šlo nedvomno za evropski učinek. Njegov govor bo našel enodušen odmev v vsem nemškem narodu, »osebno v Nemčiji, vzbudil pa bo pozornost tudi pri drugih narodih, v ostalih državah in znova opozoril evropsko javnost na barbarske fašistične metode, ki so gotovo eden najsramotnejših pojavov dvajsetega stoletja. Nam more biti to opozorilo Evrope samo dobrodošlo. Pred nekaj meseci je Evropa na konferenci manjšinskih delegacij Društva narodov v Sofiji opozorila na drug povsem sličen manjšinski problem, na strahotno zatiranje jugoslovenske manjšine v Italiji. Zastopniki Evrope so strmeli nad barbarskimi metodami fašizma; more nam biti tedaj samo povšeči. ako tedaj tudi nemške pritožbe potrdijo, pod kakim strašnim raznarodovainim pritiskom morajo živeti narodne manjšine v Ita-liji Kancelar Seipel je naglasil, da se nemški manjšini v nobeni državi ne godi tako hudo kot v Italiji. Fašizem je baš zaradi te izjave silno ogorčen, ker bi seveda rad, da bi se Avstrija obračala drugam s svojimi pritožbami; fašistično časopisje je osobito rado napihovalo vesti o nemško-slovenskih manjšinskih nesoglasjih. Take mtri-gantske poskuse je Avstrija zavrnila zelo odločno; mi bi le želeli, da bi Avstrija upoštevala naše pritožbe glede Koroške in da bi bilo potem mogoče likvidiranje vseh naših manjsinskih nesoglasij kar bi privedlo do popolnoma drugačnih rezultatov, nego si jih žeti Italijanski fašizem. Italija dela zadnji čas na to, da naščuva ves svet zoper nas, organizira politiko zoper naše interese in podpre vse katere trpa uporabiti zoper nas. Z zadoščenjem moremo konstatirati. da italijanska PoiltSea žanje mnogo mani Dunaj, 25. februarja, g. Nocoj ob 22.30 je italijanski poslanik Auriti z orient-ekspresom odpotoval v Rim. Imel je s seboj tri kovčege z akti. Dunaj, 25. februarja, s. Italijanski poslanik Auriti je danes opoldne pose-til zunanje ministrstvo, kjer ie sporočil, da odpotuje nocoj v svrho osebnega poročevanja Mussoliniju v Rim. Za sedaj o kakem odpoklicu poslanika ni govora. Kako dolgo bo odsoten, še ni znano. V poslanišklh poslih ga bo zastopal prvi legacijski tajnik. Vendar smatrajo v političnih krogih za mogoče, da bo Auriti v svrho demonstracije proti manifestaciji v avstrijskem parlamentu za Južno Tirolsko vendarle odpoklican. Na drugi strani pa bi se mogel odpoklic italijanskega poslanika smatrati kot nekako kazen Auritija. ker njegovi intervenciji ni uspelo preprečiti debate o Južni Tiroiski ali pa vsaj skrbeti za to. da bi se vršila na tak način, ki bi pri-jal Italiji. Sploh pa Auriti že dali časa v Rimu ni več persona grata in je že obstojala želja, da bi Italija dobila na Dunaju bolj energičnega zastopnika svojih interesov. Rim, 25. februarja s. »Tribuna« potrjuje nocoj vest. da je Mussolini pozval na poročanje italijanskega poslanika na Dunaju. List dodaja, da je od izida tega razgovora odvisno, kako smer bo zavzela diplomatska akcija Italije. List ne izključuje, da se bo poziv Auritija v Rim izpremenil v odpoklic. italifa ne priznava narodnih manjšin milijonov Italijanov sme asimilirati m absorbirati vse narodnostne manjšine Rim, 25. februaria s. »Tribuna« objavlja članek, ki ga je podpisal znani fašistični voditelj Forghes Davanzahi, ki piše: V Avstriji in tudi v Nemčiji naj ne napravijo velike napake z mislijo, da izvira pozornost za manifestacije za Južno Tirolsko mogoče Lz kake skrbi Italije zaradi obstoja eventualnega mednarodnega vprašanja glede Južne Tirolske. Fašistična Italija nazi na to, kar se piše in kar se razpravlja v avstrijskem parlamentu m pangermanističnih ligah ter daje diplomatska navodila ako se vršijo mednarodne norifie. To ima samo to svrho, Ja se ugotovi, da mednarodno južmoti-rolsko vprašanje ne obstoja io da v kratkem ne bo obstojalo niti kot kronika, ker je Južna Tirolska italijanska obmejna provinca, kjer je sicer še homogena manjšina, ki pa z ozirom na kompaktno nacijonalno enoto cele Italije absolutno ne prihaja v poštev. Smatrati Brenner za provincijalno mejo, je popolnoma napačno, absurdno ln "nezgodovinsko. fašistična Italija je enotna glede plemena, jezika, religije in civilizacije. Brenner ie meja naroda 40 milijonov, ki absorbirajo maihne drugorodne manjšine, ki ie mnogo manjša kot polovica letnega prirastka italijanskega naroda. Popolnoma pra-večino je. da zedinjena fašistična Italija v dobi ene generacije absorbira majhne narodnostne manjšine. To Je celo dolžnost povojne Italije, da obvaruje sosednje narode pred vsako po- moto o nezanesljivosti nove meje. Rim, 35. februarja, o. Javno mnenje in politični krogi z napetost« pričakujejo na daljnega razvoja Italijansko-av-stridskega spora, V poročHu o odhodu italijanskega poslanika z Dunaja, piše «Giornale d'Italia«: Ali gre za prekinitev diplomatskih odnošajev? To se bo videlo pozneje. Minister Auriti ima zaenkrat nalogo natančno informirati Mussolinija v besedah, ki so bile izrečene na Dunaju ter o agitacijah, ki se ponavljajo v Avstriji in za katere je neposredno odgovorna tudi zveena vlada.« V ostalem ponavlja fašistični tisk v svojih komentarjih to, kar sta že včeraj povedala vodilna rimska lista: Manjšinskega vprašanja Italija ne priznava. Smatra celo za svodo dolžnost, da drugorodne skupine čimprej asimilira. To je čisto notranja zadeva fašistične Italije, za katero se v inozemstvu ž?v krst ne sme zanimati. Milan, 25. februarja, č. V cPopoln d' 11 a 1 i a» razpravlja Mussolinijev brat Arnaldo na uvodnem mestu o poslednjih protiitalijanskih govorih v dunajskem parlamentu. Trdi, da razpravljanje o Nemcih v Poadižju ni dopustno in da za Italijo sploh ne obstoja nobeno manjšinsko vprašanje. Na dolgo in široko govori o avstrijski nehvaležnosti ter izjavlja končno, da je Brenner nedotakljiv. Dr. Seipla svari, naj se nikar več ne zaganja v upravičeno občutljivost Italijanov. V ttm smistu piše tudi cOorriere della Sera». Na Dunaja so popolnoma hladni vzpričo fašističnega kričanja po ustrahovanju ter so uverjeni, de se je Mussolini zopet temeljito zmotil Dunaj, 25. februarja, g. Poziv, nai italijanski poslanik Auriti takoj odpotnie v Rfcn, je brezdvomno v zvezi z Mussoliniievo namero, ki hoče z ozirom na demonstracije v avstrijskem parlamentu dokazati, da ie fašistična Italija trdno odločena prekiniti diplomatske odnošaje z Avstrijo, ako bi se nadaljevala akdja glede Južne Tirolske. Gre očividno za poskus ustrahovanja, ki se je v Rimu pričel s potrebnim bengaličnim pompom fašističnih listov in ki zasleduje povsem druge smotre kakor bi hotel Mussolini prepričat! evropsko javnost Najprej se mora pripomniti, da po razpoloženju, ki vlada v merodajnih dunajskih krogih dunajska vlada ni pozvala svojega poslanika iz Rima na Dunaj, kakor so pravile gotove italijanske verzije. V tukajšnjih krogih presojajo položaj brez pretiravanja, ki je običajno v Italiji, in mirno ter docela ravnodušno čakajo na andaljnji razvoj dogodkov. uspehov nego bi rada. Incident z Avstrijo nam priča, da se Nemci v Avstriji ne bodo dali tako lahko uvrstiti v italijanske račune. Obroč, ki bi ga fašistični Rim tako rad skoval okrog nas. kaže zelo občutne vrzeli. Kako bi se šele drlo fašistično časopisje. ako bi vstal eden naših ministrov ln javno protestiral zoper raznarodo-valna nasilja v sloven&ko-hrvatskem Prfmorju. Mi bi bili zopet najhujši mo-tilec.miru in Italija bi nas hotela tirati pred evropsko sodbo. Dobro tedaj da ie Avstrija tudi prišla med «mšilce» evropskega miru. ker se je drznila protestirati zoper fašistična nasilja: naj vidi svet. da imamo preobilo vzroka za pritožbe vsi sosedje Italije, V diplomatskih krogih, ki imajo dobre in-formcije iz Ženeve te Pariza, izjavljajo da je Mussolini vzel zadevo Južne Tirolske sa.-no za povod, da skonstruira takozvano diverzijo. Italija se najbrže upravičeno boji, da se bo pri ženevski debati o monoStrskl aferi odrezala zdo slabo. Poleg tega se je Rimo doznalo, da se od vplivne strani spravlja v razpravo pri svetu Društva narodov nasilna politika fašistov proti Slovencem, Hrvatom in Nemcem v italijanskih obmejnih ozemljih. Mussolini si j? izbral najmanjši odpor, da bi potom Izzvane afere provociral konflfkt z avstrijsko vlado v prepričanju, da se bo s tem odvrnila pozornost Evrope do razprav, ki so za Italijo neugodne, in da se bo Evropa bavila samo z av-strijsko-italiianskim konfliktom. Innsbruck. 25. februarja s. V začetku seje tukaišnjega občinskega sveta se je župan dr Eder v toplih besedah zahvalil zastopnikom Tirolske v državnem zboru za njihov možat! nastop za Južno Tirolsko. Innsbruck, 25. februarja s. Javno manifesta cijsko zborovanje za Južno Tirolsko, ki je bilo napovedano za ponedeljek 27. L m. je bilo do nadaljnjega odgodeno, ker sta govornika poslanca dr. Kolb in dr. Straffmer na Dunaju nujno zadržana. Rudarska stavka na Češkem Praga, 25. febr. h- Položaj v premogovni stavki je nedzpromenjen. Pogajanja dose* daj niso imela uspeha ter k> bila odgode* na do torka Posledice stavke se opažajo že v drugih industrijah, tako na primer v steklarski industriji. Moskve, 25. febr. h. Intemacijonala stro* kovnih organizacij je poslala praškim stro« kovnim organizacijam 10.000 rubljev kot pomoč za stavkajoče rudarja. Ali zakaj izziva Madžarska Anglija, Italija in Nemčija proti izvrševanju dolžnosti Društva narodov, ker bi tvorila investigacija na Madžarskem prece-denčni slučaj! — Pravilno stališče Francije. — Značilen komentar glasila italijanskega zunanjega ministrstva Pariz, 25. februarja. Zunanjepolitični poročevalec »P e t i t P a r i s i e n a«, ki se mudi v Ženevi, pozdravlja stališče Društva narodov v zadevi madžarskih strojnic. Zagovarja poslevodečega predsednika Društva narodov Ceng Loa in glavnega tajnika sir Erika Dru-monda, katerima očitajo, da sta se preveč obotavljala. Poročevalec piše med Jrugim: Določbe člena 9 (pri tem se sklicuje ma Titulesca kot pričo) zahtevajo, ako se hočejo uporabiti, enotnost sveta Društva narodov. Ta enotnost pa ni obstojala Mussolini je svojemu romunskemu koleg: pri zadnjih razgovorih jasno povedal, da ie [talija proti temu. Toda ne samo Italija je bila proti. Proti je bil tudi dr. Stresemann in Velika Britanija, ki ie proti vsaki nasilni odredbi proti Madžarski in ki noče, da bi se s katerimkoli izgovorom razpravljalo o zadevi, ki bi mogla spraviti na dan izvedbo investigacijske pravice in ki bi s tem ustvarila precedenčni slučaj. Ker je bile to stališče Foreign Officea, je London poslal Ouai d'Orsa-yu zelo jasno demaršo, očividno z namenom. da bi se ta demarša sporočila Mali antanti. To je jedro vprašanja. Pariz, 25. februarja s. Sauerwein poroča »M a t i n u« iz Ženeve med drugim; Pogrešno bi bilo misliti, da je Društvo narodov po odstranitvi doka-ziinega materijala v monoštrsko aferi ostalo brez moči. Društvo narodov bo na licu mesta lahko izvedlo zelo koristno preiskavo. V Ženevi se morajo zavedati. da ima vsa zadeva pomen pre-cedenčnega primera ic se ne smejo ustrašiti pred političnimi momenti Rim, 25. februarja g »Giornale d* Italia« ostro kritizira postopanje Društva narodov, predsednika sveta in Male antante v monoštrski aferi. Članek veli med drugim: Nedostojno Je, da se kitajski minister vmešava v evropske zadeve, o katerih razume ravno toliko, kakor kak Evropec o oddaljenih kitajskih provincah. S kako avtoriteto in s kako pravico, vprašuje list, more sploh govoriti kot zastopnik države, ki živi v perijodični anarhiji. Mir se najbolj ogroža po nemirni politiki sosedov Madžarske. Končno ugotavlja list, da so italijanski narod, listi in vlada solidarni z Madžarsko bolj iz čustva za pravico kot iz prijateljstva. Bukarešta, 25. februarja g. Poluradnl »Vitorul« se bavi v današnjem uvodniku z monoštrsko afero. List pravi, da ni nobenega dvoma, da je Madžarska dežela mednarodnih škandalov in pro-vokacij. Madžarska se opira preveč na svoje prijatelje ter vodi politiko motenja dobrih odnošajev med srednjeev-vplivala pomirljivo. Berlin, 25. februarja s. V političnih krogih zasledujejo razvoj dogodkov med Avstrijo in Italijo z veliko pozornostjo. Upa se. da bo italijanski vlada na razburjeno italijansko časopisje vplivalo pomirljivo. Nič manjše skrbi kakor to vprašanje povzroča zun. ministrstvu monoštrska afera. Na francoski strani se opaža prizadevanje, da bi se Nemčija pridobila za to, da bi v svetu Društva narodov podpirala francoske investigacijske zahteve. O tem P3 ne more biti govora. Gospod Korošec razvija svoj program Lepe fraze, ki smo jih slišali že stokrat Kakor je delal to g. Vukičevič pred volitvami, napoveduje sedaj tudi g. Korošec, da bodo njegovi uradniki postopali samo po zakonu brez ozira na politične stranke Beograd, 25. februarja p. Notranji minister dr. Anton Korošec je danes podal novinarjem izjavo, ki naj predstavlja program njegove notranje politike. Izjava se glasi: »Kot notranji minister se bom trudil z vsemi močmi, da nadaljujem prizadevanje za izboljšanje in konsolidacijo naše notranje administracije v smeri onih mojih predhodnikov, ki so se za to trudili in delali. Kolikor je pravni red odvisen od notranje administracije, bo meja glavna skrb, da se bodo spoštovali in izvrševali zakoni. Mir. red in sigurnost oseb in premoženja morajo biti zaščiteni; zlasti bom posvečal skrb naši Južni Srbiji, da se tamkaj onemogoči rušenje javne varnosti. Posebno pozornost bom posvetil uredništvu poverjenega mi ministrstva. Nekvalificirano uradništvo bo odstranjeno iz službe, kolikor ga bo pač, mogoče zamenjati s kvalificiranim. Stojim na stališču in v tem smislu bom izdal tudi najstrožje naredbe, da morajo uradniki v pisarni in službi poznati samo zakon brez vsakega ozira na stranke in politiko, izven pisarne pa se morajo obnašati ne kot dobri partizani, temveč kot kulturni in olikani ljudje, prijatelji vsega naroda. Uradništvo mora biti v uradih uslužno ter mora vršiti službo z vso resnostjo, ki jo zahtevata zakon in avtoriteta državnih oblasti. Jaz pa hočem uradnike varovati in skrbeti za nje, ako bodo dobri, pošteni in marljivi, ako pa bodo grešili proti zakonu in službi jih bom brez milosti kaznoval. Uradništvo je dolžno podpirati vse napore, ki streme za tem, da se narod dvigne kulturno in gospodarsko, da se mu pomaga humanitarno. Vsakdo, kdor je konstruktiven, naj se podpre, kdor pa .ie destruktiven, pa naj se odstrani z močno roko. Moji uradniki morajo biti najboljši prijatelji naroda ter ga morajo v njegovih neprilikah podpirati. Zahteval in odredil bom, da se mora administracija vršiti točno po zakonu, da mora biti objektivna Ln ekspeditiv-na. V tem smislu bom izdal posebne odredbe. Kar se tiče orožndštva, se ne sme izgubiti iz vida, da Je njegova služba težka in naporna ter združena z nevarnostjo. Ako bo svojo službo vršilo vestno in po zakonu, ne bom dovolil nikomur, dia ga ponižuje in roži njegovo čast. vsak pregrešek v izvrševanju službe pa. bom strogo kaznoval. Ne vem, kako se jc moglo reči, da je sedaj nastopil nekak režim Glavnjače. Glavnjačo so formirali oni, ki jo sedaj napadajo, in po njihovih naslednikih je nastopilo samo zboljšanje administracije. Upam. da se bodo tudi nadalje razmere v tei smeri izboljševale, kar bo tudi moja glavna dolžnost.« Nezadovoljstvo v demokratskem klubu Zagreb, 25. febr. n. V kratkem pride * Zagreb bivši minister dr. Angjelinovič, skupno z bivšim predsednikom Narodno skupščine dr, Ribarjem. Kakor znano, jo dr. Angjelinovič zelo ogorčen nad vod* stvom demokratske stranke, ker je dopr* stilo, da ni nobenega zastopnika Hrvatov v sedanji vladi. Govori se, da bo skupina Davidovičevih demokratov, ki sc zbira okoli dr. Angjelinoviča in dr. Ribarja pričela izvajati svojo posebno politiko, s katero bi se približala KDK. Železniška tarifa za promet z Nemčijo Beograd, 25. februarja L S 1. marcem stopi v veljavo nova tarifa za promet pofnikor, prtljage in ekspresnega blaga med našo državo in Nemčijo. Cene v novi tarifi so izpro-menjene le v toliko, v kolikor so izpremo-njene cene v naši tarifi in bodo zato nekoliko nižje od dosedanjih. Nemci na svojih progah niso izpremenil i svojih prevoznin. V smeri od severa proti jugu se bo prevoz plačeval v nemških markah, v obratni smeri pa v dinarjih. Nova tarifa se razlikuje od star® v tem, da so uvedeni predpisi in voene cen« za prevoz ekspresnega blaga med našo državo in Nemčijo skozi Avstrijo. V dosedanji tarifi teh predpisov ni bilo in se je moglo ekspresno blago iz naše države v Nemčijo in obratno pošiljati samo s ponovno predajo na naši, avstrijski, madžarski ali nemški obmejni postaji. Ekspresno blago se bo prevažalo z navadnimi poštnimi vlaki. Posamezni komadi blaga ne smejo biti težji od 100 kg. Ekspresno blago za Nemčijo se v naši državi lahko oddaja na postajah Beograd, Zagreb, Ljubljana, Split, Subotica, Maribor, Dubrovnik, SuSak, Jesenice. Protestni shod beograjskih brivcev Beograd, 25. febr. L Jutri se vrR ▼ ka« vami *Nova skupščina* velik protestni shod brivskih nastavljenoev proti znani dr. Gosarjevi uredbi o odpiranju in zapfc naju obratov. JUTRO. m. 49 suu^Aaifu Pomen druge Vukičeviceve vlade Zgodovinska odgovornost SLS Droga vlada g. Vukičeviča ima svoj nastanek in obstoj zahvaliti dtejstvu, da se bliža konec budžetnega leta in da nekdo mora privesti že predloženi budžet h kraju. Predlog budžeta, ki ga ie sprejel finančni odbor pod prvo Vuki-čevičevo vlado, je tako slab in nezadovoljiv, da je po strogi, a pravični kritiki opozicije vsa javnost soglasna s tem, da ta predlog na državnem gospodarstvu nič ne popravlja, temveč ga le še bolj zamotava in otežkoča. KDK je stavila stvarne predloge za revizijo budžeta, ki ne sme biti več fiktiven ln naj donese prihranke v svrho zmanjšanja davkov in podpiranja produktivnih slojev aarodia. Za vstop v vlado je stav-Hala kot pogoj poleg revizije zakona o neposrednih davkih tudi tako revizijo budžeta. A glavni dve srbljanski stranki nista hoteli nič slišati o tem. Centralistični budžet, ki zanemarja prečanske pokrajine, zlasti Hrvatsko in Slovenijo, jim je po volji. Četudi priznajo, da stvarno in strokovno ne vzdrži resne kritike. KDK naj W prevzela odgovornost zanj in za njegove krivičnosti in pogreške! Tak saltomortale je pač storila lani SLS, ki je od 31. januarja 1927 strastno pobijala budžet, 2. februarja 1927 pa je zanj glasovala. Politika KDK gre za širšim ciljem. Vabilu v vlado pod g. Marinkovičem je odgovorila pritrdilnb, a stavila je svoje pogoje: revizija davčnega zakona, revizija budžeta, depolitizacija javne uprave. Cim je na nje dobila negativen odgovor, je bilo za KDK jasno, ktaj ima storiti: HegemonlstlčrH budžet naj odu glasujejo oni, ki so ga s tvorili. Zanj naj nosi odgovornost stara vladna koalicija, z njo pa tudi SLS. ki je skupno z muslimani za skledo leče izdala in prodala svoje kraje in volilstvo. Vlada g. Vukičeviča bo morala zdaj vse vreči v boj za budžet. Verjetno je, da ga izvojuje in s tem zaključi zloče-sto defo, M ga je započela. Za SLS je sodelovanje pri tem početju posebne vrste užitek. Izmozgavanje krajev, kjer so izvoljeni poslanci SLS, zanemarjanje njihovih gospodarskih in kulturnih potreb, to so glavni znaki budžeta. ki zanj glasuje SLS. Za tako izdajstvo je trebalo najti Janičarja, kč bratu strelja v hrbet. Našli so ga v SLS. Naivno je veselje, ki ga navidez kiaže SLS, ker je njen predsednik postal notranji minister. On to ni postal koi klerikalec, ampak kot zaupnik radikalske stranke. Nadaljevati bo moral politiko Vukičevlčevega režima in posleddca bo samo, da se bo z njo kompromitiral. Mi poznamo SLS v dno njene duše. V partizanstvu se ona more meriti samo še s pokvarjenim delom radikalov. Taka je bila pred vojno, taka je danes, taka se je pokazala na vladi v Beogradu, v obeh oblastnih odborih in v občinah, zlasti pa v Ljubljani, kadar je Imela moč v rokah. Kdor hoče videti SLS v vsej njeni partizanski izprijenosti. naj si predvsem ogleda najnovejšo personalno ln stvarno politiko oblastnih odborov v Mariboru ln morda še bolj v Ljubljani Na tej veji ne bo zra-stla nobena depolitizacija Za to družbo povsod obstoja le vprašanje, je-li partijskemu interesu zadoščeno, vse drugo lahko propade. Od stranke, ki sta ji celo vera in versko življenje le sred-stvo v politiki, ni pričakovati nikjer ne zmernosti ne pravičnosti. A gospoda naj pomni, da gre »svaka sila do vremena!« Naš narod je prav za prav že nekaj mesecev razdeljen samo v dva tabora: prvi je hegemonistični s svoiimj pandu-ri in janičarji, drugi je tabor enakopravnosti, ki zahteva, da bodi drŽava visoko nad strankami. Vmes so kolebali klerikalci, za njimj so podlegli skledi leče muslimani in končno je iz strahu, da mu ne razpade stranka in da bi težišče politike ne prešlo na prečane, podlegel tudi Davidovič. Davidovič je vodja čisto srbijanske stranke, koje gospodarski interesi so identični z onimi hegemoni-stov, muslimani pa se boje preganjanj v opozicija; najtežja je vsekakor odgovornost SLS, ki je v trenutku glavne borbe prihitela nasilni ideji na pomoč, boječ se, da zmaga fronta ravnopravnosti. Baš tako je bilo v Avstriji. Kadarkoli so valovi slovanske borbe za enakopravnost narodov ogrožali dunajski nemški hegemonizem, je bila tedanja SLS vselej na prodaj za mal baktšiš. Tako tudš danes. Stranka cerkvene politike, ki ji je vzdržan je partije vse, je zopet pokazala staro barvo. To pa ne more zadržati napredujočega nastopa KDK. Cim dalje je v boju, bolj se strinjajo njene vrste in se kri-stalizuje orožje. Intrige proti njenim voditeljem in njenemu edlnstvu so razbite. Vsi razumni in odgovorni politiki v državi in naši prijatelji in neprijateljj v inozemstvu vedo, da država ne more sloneti samo na srbijanskiih strankah in da niti SLS niti muslimani ne reprezen-tirajo onih 8 milijonov prečanov, ki so danes nezadovoljni, ki nosijo glavna bremena v državi in ki razpolagajo z močmi, brez kojih je zdrava ureditev državnega aparata in kredita nemožna. Vprašanje sodelovanja KDK v vladi ni več sporno, niso pa bile še dozorele srbijanske stranke za to, da dado garancije za globljo spremembo vsega režima. Privesek KDK noče biti. Cas, ko se bo moralo sprejeti ne le njene osebe, ampak tudii glavne točke njenega programa, je bližji nego bo to prijetno [zdajicam. ki vedoma podpirajo gnilo in slabo samo da lahko vzdržujejo svoje partizanstvo. Cim prej pride ta čas, boljše bo za državo. Gim bolj pa bo stvar v resnica zrela, lažje bo potem delo KDK. Akademski klub za Društvo narodov V ponedeljek, 21. februarja ob 18. uri se vrši v veliki dvorani «cUniona» javno pre» davanje. Predava g. Stepan Radie o «Po!ožaju Jugoslavije v Podunavfu, Evropi in svetu*. Prottprečanska fronta v Beogradu Interesantne in važne ugotovitve «Reči» o značaju obnovljenega Vukičevičevega režima in o posledicah današnje beograjske politike Beograd, 23. februarja L Današnja »Reč« prinaša pod naslovom »Protiprečanska fronta« od člana nekdanje Hrvatsko-srbske k^i licije ia bivSega poslanca v Hrvatskem saboru dokumentiran č4anek, kjer izvaja med drugim: Davidoviču je sedaj uspejo ustvariti skupno z Vukičevičem strogo protipre-Čansko fronto. 2e ko je g. Davidovič na zagrebškem kongresu intelektualcev vrgel v javnost parolo >Jugosk>veni vkup!« je imela Javnost vtis. da šef Demokratske stranke ne misli resno. G. Davidovič se lahko izgovarja na razne »ačine, toda prikriti ne more dejstva, da je v sedanji novi vladi Izmed 1® ministrov 14 Srbijancev, a vsi razen dve^ so člani izrazito srbijanskih strank. To je dejstvo, ki tolče Davidoviča naravnost po glavi. Ako bi biti ti Srbijauci v resnici najsposobnejši politiki v naši državi, bi se to Še lahko toleriraio, pa še v tem slučaju bi se ne smela iz razlogov oportunizma in iz ozirov na narodno edinstvo sestaviti taka vlada. Zlasti bi se ne smelo dopustiti, da v vladi ni nobenega Hrvata, ker ie splošno znano, da žele Hrvati sodelovati v lastni državi. Usoda je hotela, da Je ravno vlada, ki ie je sestavil g. Davidovič ostaia brez Hrvatov. Od vseh narodnih poslancev, ki so Izvoljeni na ozemliu bivše kraljevine Srbije, je samo eden v opoziciji! To Je g. Voja Lazič. Vsi ostali so za vlado, vsi so za njeno politiko. Aii ni to srbijanska fronta. aH nI to protiprečanska fronta? AH ni to naravnost porazen dokaz, da se ta država razumeva hi upravlja enostavno kot raz&riena kraljevina Srbija? Sedaj, ko se le ustanovila ta antiprečanska h-onta za izkoriščan le oblasti v državi ie popolnoma logtčno hi umlHvo. da se napram nje) razvija prečanska fronta ©na se čisto naravno razvija kot reakcija na antiprečansko fronto v Beogradu. KDK nI več združitev strank, ni stranka, temveč postaja velik narodni pokret, k! Je preplavil celo bivšo trojedino kraljevino Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo in ki bo v kratkem objel celo Bosno in Hercegovino ter Vojvodino. Nerazumljivo je, da v Beogradu ni mogoče najti političnega človeka z avtoriteto in prestižem, ki bi se uprl partizanstvu v Narodni skupščini in v vladi ter zaklical-Dovolj je! V prečanskih krajih se ie javnost oddahnila, ko je čuia. da Svetozar Pribičevič in Stjepan Radič nista vstopila v koncentracijo. Javnost se je bala, da bi pristala na podrejeni položaj KDK in tako pokopala veliko idejo, k! se smatra kot edino odrešljl-va. Vse zahteve, ali sprejetje politike in programa KDK ali pa skrajno borbo za zma go načela enakopravnosti In ravnopravno-sti. G. Davidovič je pokazal, da nima pojma o naših razmerah, ko je izjavi!, da sta Stj. Radič in Svetozar Pribičevič stavila zelo težke pogoje. Naša javnost nj več zadovoljna s temi pogoH in se že na vsa usta govori o reviziji ustave. Izjava zemljoradnl-škega prvaka Joče Jovanoviča o rešitvi krize je sicer dobra, je pa zmotna v dveh trditvah. Ni res da Je z rešitvijo krize odstavljena z dnevnega reda prečanska fronta. Res je nasprotno, da ie bila ta fronta s to krizo naravnost do neverjetnosti pojačana. Tudi glede nove koncentracije ie treba g. lovanoviču oporekati. Sti. Radič in Svetozar Pribičevič bi s ponovnim spreiemom 'deje koncentracfle storila težko napako. S sedanio rešltviio krize so nahreč izgubili Davidovičevi demokrati. Vsi zagrebški kro gi smatrata, da ie Ljuba Da\idovl6 enostavno izda! KDK. Brulianle janonsVe^a odnfenflca Tokio, 25 febr. fhel Ogni en'k A-ama« vama j« pričel silno bnihptf. Vsa mesta in vasi so v okolici težko prizadeta. Boj za novelo k novemu zakonu o neposrednih davkih Novi davčni zakon pomeni za nase kraje težak udarec, ako se ne revidira Danes lahko potegnemo bilanco, kaj so naši kraji priborili z novim zakonom o neposrednih davkih. ZemUarina, ako ne uspe preprečiti novo oceno katastralnega dohodka, bo stala visoko nad zlato pariteto predvojnega davka. Hišni davek, v krajih, ki so plačevali najmarino, bo znižan, a diference se bodo gotovo polastile samouprave; kjer pa se ie plačevala razredarina. bo davek kolosalno povišan. Ta povišek bo najbolj zadel Slovenijo, kjer je razmeroma najmanj čistih poljedelcev (to je oseb. ki žive izključno od dela na svoji zemlji), ki se hišnega davka opro-ščaio. Pridobnina bo ogromno povišana, in sicer tako. da znaša dosedanja pridobnina z dosedanjo dohodarino vred skoro matematično toliko kakor nova pridobnina (tečevina). v večini slučajev v naših krajih celo precej več. Davek Javnih in zasebnih nameščencev in delavcev vseh vrst je v primeri s pretiranimi odredbami zadnjih let po-voljnejŠi. Davek na telesno delo postaja v novi obliki s tem zakonom stalen, a je precej nižji, nego je bil dosedanji davek na telesno delo. Eksistenčni minimum (400 dinarjev ali 100 Din tedensko za moža, oziroma 100 Din mesečno ali 25 Din tedensko za vsako zakonsko dete) je urejen stvarno bolj pravično, nego doslej. vendar pa je prenizek. Pobiranje tega davka bo zelo komplicirano, zlasti za manjše obrate. Posebno krivično se obravnava služinčad, kateri je kot ekvivalent za vrednost hrane in stanovanja odvzet odbitek eksistenčnega minima, ki se drugim priznava s 400 Din mesečno. dočim se je ta ekvivalent doslej cenil na 200 Din. Rentni davek (8 odst.) težko pogaja naše regulativne hranilnice in zadruge sistema Schulze Delitz. Finančni zakon pa bo najbrže prostost rentnega davka še podaljšal. Davek na podjetja, k! javno polagajo račune, je znižan v primeri z današnjim stanjem, vendar je daleko preko predvojne izmere. To velja sploh za vse nove davke brez izjeme. Pri tem davku so zlasti zopet zadete hranilnice. Kar se tiče davčne prakse bo neenakost do popolne ureditve finančne uprave še dalje obstojala in v tem oziru novi zakon ne prinaša nobenih zavarovanj. Ta neenakost bo občutljiva zlasti pri odmeri tečevine, pri usluž-benskem davku pa bo iztirjevanje davka v južnih krajih gotovo še dolgo zaostajalo * Z novim zakonom nismo zadovoljni. V vladi je malokdo znal za dalekosež-nost novih odredb. Generalni direktor Letlca se očivždno ni strinjal z zakonom, kakor se je nazadnje razviL Brez pretiravanja se lahko reče. da je opozicija KDK rešila pol situacije. Kaj bi bik), da smo ostali pri dohodarini, ki bi bila davčno breme v naših krajih Skoro podvojila! In vendar so jo poslanci SLS branili in skušali rešiti z uprav naivno kratkovidnostjo. Poslanci SLS pa so tudi sicer vsled občega nezanimanja in pomanjkljivega poznavanja materije od strani srbijanskih poslancev prevzeli veliko odgovornost nase. ko so. namesto da bi pomagali stvarni opoziciji KDK. uprav otročje vneto branili nepremišljene vladne predloge. More se mirno rečL da je na primer SLS pustila hranilnice na cedilu v, hipu, ko je dobila osvoboditev oblastnih hranilnic od društvenega davka. Namesto, da opozori na tetine posledice novega hišnega davka na deželi je SLS molčala in končno celo napadla poslance SDS z naravnost smešnim hvalisanjem novega zakona. Da ni imela SLS nobene besede za obrtnike in trgovino, se je dalo pričakovati tembolj, ker ji je preko g. Jelačina uspelo ubiti odpor teh stanov v vseh težkih vprašanjih v najnovejši dobi. Obnašanje SLS glede zem/ljarine ostaja sramotno zanjo za trajno. Branila jo je z vso vnemo, še ko je opozicija že točno izračunala da pomeni 23 kratna pomnožltev starega čistega katastralnega dohodka skupaj z 12 odst. davčno stopnjo podvojitev današnjega zemljiškega davka. Le doslednemu odporu KDK gre*zahvala. da se je odmera davčne stopnje odložila. Kaj sedaj? LJslužbenski davek se bo aktiviral s 1. aprilom 1928. in bodo takoj prišle na spomlad tehnične težave za njegovo iztirjevanje zlasti v manj pismenih krajih. Proti izrodkom glede hišnega, obrtnega in rentnega davka in za povišanje eksistenčnega minima delavcev pa je potrebna krepka akcija vseh prizadetih in naše parlamentarne delegacije, KDK je. pozvana v vlado, stavila za pogoj, da se mora davčni zakon popraviti, a Vukičevičev kartel s SLS vred ni hotel o tem nič slišati. Na SLS torej ne morejo naši kraji računati v borbi za pravičnejše davke. Upati pa je. da napori KDK, če bodo našli oporo v prizadetih krogih, ne bodo zaman. Ustanovitev radio-postaj v Jugoslaviji Ljubljanska postaja izročena v ekš-ploatacijo klerikalni Prosvetni zvezi! Beograd, 25. februarja L Ministrstvo »pošte ta brzojav a Je podpisalo pogodbe za 3 emisijske radio telefonske postaje v Beograda, Zagreb« ta Ljubljani. Beograd dobi postajo tipa Marconi, kakor sta oni v Brna ta Madrida. Postaja bo tmeta Jakost treh kilovatov, kakor ona v Brno. ki se v Beogradu prav dobro čaje. V Zagrebu ostane postaja sistema Teiefunkea. toda njena jako si bo podvojena. Ljubljanska postaja bo imela jakost Štirih kilovatov, kakor ona v Frankfurta, kj Je tudi naSim radi-amaterjem prav dobro mama Postajo v Beogradu bo zgradil beograjski Radio d d., zagrebško postajo bo raz-Stril zagrebSki Radio d. d., postajo v Ljubijo^ Domžale pa Je vlada izrodila v ekspteatacijo kfe-rfitabri Prosvetni zveni. Koncesija traja 15 iet. Od naročnine, ki Jo bo moral plačevati vsak radio-omaiter, pripada tem društvom 60, držav*, pa 40 odstoftov. Letna naročnina bo znašala 300 Din za vsako pregemno postasjo. Vsa država Je raj/deljena aa tri oblasti, tako da bo rsafca emisijska postala prejemata naročnino iz •vode efrlasti. V slučaja, da bo dobiček prekorači 12 odstotkov, bo država poke 40 odstotkov bruto dohodkov prejemala Se 20 od-stotkogr od Štetega dohodka. V po-godbab Je določeno, da mora beograjska družba teroGžti postajo v promet 11 mesecev po podtpfou pogodbe, kar pomeni, da bo beograjska postaja pričela delovati septembra aB oktobra, morda m tudi prej. Zagrebška postaja bo prKteia z emisijo početima Medla. S pogodbami so se vw tri društva obveuto. koliko ta kakSne emisdče morajo vsak daa isdajati. Vsaka emisija be trajala najmanj 150 minut dnevno. Od tega pripada državi za njeno eortstjo 30 mtmst. tevajanje glasbene emfetje bo vsak dan trajale 60 minut. Vse tri postaje bode pod državno kontrolo. Za slučaj, da dražbe m bodo bpotajervale svo£b obvez, obstoje posebne določba. Kaj Korošec: Kaj ne, da tako-le kot pravoslavni minister policije ne izgledam ravno tako pregrešno. Kaplan: Tudi pravoslavna oblast prečastiti, je od Boga. j je z davkom na premog? Včeraj Je bila «Samo«prtva» kot aradno glasilo ljubljanskega ia mariborskega oblastnega odbora. Tu so pod datumom 18. februarja 1928. obnarodo-vane nove davčne uredbe obeh oblasti, ki postanejo po zakonu s tem obvezne v 14 dneh po obnarodovanju. torej 4. marca. Do tega dne so pravno popolnoma neobvezne. S pobiranjem raznih doklad je vsled nečuvene nerodnosti raznih »oblastnih* mogotcev nastal velikanski kaos, ki bo celemu gospodarskemu življenju zadal milijonske škode. Nihče ne ve. pri čem je. Uredb« in pravilniki so sestavljeni diletantski, tako da njihovi avtorji pač nimajo nobene pravice norčevati se iz beograjskih pravilnikov, zlasti ljubljanski so pač odnesli prvenstvo v nezakonitosti in nepraktičnosti. Za premog se je združenemu naporu Trboveljske premogo-kopne družbe in Jeiačinove zbornic« TOI posrečilo na veliko škodo vseb konsumentov spremeniti produkcijski davek v davek na konzutn. Cel davek je nonsens. ki se dolgo ne bo držal, a kot produkcijski davek je bil za prebivalstvo ljubljanske oblasti in za njeno industrijo mnogo manj opasen nego kot davek na konzum. Ta sprememba je bila edinole v korist TPD in v direktno škodo naši obrti. Zdaj se popisujejo zaloge premoga in začel bo zelo drag šikanozen in kompliciran postopek. Ali bo finančna kontrola z dosedanjim per-sonalom zmagala io delo? Kdo more prisiliti železnico, da igra vlogo davčnega organa? Naši oblastni zakonodajalci bodo v kratkem stali sredi velikanske zmešnjave. Pavovo perje Upokojeni orožniki lani meseca marca. letos pa že dva meseca niso prejel! pokojnine. Poslanci SDS so ta škandal opetovano sprožili v Narodni skupščini in končno je zastopnik finančnega ministra g. Spaho izjavil, da je stvar rešena z dovolitvijo naknadnega kredita. Zdaj pa 5, 6, 7*8. ia 9. Genrge 8'BHen znani Junak iz filma »Ob zori« v svojem najnovejšem pustolovcem filmu Trije pošteni lopovi Piedprodaja vstopate od 1 i, do V» 1. in od 2. ure naprej ELITNI KINO MATICA Teleion 2124. Delovanje Rdečega križa v Celju Celje, 24. februarja. V četrtek se je vršil pod predsedstvom notarja g. Drukarja ot» prav lepi udeležbi občni zbor kraj. org. Rdečega križa. Iz referatov pot d i mil društvenih funkcijonarjev posnemamo: Društvo je štelo v preteklem letu 229 članov, od teh 6 ustanovnih, ki so plačali enkrat za vseuej po 500 Din, 104 rednih (po 30 Din) ter 104 pomožnih (po 6 Din) 20 članov je bilo naročenih na društveno glasilo «Glasnik društva Rdečega križa«. Opravilni zapisnik izkazuje 145 številk. Pomladek RK obstoji na vseh celjskih šolah. Slično, kakor prireja RK po vseh mestih naše države tečaj za prvo pomoč je začel s to akcijo tudi celjski RK. Dosedaj so prijavili udeležence: telovadno društvo Sokol' policijski urad, gasilci, dekliška in deška meščanska šola ter realna gimnazija. Blagajniško poročilo izkazuje 41.959 dinarjev denarnega prometa- in sicer 13.913 Din dohodkov ter 28.046 Din izdatkov. Med slednjimi je omeniti podporo v znesku 5000 D n savinjski podružnici SPD za popravo cest in mostov ki jih je poškodovala lanska poplava v Logarjevi dolini. Ker je poslala kraj. org. Rdečega krža 25 odst. dohodkov oblastnemu in 25 odst. centralnemu odboru' ima društvo čistega pre- denič s 24. leti se je že 1859. boril v Italiji in i. 1566. s Prusi ter je bil pri Kraljevem gradcu ranjen: izgubil je na levi roki tri prste. Iz teh starih dob ve starček povedati marsikaj zanimivega in poučnega. Vse svoje življenje se je boril za trdi košček vsakdanjega kruha. §10 1. 1908. je bil zaposlen kot progovni elavec pri bivši južni železnici. Pri vsej borbi za obstanek mu je b la vse življenje zvesta družica žena Marjeta-ki je mlajša od njega za 10 let. Sirota je popolnoma opešala in je sedaj venomer priklenjena na postelj. Starček sam pa se mora sedaj v pozno jesen svojega življenja boriti z lakoto- zimo in splošnim pomanjkanjem. Reveža nimata ničesar in živita samo od onega, kar jima dajo dobri ljudje. Stanujeta v revni tuji bajti, kjer je pozimi tako mrzlo da jima zmrzne še onih borih par krompirčkov ki jih dobita pri kmetih naokrog. Toda kot star vojščak je Janez Cehun tudi zdaj v svoji visokih letih vajen prenašati vse težave življenja. Večkrat po največjem snegu pricaplja v trafiko ali trgovino, da dobi kai pri-boljška. Od občine prejema četrtletno podporo v znesku celih 10 Din. Vsi. ki imajo dobro srce' nai bi se spomnili teh dveh revežev. Starček je za svoja leta še izredno čvrst in če mu Bog nadalje da zdravje' usmiljeni ljudje pa količkaj podpore za vsakdanje življenje bo gotovo še obhajal svojo 100 letnico. Velik požar pri Žužemberka Žužemberk. 24. iebr. V noči od četrtka na petek je okrog 2. ure zjutraj na doslej še nepojasnjen način izbruhnil požar v Praprečah pri Žužemberku. Gorela je žaga, last Jakoba Dereanija iz Žužemberka. Ognjeni zublji so naglo objemali lesene dele poslopja m žaga je z nedavno popolnoma novo postavljeno ctrku-larko vred pogorela do tal. Bila ie vsa sreča, da ni bilo vetra, ker bi bil sicei z žago vred pogorel tudi poleg stoječi mlin, ki se je že parkrat vnel, a je bil ogenj vselej sproti udušen. Nevarnost jc pri tem obstojala tudi za sosednji mlin, ki je last Splošne gospodarske zadruge, ter je oddaljen od pogorišča le kakih 15 m. G. Dereani trpi škodo v okrogli vsoti 75.000 Din, ki le le deloma krita z malenkostno zavarovalnino 9500 Din. Gasilce in druge ljudi je prvi aviziral g. R. Podboj. Po dolgem trudu se je posrečilo požar omejiti in preprečiti večjo katastrofo, čeprav je pri reševalni akciji sodelovalo le sedem pravih gasilcev in je brizgalna pričela fnkcijonirati šele po preteku dobre pol ure. Danes ob pol 11., dop., 3., pol 5* 6., pol in 9. gkgerfihn težijo „V mesta ljubavi in pesmi" (Du tanzende Wien) LYA MARA Ben Lyon Pomnoženi orkester! — Cene navadne! Vsled ogromnega uspeha predprodaja vstopnic od 10. do 12. in od 1 dalje! Telefon 2730 Kino «DVOR» Privatni izpiti na obrtnih nadaljevalnih šolah Veliki župan mariborske oblasti j« odredil' da se sme odslej v izjemnih in opravičenih slučajih dovoljevati polaganje izpita iz predmetov obrtnih nadaljevalnih šol osebam, ki niso imel« prilike obiskovati obrtno-nadaljevadni pouk v času učnega razmerja. V to svrho mora prosilec vložiti s 5 Din ko« lekovano in utemeljeno prošnjo za pripustitev k izpitu iz predmetov obrtno nadaljevalne šole na velikega župana in še prošnji priložiti takso za rešitev v znesku 20 Din. V odloku- s katerim se prošnji ugodi, določi veliki župan obenem tudi šolo* na kateri se mora polagati izpit' nakar vodstvo dotične šole sporazumno S kandidatom določi izpitni termin. Pismeni izpit ne sme trajati nad 4 ure, ustmeni pa ne nad eno uro. Vsak kandidat mora pred izpitom donesti šolske« mu vodstvu kolek za 40 Din na izpitni zapisnik in kolek za 20 Din na izpričevalo ter položiti izpitno takso v iznosa 40 Din od vsake ure izpita za vodjo šole in učitelja. Na izdanem izpričevala bo šolsko vodstvo navedlo tudi odlok, s katerim je bil kandidat pripuščen k privatnemu izpitu. Ta odredba velja tako za splošne kakor tjudi za strokovne nadaljevalne šote in je izdana predvsem v interesu nižjih javnih nameščencev, ki taka izpričeval pogosto rabijo zaradi ugodnejšega napredovanja v službi. Važna je pa tudi za obrtni naraščaj- ker se namerava nastop obrta v bodoče vezati tudi na dokaz uspešno dovršene obrtne nadaljevalne šole. Vendar pa se k privatnem izpitu ne bodo pripuščale osebe, ki so imele priliko obiskovati nadaljevalni pouk, pa so to brez opravičljivega razloga opustile. Zaradi tega bodo prošnjaki v teh primerih morali svojo prošnje utemeljiti z navedbo zadržkov zaradi katerih jim ni bilo mogočo obiskovati nadaljevalnega pouka tekom učne dobe. Kotearsko društvo Sava v iUsNlSi 'mi-i ■ -L"*. ~ C * U • ** Mi mm^k,. „ ^ _ ? ^vm r r*: % fe ?v ** f v^lf - * 1 * j* ^ x5 1. I*. -s/ m ' «- JT' ^ * - ^ v" ■ ■mm ■ ■ .>-:>, . .ki ga je ustanovil znani naš industrija- ian liaij-el' spada nedvomno n ic c naše najmočnejše kolesarske klube vobče športna društva Jugoslavije, 'i mu našemu vsestranskemu agilnv.' industrijalcu ki je poleg vsega ec naših prvih kolesarjev-sportnikov. e posrečilo po ustanovitvi društva S ve v letu 1925. pridobiti 465 članov, med katerih jih je le 18 ustanovnih' inosno podporniii, vsi ostaij pa so Jni' v kolesarskem športu se udej-. u)oči člani. Društvo je v dobi svoje-kratkega. a uspehov polnega obstoja redilo celo vrsto dirk in se udeležilo >gih prijateljskih prireditev ter od-lo številna častna darila, ki smo jih iovno imeli priliko videti razstavlje- i ne na velesejmu. Društvi «Savi» želimo še prav mnogo zmag in uspešuvga kolesarjenja- predsedniku industrijalca Batjelu pa. da bi še nadalje s tako ve-iko uspešnostjo, propagiral ta lepi šport / prid telesnemu razvoju vseh. ki so dejstvujejo v društvu, in posebno šo v ponos beli Ljubljani. ——-—- .JUTRO. H # Trije razburljivi dogodki na Dolenjskem Uboj v Malih Ra)ah pri Št. Jerneju. — Nožni napad v Gabcrjih pod Gorjanci* — Trikrat preprečena aretacija izgrednika Skrajno razourltfvi prizori so so odigravali danes na Glavnem trgu v Novem mestu, ko so aretirali hla-pca Ludvika Flori an-čča, uslužbenega v tovarni g. Ši&e na Gorjancih. Florjančič je okoh 15. ure privoz« z dvo-vprežnim tovornim vozom iz Kaadlde aa Trg kraljeviča Petra. Vozil pa je lak«, da se je videlo, da je pri konjih pijan vozmk. Ker je pretila nevarnost, da bi se pripecda nesreča, mu Je mestni stražnik napovedal aretacijo. Florjančič se je aretaciji uprl in so ga komad obvladal. Ko Je bil Florjančič v zaporu, se Je mahoma streznil. Na dosflej nepojasnjen način ie raztrgal železno mrežo na oknu In skozi odprtino ti$el na prosto. Pot Je ubral proti Sedlarievi gostilni v Kandiji. kjer se je kaj htoro znašel za mizo v družbi vinskih bratcev. Mestna polcija je takoj po Florjančiče-vem begu ugotovila, da se Je zatekel k Sed'arju. Dva močna stražnika sta odšla v gostilno, da bi ga aretirala Florjančič pa je bil še pravočasno opozorjen nanja ter je pobegnil v bližnjo kolarnioo pod streho. Kljub svojemu dobremu skrivališču je bil izsleden in aretran Ko ga le siražnik pri. gnal po stopnicah s podstrešja, iu je pred kolarnico v trenutku otostopils množica ljudi, ki je zahtevala, da se Florjančič izpusti. Zaman Je bila intervencija drugega srtTažnika. Ljudie so dal pripeljati pred kolarnioo dva prazna vozova in zagradtH stražnikoma z aretirancem pot, obenem pa so se s kol! in ročicami pripravili, da se ju dejansko lotijo, V splošni zmešnjavi in huronskem vpitju, ki je nato nastalo, se je Florjančiču v drug,'č posrečlo, da je pobegnil Hitro se Je oboroži s kopačico t® se skril v bh^nji svinjak Stražnika sta ga tudi tu našla in mu vnovič napovedala aretacijo Tedaj Ju Je Florjančič nenadoma napadel s kopači-co. tako da b stražnikoma trda predla, če mu Je ne b takoj s pendreknm izbHa ia rok Ko sta ga že vezala. Je stražnika ponovno napadla podivjana množica, ki so Jo vodili, žal, nekater) ugledni tukajšnji možje in Ftorjančiča osvobodila Mestna stražnika Sta se morala vrn ti brez uspeha ter sta se še ceio srečno počutila, dia sta odnesla zdravo kožo. Epilog teh razburljivih prizorov bo pa sedaj čisto drugačen, kakor so si to pred. stavljali ljudje Cela vrsta nJHi ie ovadena državnemu pravdništvu. ki bo. kakor smo poučeni, zahtevalo ra vse krivce eksemplaričn© kazen Vrši se obš ma preiskava in tako bomo doživeli obravnav«, ki bo sigurno vzbujala pozornost vse Dolenjske. Novo mesto, 25 februarja V Malih Raj ah pri St Jerneju se je pri-neril strašen uboj, čigar žrtev je postal tamošnji posestn kov sin Janez Banič. Pokojnik je pozno zvečer popival v Kramarjev! gostiln, skupaj s posestnikovim sinom Jožetom Rangusom Iz Dramelj. Ko sita biia v najlepšem razpoloženju in je Janez Banič hotel zaradi pozne ure oditi domov, se ie Rangus nenadoma spomnil, da bi bilo debro, če bi ga spila še en liter. Janez Banič pa n bil voljan ustreči prijateljeve, mu dom sleku. Rangus se Je zaradi tega razjezil in čimdaije huje zahteval, da mora ostati Banič še v gostilni hi plačati za liter vina Ko ie Rangus videl, da zastonj sli v Baniča, je potegnil štfriceU, ki ga je tonel nasajene®« na kdcu. In z vso silo udaril Baniča po glavi. Učinek njegovega udarca Je bfl strašen: Banič se Je zgrudil s strahovito raz-mesarjeno glavo, iz katere je curkoma tekla kri. Ubijalec le takoj po žalostnem dogodku pobegnil, a 1« bil že naslednjera dne prijet in izročen v zapore okrajnega sodišča v Kostanjevo) Baniča so sicer Se Isto noč prepeljali v bolnioo usmiljenih bratov v Kandiji, vendar pa le izdihnil, ne da bi se še zavedel Tragična simrt mladega, simpatičnega, komaj 221etnega mladeniča je povzročila v geotjernejsk okolici splošno so- čusrvtfvmfo s težko prizadeto rodbino. ★ V Gaberjih nod Goriana sta te dni postala žrtvi nenadnega nočnega napada 26-letni delavec v tovarni g. Šiške na Gorjancih Jože Jeroč ia njegova žena Ana. Jože Jenič Je proti večeru odšel z bratoma Martttom m Francetom ter z ženo Ase na svatbo k posestniku Juriju Rajku. Ko se ie družba tu navesdjači'a, se je »aportla proti Lukeževi gostilni Ker pa je bil gospodar že v postelji in ni mogel ustre-a, fe družba odšla proti dotnu. Ko je družba prikorakala na sredo vas, jo i« nenadoma napadla tropa fantov, 9 po številu. Razvil »e ie pretep, v katerem so fantje grozovito okhli po hrbtu in glavi Jožeta Jeniča m njegovo ženo Ano, ki sta oba obležala v mlaki krvi. Oba ranjenca so sosedje takoj po krvavem dogodku odpeljali v Novo mesto, kjer so sprejeli Jožeta Jenroa v bolnico usmiljenih bratov, njegovo ženo Ano pa v žensko bolnico Stanje obeh je sedaj sicer izven nevarnosti, vendar pa bo še dolgo trajali«, preden bosta popolnoma okrevala. Proti napadalcem je bilo uvedeno postopanje n pridejo vsi pred sodišče Kot vzrbk nenadnega napada na zakonca Jeniča navajajo staro mrčnjo. V koliko drži ta njihov zagovor, bo dognala preiskava m sodna razprava. Bodite oprezni pri nakupu srečk LJubljana, 25. februarja. Danes se peča mnogo ljudi s prodajo •rečk. Marsikateri se trudi, da poštenim potom kaj doseže, a mnogo jih je, ki so pri tem prodajanju zašla na napačna pota. Fraoca Pravstova je bMa trgovska po. močniea v Prebačevem. Spočetka je bila resno vneta za trgovino, potem je jela tihotapiti saharin, a naposled prodajala srečke. Ko je tako razpečavala srečke, je fuHja lami izvabila na Jatnniku Mariji Po-gaSrnkovi 1630 Dn z lažnivim zatrjevanjem, da je njena srečka — obveznica toterijstoe 2l/»% državne rente za vojno floodo — zadeta in da bo dobila 45.000 Din, da pa mora plačati še neplačane obroke. Marija ji Je res dala 1620 Din. Dne 6. oktobra lani pa Je prvšia Franca zopet k nji In Jo nalagala, da ni zadela samo 45.000 Dan, temveč celih 530.000 Din in je zahtevala od nje nadaljnjo doplačilo v znesku »135 Din. Koncem Junija lani Je Pravstova Franca prišla k Franci Balančičevi io ji natvezila, Ai Je Franca od nje kutfjeno srbsko tobačno srečko za 40.000 Din zadeta, da pa mora na izročeni or»g'naJ doplačat? 2850 Din. Sleparska Franca ie slično storila avgusta la. ni pri Ivami D., češ da je zadela obveznico državne loterije za vojno škodo hi s Kier 81.250 Din, da pa mora plačati še obroke 500 Din. sicer bo iagubiia ves svoj dobiček. Enako Je zahtevala decembra lani pri Micki F. v Vopovijah 276 Din Gd sied-nje Je izvabila tudi 1290 Din, ln sicer 18. decembra lani, zatrjujoč, da Je založil za njo ta znesek glav« zastopnik ia da mora ta znesek torej nji vrniti, sicer zapade do. bitek 56.000 Dhi. Predložil« Ji Je tudi neki »dopis« omenjenega zastopnika. Tu« Katro Rfbač v Zg. Upnici Je Pravstova Fraoca sHčno ogoljufala. Njo Je nalagala, da Je njena srečka zadeta h da be dobita 180.000 Din, da pa mora takoj na roko plačati obroke v znesku 3850 Din, do* 6kn bank« zahteva 200 Din hi Je treba plačati 1300 Din Za davek Skupno H Pravstova Franca oškodovali razne stranke z« približno 14.000. V preiskavi J« trdila, d« je njen šef« katere, mu Je poslala vsega skupaj 4755 Dna v Maribor, poneverb to vsoto, mesto da M kupcem naročil nove srečke. Zoper njenega gospodarja Jožeta v Mariboru se ho torej istotako uvedlo kazen-*o postopanje. Deželno sodišče. pred katerim Je danes •tata Pravstrva Francka, se Je izreklo po sasManJu obtoženke M nekompetenfcao za. mdi previsoke*« zneska ia prtde zadeva pred porot«. SMno kakor Franca Pravstova so de-hdt tudi nekateri drugi V zaporu sta neki Potonit, bMk potok, ki Stanko t. Zahtevajte obširne informacije oblasti pa iščejo še Ivana Voljča. Pože-nel je baje slično postopal po občini Lukova, Stanko Z po Kraraski gori. Voljč pa po litijskem In žtiženiberšfcem okraju. Na. dalje se orožniki zanimajo še za nekega drugega goljufa, ki se je izdajal za Bro-čiča in goljufal po štajerskem. Renčeči velikan v Trbovljah S Trbovljami ie tako: Da se popelješ noter z modernim elegantnim avtobusom ia poln pričakovanja, kai vse zanimivega boš videl in slišal, ven pa se popelješ z istim modernim elegantnim avtobusom in potu razočaranja... To je prav za prav vse, kar bi imel človek o Trbovlah povedati, kajti ostalo, to je itak vsemu svetu znana Namreč, da je v Trbovljah sovražnost doma. In je kvečjemu Se vabljivo, da se o tej sovražnosti prepričaš na licu mesta. Tudi jaz sem se šel prepričat. In torej lahko izjavim, da sem to sovražnost na lastne oči videl in na lastna ušesa slišal... V Trbovljah je sovražnost. Povsodi je, v vseh srcih, pri vseh ljudeh, nad zemlje, v delavcu, v kmetu, v moških, v ženskah, v otrokih... Vsa trboveljska kotlina sovraži. S prepričanjem to solidarnostjo, ki zasluži rešpekt. Da, ko sem bodi! po Trbovljah, se mi Je zdelo, kakor da slišim neprestano zamolklo renčanje velikana... Sovražnost! Sovražnost! Proti komu? In zakaj? TPD se Imenuje ta sovražnost. TPO. ld z vsakim vagonom premoga, ki ga izvozi iz Trbovelj, uvozi v Trbovlje vagon sovraštva. Vsi Ijndie v Trbovljah obtofulejo: TPD izkorišča delavca. In dokazujejo to s pre* pričeval«tali dokazi. Ampak t ravno tako prepričevalnimi dokazi dokazuje IPD, da delavca ne izkorišča, nasprotno da Je delavec pri njej na boljšem kak« pri vsakem drugem podjetja. Jai o tem ne maram soditi. Tudi ne morem soditi. Ker za-me Je pribita stvar, da kapital Izkorišča delavca. Vsak kapital izkorišča delavca. Ampak, to Je vprašanje: kako ca Izkorišča. h t« le najbolje, če povo.n tisto, kar mi Je povedal generalni direktor nekega rudniku tam nekje v severni Evropi. Seznanila sva se na parnik« med Trstom In Dubrovnikom. Bil Je odkritosrčen ttervek, za generalnega direktoria naravnost nezaslišano odkritosrčen človek, ki mi Je o poslovanju svojega podjetja prostodušno povedal prav vse. karkoli sera vprašal. In mi J« tudi prostodušno priznal, da plačuje svoje delavce slabše kakor druga podjetja. — In vaši delavci vam delalo za tako pasje plačo? hi vas ne uMJeja? _ som se čudil. — Kal Si! M le zasmejal. MoB delavci me nosijo na rekah. Kai« se niti ne zavedajo, da Jih izkoriščamo. — Vidite. a* Je razlagal ko tega ni- o novem iode!u na naši razstavi še danes od 9. do 18. ure, ¥ Zeleni dvorani hotela »Union11 « American Motors Ltd., Ljubljana Telefon 24-77 Dunajska cesta štev. 9. Telegram: amot sem hote? verjeti — IVVi delavca IzkerSča-mo. mi ga pustimo trdo delati ia mi ga slabo plačamo, to je vse res. A mi ga zato tudi pustimo živeti kakor gospoda Vidite: naš delavec je v prostem času gospod. Ima vSe. lepo stanovanje, kopeli, klub, predavanja. kino, gledališč«, radio, kar si poieH.. Mi skrbimo za njegovo udobnost, razvedrilo, izobrazbo hi zabavo. Mi skrbimo za vzgojo njegove dece. skrbimo, da ima njegova žena kak zaslužek, skrbim« sa njegov telesni tn duševni blagor. Kaj mislite, kolika kulturnih, socialnih tn drugih lepih ia koristnih ustanov smo že napravi« v našem kraju! hi rečem vam, kadar pridem tjakaj, a* sprejmejo kakor kralja. Zastave, godba, pevci, deputaeije, diplome, častne device... In to vse — se Je smehljal ia moj generalni direktor, uživajoč svojo ha-vano, — prav za prav za delavčev denar. Nas to nič ne stane. To vse napravimo s prihranki na mezdah. In verujte mi, če bi mi plačevali delavcu desetkrat večje mezde. a m« vsega tistega ne bi dali, kar mt» take daiemo, ne bi bil zadovoljen, čutfl bi se izkoriščanega hi bi se puntal. Tako pa je z mal:m zaslužkom zadovoljen in dela z veseljem. Naš rudar je slabše plačan kakor po drugih revirjih, naredi pa še enkrat toliko... — No, kako vam Je to všeč. prijatelj? Vidite: pravo politiko je treba znati. Delavca izkoriščati, a tako. da se tega ne zave. To je prava politika! Tako mi ie razlagal tisti mol generalni direktor. In če bi on prišel v Trbovlje in videl, kako se tam delavec počuti, kako tT-do dela in kako slabo živi, in kako nima nobenega veselja... In če bi Hsti moj generalni direktor videl, kak« se TPD v kraju, Iz čegar tal koplje sebi zlato, ni znala proslavi* m priljubiti z nobenim velikim kulturnim delom, bi gotovo rekel: T« je napačna politika. Seveda je to napačna politika. Pravim tudi jaz. Kakor le pač rtapačna tudi tista politika, ki se dela tam v Beogradu, politika. ki nas Slovence Izkorišča i« nam povrh še prav neusmiljeno <14 občutiti, da smo Izkoriščani. Kako zadovoljni bi bf« Slovenci. ako bi Beograd delal tako politiko kakor jo Je Usti moj generalni direktor pri svojih delavcih. AH morda ne? Josip Fr. KnafHČ. Tragedija izgubljenke LJubljana, 25 februarja Videti Jo Je balo povsod Švigala je po mestu iz ulice v ulico, se ustavljala na oglih ji mežikala moškim. Tekom dne se Je nairaj« zadržavaia pri raznih prijateljicah in znankah v barakah, na periferiji m«, sta ali pa oudi na sprehodih zunaj mesu. Skotastika je ena najbolj znanih Hubljao-skth poba j a Ik. ki ume I« veti brez dela, čeprav se rada predstavlja neznancem ta šiviljo. Bila J« vedno ena aajpretkanelših «-vidnic raznih tatinskih družbic. Njena mojstri » Jo pošiljal, opazoval v rane hiše, ki so bh ima11 v svojih računih r svrho tatinskega obiska. Detektivi so torej zrelo ptiči oo morah vedno budao zasledovat, ia Je komaj 31 letna Skoku t tka presedela it • kazni. Večkrat le Sla na tatinski lov todi as svojo pest Namazana t vsemi žavba«i J« znala, ker Je lepe in elegantne vnaojosd, Igra« izredno prikupno zapeljivko. Rada se J« podajala v rsaJičae lokale okrog kolodvora, kjer J« lovila v svoj« mreže moške, najraje take. Nekoč Je ob taki prhile okradla nekega trgovca za večjo vsoto denarja. Obenem ps »i prilastila tudi nekaj sbtiuae Prilik, pri katerih sd Je prisvojila s pose. fom v Žep po sekaj kovačev, j razne Ljubljanske apaže, s katerima so v temnih nočeh delale satinske ekskurziie v mesto in okolico. Me-lano družbo je pozneje zavohala polic Ja ter vtaknila vse skupai za zamrežena okna. Tedaj Je Školastika presedeia zopet daljšo kazen, potem pa Je morala odpotovati za dobro leto dai v žeasko kaznilnico v Begunje. Ko se le polav»la 2sopet na svobodi. Je kmalu zopet našla *«bi enako družbo ter btia po dobrem mesecu sneva aretirana in spoznana za težko bolno Kmalu pa je pobegnila v družbi še neke tovaršice kn so-trpinke na prosto ter se klatila več tednov po deželi. Pred par dnevi Šele se le pojavila zopet v mestu ter nadaljevala stari način življenja. Na policijo so prihaiale večne pritožbe o dreni tal ci in vedno Je bilo čuti: »Skolastka krade tam, Školastika krade tu!« Pred dnevn J« bila zopet aretirana, ia sicer v neki gostilni, sedeča v družbi dvefc svojih prjateljev čevljarskih pomočnikov, ki pa sta že pred leti opusiila svoj poklic ter se podila mod ljubljanske apaše. Mimogrede bodi omeni eno, da sta presedela oba že več let kazn. v Stari Gra-dišfci. Školastika je morala nazaj v bolnico, odki>der Je po nekaj chiev h znova ušla ler izginila, kakor da bi s« udrla v zemljo. Snoči je bila obveščena stražnica na Dunajski cesti, da se je v neki hiši na Vodovodni cesti zastrupilo neznano dekle, k se zvija v strahovitih bolečinah. S stražnice Je bila o dogodku obveščena rešilna postaja, v omenjeno hišo pa je odhitel tudi stražnik, ki je v zastrupljenem dekletu spo-an-al staro snanko poletje, popolnoma propadlo Skolasriko, ld jo je rešilni; avto popolnoma onemoglo odpeljal v bolnico, kjer se bo bržkone, če ne sedaj, pa drugič za. pečatfla njena življeaak« usoda. Taka Je žalostna zgodba dekleta, ki ga Je prezgodaj zatnanato v svoje mreže umazano življe-ule . • • Zagoneten napad na trgovca Gornja Lendava. 24. febr. V sredo zvečer se Je v našem kraja z goda zagoneten zločin, ki se saenkrat navzlic raziskovanja varnostnih oblasti še ni dal poiasaiti. Okrog 9. zvečer se ie tukajšnji trgovec Josip Ktihar nahajal na ulici v bližini Maršlkove gostilne ta J« v njegovi bližini nedavno počil strel, ki Je trgovcu šel skozi roko In t tTehuh. Trgovec KOhar je težko zadet klecnil. a si Je navzlic občutni rasi hitro opomogel ter pohitel v Maršl- kovo gostilno. Zatrjeval je. da ga je ob-strelil lastni sin Karel, soi.neiitelj trgovine. Naslednjega jutra ie bi! ranjeni trgovec Kuhar prepeljal v bolnico Radgono Na podlag; njegove izjave so orožnik; seveda aretirali njegovega sina Karla in ga oddali v preiskovalni zapor v Mursko Soboto Zadeva je nekam taiinstvena Baje so v Kiiharjevi rodbini zadnje čase res vladala nekatera nasprotja, toda vsi domači zatrjujejo, da se "5in Karel ni ganil i2 hiše Upati je da bo nadaljna preiskava poiasnila. kako ln zakaj se je odigral ta zagonetni napad v temnem večeru. Frosoeta «Sestrična iz Varšave* v ljubljanski drami sta sektorju depresije I« preplavita spri> So nove aituscijc skandinavske in baltiške deftele, potem p« prodrla tudi v Rusijo in silil« tudi v srednjo Evropo. It v pone. dsijek zjutraj j« «wsii tok preplavil Polj; rit« ln vzhodno Nemčijo ter dosegel Kar« pate, v torek zjutraj Je prebavil vso Nem. ajo. prodiral le 6ei Ren ia edil 0es Al* pe. «s vzhodu dospel ie ns Črno morje ter na severni Balksa Ob prodirajoči mi* sR fronti j« na mnogih krajih mofa« sne. Ido. posebno pod Alpami, ob Omam mor» |« ia aa Balkaaakem polotok*. V 4.4 C, najnižja — 73 C njih dneh se je mrzla struja še bolj ra» Sirila, bodisi proti »apedu. kot proti jugu. V vsem območju, kamor je prodrl mrzli severni »rak, se je zračni tlak hitro dvig« nU in kmalu je gospodoval nad vso Evro» po maksimum zračnega pritiska, tako da se j« domala povsod nebo zjasnilo. Proti koncu tedna je imela velika večina Evropo povsem Jasno vreme po večini tudi mirno ozračje, pri nas, na južnem obrobju viso* kega zračnega tlaka pa »no imeli ve« čas burjo, ker je mimo nas mrzh zrak siHl na morje. Mraz pa je dosegel hujšo stopnjo samo nad Rusijo in Skandinavijo, kjer je zopet v najmnslejfch krajib 20 — 25 stop. C pod ničlo. Drugod je mraz le zmeren. Dunafika vrtmtnska napoved xm n«d» (jo: Sedanj« vreme bo trajalo dalje. Triaška vremenska napoved zm nedeljo: Zmerni in lahni vzhodni vetrovi, nebo ve. činoma Jasno, temperatura od 1 do 7 sto* piaj. morje razburkana Domače vesti ♦ Seja poslovnega odbora KDK za Slovenijo se vrši v ponedeljek ob 3. popoldne v Kazini (II. nadstr.) Ta notica velia kot vabilo vsem članom poslovnega odbora, ki bi posebnega vabila ne prejeli pravočasno. ♦ Poljsko odlikovanje dr. Periča. Poljski poslanik v Beogradu je predvčerajšnjim posetil predsednika Nar. skupščine dr. N.nka Periča ter mu pri tej priliki izročil odlikovanje poljske vlade z redom Poionia restiiu-ta prvega razreda z lento. ♦ Upokojitve v vojaški službi. V smisla zakona o preskrbi vojaških oseb bivše av-stroogrske vojske so prevedeni v stanje pokoia: mornariška kanc'ista Ludovik Po-Ijanec in Matija štalcar. mornariški arzenal-ski mojster Ivan Hlastec, mornariški strokovni podoficir Franc Galjuf ter mornariška služabnika Jakob Brumen in Miklavž Marčič. ♦ Adaptacija "kraljevskega dvora na Ceti- nju. Po vesteh s Cetinja popravljajo in re-»tavriraio tamkajšnji kraljevski dvor. Poročajo, da prispeta letošnjo pomlad na Cetinje kralj Aleksander in naimlajši sin pokojnega kralja Nikole princ Peter. ♦ Akademski klub za Društvo narodov je začetkom tega leta povabil voditelje vseh političnih strank naše države, da pridejo v Ljubljano predavat o aktualnih mednarodnih problemih. Prvi se je odzval predsednik HSS g. Stjepan Radič, ki bo predaval v ponedeljek 27. t. m. ob IS. uri v dvorani »limona«. ♦ Izplačilo zaostalih honorarjev profesorjem. Ministrski svet je ministrstvo prosvete pooblastil, da porabi prihranke v znesku 8 tnllijenov dinarjev pri srednjem šolstvo za Izplačilo honorarjev za nadure srednješolskih profesorjev. ♦ Prevedba drž. upokojencev s kronskih penzij na dinarske. Kakor piše »Vreme«, je na podlagi čl. 8. uredbe o prevedbi državnih upokojencev s kronskih penzij na dinarske pooblastil minister prosvete velikega župana mariborske oblasti, da sam odredi prevedbo na dinarske penzije ter izda odredbo o oskrbnini in milostinji. ♦ Profesorjem in učenjakom dohod v Ameriko dovoljen. Kongres Zedinjenih držav je sprejel zakon, s katerim se inozemskim profesorjem in učenjakom dovoljuje svoboden dohod v Zedinjene države izven kvote, določene za njihove države. ♦ Smrtna kosa. V Ljubljani ie umrl včeraj po dolgem in mučnem trpljenju nadučitelj v pokoju g. Ivan K u t n a r. Pogreb bo jutri ob 16.30 uri iz hiše žalosti v liolzapflovi ulici št. 7. — Pokejniku blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje! ♦ Smrt zasinžnega moža. V ljubljanski eplošni bolnici je umrl včeraj v najlepši moški dobi gospod Leopold Hode, posestnik, trgovec in gostilničar na Grosupljem. Pokojnik je bil vedno vzoren naprednjak ter neumoren delavec v raznih društvih. Udej-»tvoval se je posebno v gasilstvu. Bil i« načelnik grosupelskega gasilnega društva in ustanovnelj večine okoliških gasilskih društev. Odlikovan je bil za svoje požrtvovalno 25 letno delovanje s srebrno kolajno. Bil Je tudi čian grosupeljskega Sokola, pri katerem ie bil več let vzoren blagajnik. Pokojnik je užival v vasi Ln široki okolici velik ugled ter je veljal za vzornega moža ta gospodarja. Izdihnil je na posledicah vojnega trpljenja. Naj mu bo lahka domača žemljica, žalujočim pa naše iskreno sožalje! ♦ Lepa proslava jubileja lOOletne ženice r Slovenski Bistrici. Pretekla torek je doživela Slovenska Bistrica redko slavje. Je-ra Jelem, svoj čas vimičarka, rojena v Laporju pri Slovenski Bistrici, je obhajaia m Bežo prisrčen* način svoj sto i e mi rojita, dan. Zaradi svoje izredne pridnosti m delavnosti .si je pridobila spoštovanje in naklonjenost vsega tamošnjega prebivalstva. Prav posebno jo j« odlikovala rodb«na Alberta Stigerja. Na predvečer se je vršila podofcnica. Naisiedn-ji dan se je odpeljala slavljenka v okusno okrašenem voziu v župno cerkev, kjer se je opravila za njo sv. maša. Po shtžbi božji jo je sprejela Bosnoljubna Stgcrjeva hiša v navzočnosti vsega osobja k slovesnemu obedu. Bogato obdarovana od svojih dobrotnikov je odšla častitljiva starka v mestno tibožno hiio. kjer je njeno pravo bivališče. Jera Jelen Je je trdnega zdravja in še opravlja lahka s plesom do 5. ure zjutraj. Vabi Komite natakarjev. Priporoča se vinotoč - kavarna „0ENTRAl" V nedeljo že ob 4. zjutraj odprte! o— Higijena zakona. Zopet uspeh, kakršnega more beležiti malokatero društvo! Pri včerajšnji predstavi ZKD je bil naval ljudstva tako ogromen, da jih je mnogo moralo oditi, ker je bila obširna dvorana kina Matice premajhna, da bi objela ono množico ljudstva, ki je hotela prisostvovati predvajanju tega filma. Prireditev je otvoril g. dr. Slavko Grum, zdravnik na ljubljanski ženski bolnici, s prekrasnim, čustvenim, obenem pa strokovnkn govorom O predavanju prinašamo daljše poročilo po današnji reprizi filma, ki bo v kinu Matica danes eb lL Današnja predstava je namenjena zgolj moškim, zaradi česar ie damam vstop zabranjen. Vsak mladenič In vsak zakonski mož mora biti o seksualnem vprašanju in o higijeni zakona točno poučen. Zato je dolžnost vsakogar, posetiti ta film. Mladini lapod 16 let je pristop prepovedan. n— Za predavanje o oknltizmu. ki se bo Jutri v ponedeljek zvečer vršilo v Mestnem doma. vlada v Ljubljani veliko zanimanje, ne samo zaradi aktualne teme, marveč tudi zate, ker je predavatelj g. Bruno Herzl tudi v Ljubliani dobro znan strokovnjak na tem področju. Doma ie Bruno Herzl iz Osje-ka kjer je absohdral šole Od l. 1925. do 1927. Je bil v službi ministrstva za trgovino in industrijo teT je imel interesantno misijo, da Je v nadaljevalnih šolah za obrtne vajence prirejal predavanja v avtosugestiji in odpravljanju raznih razvad med obrtniškim naraščajem. Pridobil si je prav lepe zasluge s sanacijo socijalnih disharmonii na omenjenih šolah Od lani dalje se je g. Herzl izključno posvetil proučevanju okultizma in sodelnie tndi kot urednik tozadevne rubrike v enem najuglednejših zagrebških dnevnikov. V razgovoru z novinarji o stvareh, ki dandanes interesiralo ves civUlziranl svet ie g. Herzl takole pojasnil svoje delovanje: »Afirmiram pola ve telepatije, toda ne onih, ki se po krivem nazivaio s tem imenom na raznih zabavnih produkciiah, nadalie pojave televizije In medjumizma. ker sem se osebno s pomoči« strogo krivičnih metod proučevanja popolnoma prepričal o realnosti vseh teh po lavo v«. Povdariamo. da ie svr-ha tatrlSnjega predavanja popolnoma informativna. O. Herzl bo kot resen strokovnjak informiral poslušalce o okultfzmu vseh časov In podrobno o današnjem stanhi okultizma. posebno tudi o okultlstičnfh društvih: teosofiji, antroposofiji ln sičnfh pokretih, Pričetek predavanja bo točno ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. u— Drobna policijska kronika. Od petka na soboto so bili priiavlieni policiji naslednji slučaji: 4 prestopki kaljenja nočnega mira. 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek ialienja straže, I prestopek streljanja s karabinko na Barju, 4 prestopki pasjega kontumaca, 2 prestopka premogarske-ga reda, 1 prireditev z godbo in plesom brez dovoljenja. 1 poskušen samomor ln 7 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretirani so bili Janez K. zaTadi neplačanega zavžitka. Pepe L. zaradi razgrajanja na ulici ter Anton J. zaradi beračenja. a— Izgnana vlačucarica. 22 letna Marija Lampičeva je bila roiena v Ameriki, a je odšla s svoio materjo že v zgodnji mladosti čez veliko lužo v domovino. Ker pa dekle nI uživalo prave vzgoje. Je začelo komaj doraslo, tiha lat? z doma fz Prečne ori Novem mestu. Najraje se te zadrževala v Liubliani, kjer Je zašla v slabo druščino. Tekom let se izučiš v nevarno tatico, s katero so Imela ljubljanska oblastva obilo posla. Lampičeva ie tudi znana vlačugarica. Ker ie pričela Marička končno vendarle že presedati, jo je poiicija sedaj izgnala za nedoločen čas iz mestnega okoliša. u— Nenadno omračenje uma. Glede na našo notico, ki smo jo objavili pod tem naslovom v petkovi številki, ugotavljamo po naknadnih infcmacijah, da v omeniene.n primeru ni šlo za omračenje uma. Gospod C. S. je dobil v gostilni samo nenaden napad s-abosti. Iz bolnice, kamor so ga odpeljali že popolnoma mirnega, so S. odpustili takoj naslednjega dne. Zvečer je že nastopil službo. Toliko resnici na ljubo. u_ Trafika GolII-Pompč nasproti magistrata se preseli na Mestni trg št. 8. 449 u— Vsak dan prihajajo modne novosti za dame in gospode. P. Magdič. Ljubliana. 51 u— Tatovi povsod. Pred par dnevi se je bržkone v nočnih urah splazil na vrt vile na Mirju neznan nočni pohajalec, ki je prežeč na tatinsko priliko vendarle našel malen kosten plen. Udri je v lopo nasilnim potom ter ukradel na škodo gospe Marije Milčin-ske kvačkano rjavkasto jopico, temnorjavo ženske nogavice, živobarvno ruto ter nekaj drugega perila. Iz Maribora a— Afera zadruge Balkan-Kredit Včerai so zapečatili poslovalnico Balkan-Kredita, hranihričnega in posejilničnega zavoda na Aleksandrovi cesti. To podjetje se je poprej imenovalo »Varčni kredite, pred par meseci pa se je prekrstilo v Baikan-KredSt Za ravaatelja ie veljal neki Perschke iz Gradca. Tega tik* ž a je policija zaprla ter ga po zaslišanju oddala sodšču. Njegov so-tnidrik Smolej pa je včeraj opoldne, ko ga Je stražnik vodil cd policijskega komisari-jata, kjer je bil zaslišan, v policijske zapore, pobegni! ua vogalu Vetrinjske ulice. Vest o tej afen se je naglo raznesla pa mestu. Mnogi se čudijo, kako se je dobilo dovoljenje za tak zavod, ko se vendar glede vsake obrti vršijo zelo natančne poizvedbe. a— JČHga bo imela v soboto 3. marca ob 20. v mali dvorani Narodnega doma svoj letni občni zbor. h kateremu so vabljene tudi druge bratske lige, češko društvo n češkoslovaški konzulat. Naj se torej tudi Mariborčani giede na odlične goste udeležijo tega občnega zbora v častnem številu s svojimi rodbinami. a— Iz mestnega avtobusnega podjetja. Danes popoldne ob 3. pelje z Glavnega rrga v Št. Iij mestni avtebus. Povratek iz Št. Ilja je ob 6. zvečer. Od ponedeljka naprej bo na progi Pobrežje-Giavtii trg ukinjena dopoldanska vožnja. Po sklepu mestnega sveta bo znžana voznina na progi Mari-bor-Celje. Dosedaj se je plačalo za 1 km 1 Din. Da pa se p/omet povzdigne, bo odslej vožmja do Celja stala samo 50 Din. a— Koncert vlolinistinje Lorandove. V Mariboru bo nastop la v sredo 29. t. m. slovita violinistka Edit Lorand s samostojnim koncertom. Umetnica spada med vodilne violiniste ter je znana Širom sveta tudi po svojih gramofonskih ploščah. Odigrala jih iri nič manj kot 1000 Kot koncertna violini-sunja >e dosegla vsepovsod sijajno uspehe. Kritika posebno hvali njeno bajno tehniko ia izrazit temperament, s katerim podaja svojo umetnost. a— Ljudska univerza. V ponedeljek ob 30. pričetek ženskega cikla. Znana raziskovalka ženskih psihologičniii problemov ga. prof. dr. Marijana Kraljeva iz Zagreba bo predavala o najvažnejšem najbolj osporje-nem predmetu sedanjosti, ki predstavlja pravo središče vseh ženskin problemov, o »Ženski duševnosti«. Predavanje v petek 2. ma-rca odpade. V Studencih (deška Šola) bo v torek ob 19.30 predavaj g. proL Baš na podlagi lepih skioptičmh slik o sr4>-ski pokrajin, a— Haydn »Stvsrjenie« 7. marca 1928. a— Kuharski tečaj za fino pecivo na zavodu »Vesna« v Mariboru se bo začel 28. t m. Informacije se dobijo v pisarni ravnateljstva. 430 a— Dražba obč. lovov v srezu Maribor, desni breg se bo vrt la po naslednjem redu: dcie 12. marca za občine: B strica pri Liro* bušu, Dogoše, Fram, Gorica, Sp. Hoče, Zg. Hoče, Ješenca, Loka, Sv. Marjeta na Dr. polju, Zrkovci, Morje in Orehova vas. Do« 14. marca za občine: Pivola, Rače, Ra-— Smrtna kota. Včeraj se je vršil tu pogreb g. Zorko Tomažičeve, soproge urad nilea tukajšnje javne bolnice in hiralnice ter matere učitelja Tomaži ča, ki služi se« daj vojaški dijaški rok v Osjeku, dočim u dragi sdn nahaja v vojaška akademiji v Beogradu. Pokojnica je bila rodom iz Her« cegovjne, in si je vedno želela videti še enkrat svojo domovino, kar je upala dose« či, kakor hitro bi bih otroci preskrbljeni. Pogrešala jo bo poleg drugih posebno 13Ietna hčerka, ki je ostala sama z očetom. — Znani trgovec Anton Mahorič je včeraj podlegel srčni kapi, komaj 47 let star. Ro« dom iz Zlatoličja v ptujskem okraju je bil lastnih dveh tukajšnjih manufakturnih trgovin ter zapušča ženo in dva sinova, ki sta mu v zadnjem času že .pridno po« magala v trgovini. j— Neresnične govorice. Danes se je v Ptuju raznesla vest, da je umri ugleden veleposestnik in gostilničar Tomaž Mur-kovič iz Zavrča, kar pa se je izkazalo kot neresnično. G. Murkovič je popolnoma čil in zdrav. Istotako se je raznesla vest, da je umrl tukajšnji trgovec s steklom g Kolone, kar se je istotako izkazalo kot neresnično. Omenjeni je sicer na pustni torek na poti domov zašel ponoči preblizu Drave in zdrknil po obrežju v vodo, kjer so ga našli in rešili šele prihodnje jutro. Kljub svoji starosti nad 80 let pa se po» Aiti danes le popoboma tdrttr. LjudbU pregovor pravi, da dolgo žhri, kogar proglašajo ss mrtvega. Obetaš letino, ds bi se ts pregovor u resna čd. j— Glavni poverjenik Vodnikove druit be zs naše mesto g. Mirko Ogorevec postiva vse dosedanje člane, ki Se niso obnovili članarine, kakor tudi vse nove Sane, da store to najkasneje do 3. ma.roa, ko bo zaključil imenik prijav. K namestitvam pri mariborski oblastni upravi Glede na dopis, ki smo ga priobčili v 43. številki dne 19. februarja 1928 nam je poslal predsednik mariborskega oblastnega odbora g. dr. Leskovar naslednji popravek: (Imenovanja uradnikov in poduradnikov so se izvršila v smislu predpisov službene pragmatike. Vsi nanovo imenovani so iz mariborske oblasti, izjemo tvorijo le računski uradniki, ker iz mariborske oblasti ni bilo kvalificiranih prosilcev spričo dejstva, da se aahaja sedež računovodstva v Ljubljani. Vsi nameščenci imajo predpisano strokovno kvalifikacijo in odlično oceno. Navedbe v Članku od 19. februarja 1928 torej nimajo stvarne podlage. Sicer pa za namestitev ni potrebna pristojnost v mariborsko oblast.* Gospodarstvo Koliko davka bodo plačevali trgovci in obrtniki po novem zakonu? Ako imajo zemljišče, bodo od njega plačevali zemljarmo, ki bo večja kakor doslej. Od obrtnih in stanovanjskih prostorov v lastni hiši. ne bodo več plačevali hišnorazred-nega davka (od enega prostora 3.82 Din, od dveh 5.10 Din. od treh 6.57 Din, od štirih 12.75 Din. od petih prostorov 14.02 Din). Najemna vrednost teh prostorov se bo ocenila po zakupnini sliČnih prostorov v istem kraju. S tem bo davek od enega prostora odmerjen na podlagi letne najemnine najmanj 600 Din povprek ter bo znašal od enega stanovanjskega prostora 84 Din (12 % + 2 %). Vrhu tega bodo plačevali, kakor doslej takse in davek na poslovni promet. Glavni davek pa bo pridobnina (tečevina) od čistega dohodka, ki bo nazorna iz naslednjih tabel: TABELA L Vga trgovina, industrija, gostilne in obrti, ki vsaj deloma prodajajo tudi nabavljeno gotovo bla^o (osnovni davek 10 %*). Dccos t Din PridatMisa lin«., kemr-j doste' i ska doklada &tip; j Ocnadnina j dstai j Bodoča ;r!dobniu 20.000 600 261 S61 1.626.75 2.500 25.000 750 375 1.125 2.178.45 3.250 30.000 900 375 1.275 2.935.97 3.900 40.000 1200 567 1.767 4.430.50 5.600 50.000 1.500 567 2.067 5.770.50 7.000 80.000 2.400 1.200 3.600 10670.— 12.800 100.000 3.000 1.200 4.200 13.618.— 18.000 120.000 3 600 1.800 5.400 16-566.— 21.600 150.000 4-500 2.400 6.900 20.988.— 30.000 250.000 10.000 5.400 15.400 35.728.— 55.000 500.000 20.000 12.000 32-000 72.578.— 110.000 TABELA II. Obrtniki, ki zaposlnjejo več kakor 4 pomoč- nike ter svobodne duševne profesije (osnov. davek 8 %•). 20.000 200 72 272 1.626.75 2.100 24.000 240 111 351 2.062.30 2.640 30.000 300 111 411 2.935.97 3.300 36.000 360 156 51« 3.894.50 4.320 48.000 480 156 636 5.502.50 5.760 s— Jubilej dela zvestega člana SDS. S 1. marcem stopi v pokoj rudniški mojster g. Franc Tunišek. Služboval je v raznih revirjih v Trbovljah, zadnjih 25 let pa v Kisovou. Svojo karijero je pričel kot navaden jamski delavec, s pridnostjo m znanjem pa se je slednjič povspel do uradnika. G. Turnšek je služboval dolgih 47 let — skoro pol stoletja! Ves ta čas je vdiha« val škodljivi jamski zrak in bil izpostavljen stalnim in pretečim nevarnostim, pri« pravljen žrtvovati za rešitev svojega bliž« njega tudi svoje življenje. Kot sin zaved« nih slovenskih staršev je vzgojil svoja dva sinova v strogo narodnem duhu: eden od teh je višji bančni uradnik v Ljubljani, drugi pa trgovec v Limbušu nad Mariborom. G. Turnšku želimo, da bi užival po-koj dolgo vrsto let, srečen in zadovoljen. Prepričan naj bo, da ga bodo ohranili vsi njegovi znanci in prijatelji v hvaležnem spominu kot poštenega is snačajnega pred stojntka ter odkritega tovariša. j r— Mladina topHSke Šote rprtzori Go11-Jervo mladinsko igro «PeterČk«ve poslednje sanje» v režiji gdč. Prostor jeve, in sicer S. maroa za odrasle. 4. marca pa za mladi« ®o obeh tukajšnjih in sosednjih So. — Iz« lake. Znojile in St. Lambert. Ker je čisti j dohodek namenjen revnim učencem, prosi« j no fttevibe udeležba, TABELA ITI. Obrtniki, ki ia poslujejo manj kakor 4 pomočnike (osnovni davek 6 %*). 6.000 60 36 96 — <(«0 12.000 120 72 192 73S.18 1.020 18.000 180 72 252 1.339.60 1.530 24.000 240 111 331 2.062.80 2.160 30.000 300 111 411 2.938.97 2.700 •) Dopolnilni davek, ki se pribije, znaša pri donosu do 10.000 Din 2 %, preko 10.000 do 20.000 Din 2.5 %, preko 80 do 50.000 Din 4 preko 50.000 do 70.000 Din 5 preko 70.000 do 90.000 Din 6 %, preko 90.000 do 120.000 Din 8%. preko 120.000 do 150-000 Din 10 preko 150.000 Din 12 %. IV. osifelki velesejem Ker so prejšnji velesejmi v Osijeku tako v materijalnem kakor tudi v moralnem oziru pokazali vidnp sledove, je odbor za pri-rejevanje velesejma v Osijeku sklenil ped predsedstvom svojega agilnega predsednika g. Alberta Ruppa, da bo letos priredil dva velesejma, in to IV. pomladni velesejem od 8. do 17. aprila (otvoritev na prvi dan Velike noči) in V. vzorčni velesejem od 5. do 15. avgusta. Prvi. to je pomladni velesejem. bo poleg splošnega gospodarstva posvetil posebno pozornost industriji avtomobilov in drugih prevoznih sredstev. Nadalje bo obširna razstava gospodarskih strojev, ki so v naši državi, kol agrarni zemlji, največje važnosti. Na polju gospodarskih strojev je danes tehnika na taki višini, da so za racijonelno obdelovanje zemlje potrebni vedno najnovejši stroji; po razvoju racijonelnega gospodarstva pa se danes meri blagostanje vsakega naroda in ekonomska mo? države. Razven tega bo v velikem obsega aranžiran razstavni del za kemično in tekstilno industrijo. Na razstavi kemične industrije, kJ je v tesni zvezi z našim narodnim gospodarstvom, se bo obračala posebna popularizacija umetnih gnojil in kemikalij za varovanje trave, brez katerih se siploh ne more misliti danes gospodarstva. Pri razstavi tekstil!} pa 8e bo posebno podčrtala pestrost In razčlenjene te velike svetovne industrije v sorazmerju z našo domačo, ki je v glavnem samo še pri nas domače ročno delo. Veliko zanimanje bo vzbujala razstava lesne in stavbne industrije, ki bo ogledalo naše domače produkcije. Nedvoumno Je, da moramo kot goadna država, ki svoj les izvažo ! po vsem svetu, baš v tej gospodarski ve': pokazati, kaj zmoremo. Ti zadnji dve pano našepa gospodarstva bosta vzbujali poseb1 zanimanje mizarjev In fvomičarjev pohišt-ki bodo baš v istih dneh imeli svoj kong: v Osijeku, tako da bodo našli na velesej vse stroje in potrebščine za lesno Indusfv Razstavljale! tega dela razstave pa bodo L ko računali z velikim kropom Interesent' Ker je zanimanje za IV. poletni velesejt v Osijeku osobito veliko in ker dnevno pri hajajo v opravo aove prijav* opoamjamo in ' teresente, da se že sedaj prijavijo za prostore. ki so v znatni meri že zasedeni od inozemskih veleindustrij. Domačim razstavlial-cem se bo pri najemu prostora priznalo pr venstveno pravo. Vsa navodila, prijave in legitimacije za obisk velesejma in vožnjo na vseh železnicah za polovično ceno, se dobe pri velesejui-ski upravi, odnosno pri častnem zastopstvu , cPutnilo, v Ljubljani, Dunajska cesta 1 b, palača Ljubljanske kreditne banke. = Protestna akcija beograjskih gospodarskih korporacij proti zastavitvi davka na poslovni promet za novo zunanje posojilo je v polnem teku. Predstavniki Trgovske zbornice. Obrtne zbornice, Industrijske zbornice. Centrale industrijskih korporacij ter Udruženja bank so že sestavili energično predstav-ko, v kateri se protestira proti zastavitvi tega davka in zahteva, da se ta davčna oblika definitivno ukine. Predstavko bodo te dni izročili kraljevski vladi, Narodni skupščini in ministrstvu financ. ms Občni zbor Greraija trgovcev r Ljubljani se bo vršil, kakor smo že poročali, 27. t. m. ob 7. zvečer v mali dvorani hotela . Ker je dvomljivo, da bi bila ob 7. zvečer udeležba v smislu § 13. društvenih pravil zadostna, se bo vršil občni zbor točno ob 8. zvečer. Vabijo se vsi člani, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. = Občni ibor gremija trgovcev tA politični okraj Kamnik se bo vršil v nedeljo, 11. marca, ob 1. uri popoldno v restavraciji Osel (Nova pošta) v Kamniku. — Občni zbor Prve hrvatske obrtne banke, ki ee je vršil včeraj v Zagrebu, je sklenil izplačilo 4 % dividende, čeprav bi doseženi čisti dobiček omogočil izplačilo 5 % dividende kakor lani. = Prodaja vrednostnih papirjev aa obroke. Savez denarnih zavodov v Zagrebu je skupno z zagrebško občino in Trgovsko-obrt-niško zbornico predložil ministrstvu za trgovino in industrijo pismen predlog, v katerem prosi, da ee v najkrajšem času predloži Narodni skupščini zakon o prodaji vrednostnih papirjev na obroke. S takim zakonom naj se preprečijo zlorabe, H so vršijo pri obročni prodaji predvsem državnih vrednostnih papirjev. — V Sloveniji in Dalmaciji je še v veljavi tozadevni stari avstrijski zakon, ki pa ae tudi ne izvaja v vseh točkah. Vendar pa so pri nas v tem pogledu razmere povolj-nejše, kakor n. pr. v Srbiji, kjer ne obstojajo za to nikaki predpisi = Nai oves knjig iz Nemčije. Iz nemške statistike zunanje trgovine posnemamo zanimive podatke o našem uvozu knjig iz Nemčije. Po tej statistiki smo v 1. 1927. uvozili iz Nemčije 115.800 kg knjig napram 87.500 kg v 1. 1926. In 46.000 kg v 1. 1922. Uvoz knjig tz Nemčije je torej v zadnjih letih znatno narastel: napram L 1926. se je dvignil za 32 %, napram 1. 1922. pa celo za 152 %. Nemške knjige se uvažajo predvsem v pokrajine izven Srbije, kajti 1. 1913. je Srbija uvozila iz Nemčije le 8700 kg knjig. Največji odjemalec nemških knjig je danes Avstrija (1.6 milijona kg), potem eledi Švica (1 milijon kg) in Češkoslovaška (0.9 milijona kg). V primeri 9 predvojnim izvozom je najbolj nazadoval izvoz v Rusijo, ki je lani zna§al le 88.300 kg napram 1,131.500 kg v L 1913. s Kotni sejem v Ljubljani na velesejmu se bo ponovil 20 marca. Interesenti naj poSljejo na naslov: »Divja kožac, Ljubljana, kože vseb vrst divjačine, dobro sušene In. aeustrojene, najkasneje do 15. marca. «= Stanje Narodne banke 15. t m. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju 8. t m.) Aktiva: kovinska podlaga 419.7 (— 2), saldo raznih lačunov (tečajne diference deviz) 804.2 (— 14.9). posojila na menice 1816.2 (— 17.9), lombard 274.2 (— 0.2); pa«1va: obtok bankovcev 5401.7 (— 76.8), državne terjalve 3116 (+ 65.5). obveznosti po žiru 808 (— 0.8), obveznosti po raznih računih 268 (— 22.7). Ostale postavke eo ostale v glavnem nespremenjene. = Uredba o proratnnu mariborske oblasti je objavljena v 70 — 888;: «7> 900 - 810; «8« 225 - 240 romet 2 vagona. Otrobi: baSkl In srem ~ki v Jutastih vrečah 210 — 220. slavon -> 200 — 210: promet 4 vagona. Tendenca ne Prepričajte se in oglejte si čevlje vseh vrst ker boste kupili najboljše in najcenejše čevlje le pri „Doko" vsled tega, ker sem nakupil usn.e še pred zvišanjem cen, lahko prodajam vseh vrst čevlje še po znatno znižanih cenah. Ivan Čarman, Prešernova b?. 9. ' ■" ' ' '« - Dopisi RADOVLJICA. Sokolsko gi&daiišče vprt-zori drevi ob 19.30 burko »Avtom-cbikst«. Repriza igre bo v nedelio popoldn-e 4. marca. 441 SLOVENJGRADEC Prosvetni odsek So-kola je priredil 23. t. m. Zupančičevo proslavo Sliko Župančičevega življenja in delovanja ie podal br. Tom nec VIČ. Danes 26. t m. bo vprizori] sokoL ski oder Cankarjevo dramo v petih deja^ tujih »Hlapci« Začetek ob 20. uri. Pričakujemo polnoiteviinega obiska KRANJSKA GORA Občni zbor podružnice JM v Kranjski *or, bo v soboto 3. marca ob 20. uri v hotelu Razor v običajnim dnevn m redom. VRHNIKA, Danes v nedeljo se bo vršilo v »Jantarju« velezanimivo predavanje X Grčarja o naših dobrovofjcih med sve--tovno vojno in o njihovem povratku iz Daljnega Vzhoda. Občinstvo vabimo, da se predavanja polnoštevilno udeleži, — Kraj. org SDS DOMŽALE. Drevi ob 20.30 se bo vrši v Sok-olskein domu koncert »Lire« iz Kamnika v prid bolnemu skladatelju Vtfhariu, ki le v Zagrebu brez vseh sredstev. Občinstvo. zlasti ljubitelje lepe slovenske pesmi, prosamo obilne lideležbe. REVM ATIZfiM. Zahvalna izjava. Veleučer.emu gospodu dr. J. Raidejevu, Beograd, Kosovska 43. Moj oce že dolgo boluje na revmatizmu. Danes pa mi pište, da je zvedel za Vaše zdarviJo radio»balze* mika, katero je splošno hvaljeno ter je ▼ resnici mnogim pomagalo. Moj oče je pred nekoliko tedni dobil 1 steklenico radio« balzamika in mu je že ta izborno učinkovala odnosno pomagala. Na žalost ni m o gel več dobiti tega hvalevrednega zdravila, ki mu je od vseh dosedaj preizkušenih na> boljše pomagalo. Ker se on nahaja začasno v Italiji, me je prosil, naj jaz naročim za njega radio^balzarorka. Prosim Vas, da mi takoj, ko prejmete moje pismo, pošljete po povzetju 6 steklen'čic Vašega zdravik. Z odličnim spoštovanjem JANKO GRACIN, Gcspič 1 10. 1924. Lek radio««balzimika izdeluje, prodaja io razpošilja po povzetju Laboratorij radio« balzamika J. RAHLEJEV, Beograd, Kosov« ska 43. Lek dobite tudi v vsaki večji lev karni in drogeriji. frvcRinuKEM.nl saaaetuKoviRKslAmsrauasfl OKUŽBA Z.OZ.L3USL3ANA /y n SPECTRUM" ded. tat Kopista. Dnbsky in KrstK. tvornlcs ogledal h brušenega stekla, Ljubljana Vil, Medvedova oL 38, teL 343 Zagreb, Beograd. Osjek, Središnjica: Zagreb Zrcalno steklo, portalno steklo, maSia-sko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena vseh velikostih fn oblikah, kakor tndl brušene prozorae šipe. Izbočene plošče, vsteklevanfe v med Ptaa, navadna ogledala *v š* vidim, ko sem enkrat kupil, da je veletrgovina R. STERMECKI v CELJU najboljši vir za nakup sukna in kam* garna za moške obleke, volne, svile, ceflrja tn delena za ženske obleke, Aatna oksforda, modrotikka, cvilha tsr tpioh vse rmmufakture, ker je vse prvovrstne kakovosti ia najboljših :\vtovnih tovarn, in mnogo nižje ce* kakor povsod drugod. PiSite takoj x» vaorce na veletrgovino R- Stermecki, Celje št 20. Naročila čez 500 Din poStnroe prosta Morganatičen zakon na japon-dvoru Princ čičibu, brat mikada Hirohita rn ja* ponsici prestolonaslednik (zgoraj) in njepo* ▼a nevesta Tsuner Madsudairas, hči japtm* skega poslanika v \Vashingtonu. — Poroka bo šele jeseni, priprave za njo pa se vrše že sedaj. Newyorske neveste postajajo starejše »United Press« poroča, da postajajo newyoršk»e neveste zopet starejše. Dočim je valjalo prej načelo, da se morajo ženske poročiti čim mlajše, se zdi, da je sedaj drugače. Povprečna starost oewyorške neveste znaša danes 25 let In 10 mesecev. Od 1. 1921. je narasla ta starost za cel mesec. Ženini pa postajajo mlajši. L. 1921. je znašala njih starost nekaj nad 30 let. a danes samo 29 let in 6 mesecev. Tudi dokaz, dia se svet čedialje bolj obrača — na glavo. Psihoanaliza in kazensko pravo Znami psihoanalitik dr. Fritz Wittels je predaval te dni na Dunaju o stališču Freudove šole dio kazenskega prava. Po njegovem doživlja to pravo danes veliko krizo. Med pravnim čutom ljudskih sloj ev in pravnim čutom sodnikov zija silen prepad. Porote oproščajo morilce in druge nasilnike, dočim kaznujejo brezpomembna hudodelstva s težkimi kaznimi. Pri tem je posvetila psihoanaliza v vprašanje svobodne volie z novo lučjo. Danes vemo, da je zločinska dejanje samo simbol konfliktov, ki se dogajajo v podzavestju. Zločinec, ki čuti potre-ifco po tem. da bi ga kaznovali, tudi ni nič neobičajnega. V takšnih primerih kazenski zakonik zločinca rajši ustvarja, nego da bi ga obvaroval pred zločinskim dejanjem. Teorija o ustrahovanju kakor tudi teorija o poplačeva-nju, na katerih sloni današnje kazensko pravo, torej ne držita več. Zločinec nam služi samo zato, da znesemo nad njim našo instinktivno grozovitost. Obenem ga pa v našem srcu zavidamo, ker se je upal izvršiti dejanja, ki bi jih sami radi izvrševali, a smo jih v našem podzavestnem bistvu izrinili. Zločinec se pokori torej samo za naše miselne grehe. Bodoči sodtniki se bodo morali ozirati na uspehe psihoanalitičnih raziskovanj bolj kakor doslej. Izolirani možgani Na zadnji seji berlinske medicinske družbe je predvajal bavarski zdravnik dr.Hernandez zanimiv film. ki kaže poskus s popolnim izoliranjem pasiih možganov. Samo velike dovodne žile v glavi, simpatsko in freniisko živčevje je ostalo zvezano z možgani. Čeprav so bili ti čisto odrezani od hrbteničnega mozga, vendar je ostala žival pri zavesti. Samo če so eksDerimentatorji stisnili dovodne žile, tako da se je ustavil dotok krvi v možgane, ie žival izgubila zavest. Po končanih poskusili so psa usmrtili. Dediščina na strehi Bivši mornariški častnik Nikolaj Thi-erry iz Pariza premišljuje, na kakšen način bi prišel do dedščine skoro 4 milijard frankov, ki mu po njegovem mnenju pritičejo. Thierry trdi, da je potomec nekega francoskega trgovca Jeana Th;erryja, ki je umrl 1. 1675. v Benetkah in zapustil imetje kakšnih 60 milijonov benečanskih skudov. Te milijone bi morali dobiti njegovi sorodniki na Francoskem, toda izvrševalec njegove poslednje vol.ie je bil na potu v Pariz od treh razbojnikov oropan dokumentov. Napadalce so kmalu nato prijeli in usmrtili, vendar je ostala vsa dtediščina pri beneška državni banki, dokler je ni Napoleon z vsem ostalim njenim imetjem predal francoski drža-ni blagajni. Ce je vse to res hi imel torej Nikolaj Thierry pravico zahtevati naj mu pariška vlada vrne to dediščino, ki je z obrestmi in z obrestmi obresti zrasla na približno 4 miHarde. Toda tukaj postane stvar skoraj nepremostljiva. Po francoskih zakonih bj moral Thierry vložiti ohenem s tožbo poldrugo milijardo frankov in te seveda nima. Zdaj išče človeka, ki bi mu šel s to ogromno vsoto na roko in je. težko, da bi ga našel. Boksanje do smrti V Angliji sta te dni umrla dva boksarja. ki sta se še nedavno bila za prvenstvo v svoji stroki. Prvi se piše George Cairney. Se prošli ponedeljek se je mož udeležil mateha v Edinbur-gu. Nasprotnik ga je tako obdelal, da je obležal v petem kolu na tleh. Morali so ga polivati z vodo, ker pa se ni osvestil, so ga odpeljali v bolnišnico. Tam je umrl. Drugi boksar, ki je doživel podoben konec, je Bili Black. Bil je izredno robusten dečko. Dne 13. februarja se je udaril v Southamptonu. Produkcijo je gledala velika množica ljudi. Nasprotnik Billa Biacka je bil navidez siabot-nejši, a se je tolkel tako okretno, da je Biacka potolkel knock out. Black je padel na tla kakor klada. Publika je zmagovalcu navdušeno ploskala — čez teden dni pa je spremljala premaganega boksarja k večnemu počitku. Časnik, ki ne hi stal nič V Parizu se je osnovala družba, ki ji je namen izdajati brezplačen informativni dnevnik, z vsem gradivom, kakršnega priobčujejo drugi dnevniki, s telegrami, članki, feljtoni. slikami, dnevnimi in športnimi vestmi itd. Namesto iz naročnin naj bi se stroški krili z objavo inseratov. Ideja takšnega informativnega lista ni nova. Že 1. 1790. je izdajalo «Društvo književnikov* v Parizu nekaj podobnega in pozneje je bilo še nešteto poskusov, ki so pa radi realnih razmer kmalu propadli. Vprašanje je, če so današnje razmere kaj boljše nego so bile v tem pogledu prej. 0 strukturi du!e Znani švicarski psihoanalitik in raziskovalec tropskih krajev dr. Jung je imel predvčerajšnjem na Dunaju do zadnjega kotička obiskano predavanje o osnovah naše duše. Dr. Jung se ne strinja v marsikakšni podrobnosti s teorijami svojega učitelja dr. Freuda, v marsičem ima svoja posebna nazi-ranja, povedal pa je takoj v začetku predavanja, da je treba tudi najboljšo teorijo smatrati za subjektivno nazi-ranje, ki velja samo za svoj trop enako mislečih glav. Nato je govoril o zavesti, ki obsega po njegovem štiri funkcije: zaznavo, občutek, mišljenje ter intuiranje. Proti zavesti delujejo nagoni in afekti. Napram njim je zavest samo nekakšna »vzburjena, toda nesoudeležena priča.» Ce bi ne bilo volje, bi nagoni gotovo prevladovali zavest. Volja je produkt kulture, divjak ne pozna volje aii sa- Pritlikavci iz živalskega carstva 1. Lifiputanska sova. — 2. vprega s pritlikavimi voli zebu. — 3. majhna raca«drdravka. — 4. pritlikavi nilski konj. — Vse te živali imajo zelo velike sorodnike, tako naša mala sova ni večja od kosa. — V istem razmerju kakor ta sova z uharico je tudi ve» likost drugih živali na naši sliki v primeriz velikimi sorodniki, ki so vrstam dali ime. Kako roj pmo umetno svilo ? Christaline, Crepe Carneval, Chantung — že imena dajo slutiti barvnai prelest teh umetnih svil. Prva in edina tkanina, ki so jo doslej mogle ustva* riti človeške roke, ne da bi si izposodile vlakna od narave. Mojstrovina umetnosti, docela različna od svile, volne in pavole, nežnejša in občutljivejša od teh! Umetna svila se blešči v vseh barvah tako krasno, kakor no* beno drugo blago, ohrani si pa ta apartni blesk s pravilnim ravnanjem pri pranju. Umetna svila pri pranju izgubi na odpornosti dokaj dosti, več nego drugi blago vi, pa le, da jo zopet pridobi, ko se tkanina posuši. Krhka vlakna trpe pod vsakim ravnanjem, ki ga ni samo previdnost in čuječnost. Pranje na stari način bi svilo kmalu pokončalo. Namesto mila v kosih in urnih rok se sme tkanine dotakniti samo mehka pena, namesto navadnih pralnih pri* pomočkov samo nevsiljivo čiste milne pene žlahtnega izdelka — «LUX» —» ako naj bo zajamčen uspeh pranja. Ni čuda, da se v današnjih ženskih oblačilih bolj in bolj uveljavlja umetna svila. Dobrota, odlično, prekrasnih barv polno izgledanje ji ne dajo zaostajati mnogo dražji svili in jo usposabljajo skoro za vse, kar polni gospodi-njino skrinjo za perilo in obleko. Umetno svilo pravilno prati — pomeni prati previdno in z «LUXOM% Se nikoli ne prodaja odprto! izrezan je! mo malo. Divjaki se poslužujejo raznih dolgotrajnih ceremonij, da razživijo , svoje nagone in jih zopet uspavajo. Ce j hoče srednjeafriški zamorec nekoga i pripraviti do maščevalnega pohoda, se poslužuje zelo obscenega obreda, ki vzbuja primerne maščevalne nagone. Indijanec povabi usmrčenega medveda na gostijo, da bi ga pomiril s seboj. In neki srednjeafriški rodovi imajo navado, da prosijo usmrčenega povodnega konja odpuščanja, češ da so ga usmrtili samo iz ljubezni, namreč iz ljubezni do njegovega mesa. Kulturni ljudje takšnih ceremonij ne potrebujemo, ker držimo lahko z voljo svoje nagone na uzdi. Količina volje je torej merilo za stopnjo kulture. Nato je razložil Jung It is: Življenje ubija V večerni družbi smo govorili o samomorih. ki so se jeli epidemično širiti V našem mestu. Beseda je dala besedo, mnenje se je kresalo z mneniem; do dobra smo bili obrali naš čas in se venomer slepo lovili trditve, da že dolgo. dolgo ni bilo tako pokvarjenih ljudi kakor so današnji »Patološke posledice voine!« je pristavil mladi doktor medicine, ki je imel še premalo izkušnje, da bi se bil vsaj v vsakdanjem življenju otresel zdravniške učenosti. »Pomanjkanja verskega čuta in zmeda v nravnih pojmih!« je deial profesorski se je bil trenutek preje postavil 8 citatom iz Masarvka. »Jaz oa bi sodil, da ni poglavitno ne to ne ono«, se je oglasil stareiši mož, ki je v naši družbi najmanj besedičil. Vsi smo se ozrli vanj. češ. kai bo neki ta povedal. Bivši polkovnik ruske carske vojske Ivan Fedorovič Nikitm, mož s široko lobanjo in z brki a la Taras Ševčenko. se je v svoii skromnosti malce preplaši! učinka prvih besed. Čutil je, ta ubogi dnevničar — wran-glovec, da ga obdaia tuj svet. Tu se "Studje preklajo zaradi učenosti, ki so jo bili pobrali iz debelih knjig, medtem ko je on imel kaj malo časa za knjige in nobene volje do komaj umljivih ali povsem neumliivih besed. Ko pa je videl, da željno čakamo, kako bo nadaljeval, se je zbral in je jel govoriti počasi, brez povdarka in oči-vidno brez namena, da bi Dozneje svoje besede zagovarjal in branil ored nasprotnimi mnenji. »Dejal bi. da so ljudje v vseh časih približno isti. zlasti če gre za vprašanje življenja ali smrti. Mislim tudi, da niso v naših drieh nič boli pokvarjeni nego so bili v kateri preišniih dob, ki je sledila močnim družabnim Dotresom. Sam sem veren kristjan in dobro vem, koliko utehe lahko nudi Kristusova beseda ob urah. ko se človeku zdi življenje mnogo težje nego drugekrati. Vzlic temu mislim, da lahko nastODijo trenutki, ko vse to obledi ored nekimi dejstvi, ki so tu, ki se ne odmaknejo in ob katere butaš z vsemi svoiimi možgani in z vsem. svojim srcem, kakor da bi butal ob zid. Izkušnia nas uči, da se preje razbije glava nego zid.« »Iz svojega življenja bi vam bil lahko povedal marsikaj zanimivega. Videl sem ljudi v kaj različnih življenskih položajih; šel sem kot opazovalec, statist ali celo kot udeležene skozi mnoge drame. Verjemite mi. da spričo naglega in pestrega izmenjavanja teh življenskih pojavov nisem imel časa. da bi si bil ustvaril o njih. to se pravi o življenju kot celoti kakršenkoli splošen nazor. Vsekdar sem se skušal držati svoje vere. ali če sem odkrit, moram priznati, da sem prav zgodai opazil razpoko med njo in življenjem. Ta razpoka je postajala čedalje večia in zija danes pred menoj kakor brezno. Življenje ima svoje čudne zakone in pravice. To je edino, kar lahko novem' o njem. Zato mislim, da ima Bog drugačne bukve nego ljudje. On ume čitati tudi črke človeške krvi, človeških strasti, človeškega obupa. Jaz nisem nikdar obsojal ljudi, ki so se sami obsodili. Ni to človeška zadeva. Preveč sebični smo in ne umejemo bližniih do dna. Ni dovolj, da kdo trka na orsi. češ, glejte me. kristjana, ki se mi to ne more zgoditi! Brezna, strašna brezna, so nekateri ljudje! — Kaj vemo. kako govori Bog v njih. Morda z docela drugačnimi besedami.« »Prav za prav sem vam mislil povedati neko prigodbo. ali vaše učeno besedovanje me je nehote zvabilo na stranpot. Tako-le torej: V Jugoslavijo sem bil prišel iz Levanta. Moi višji poveljnik me je pridelil vojaškemu realč- nemu zavodu, ki mu ie beograjska vlada prepustila neko taborišče iz barak v severnem delu države. Prišli smo tja po dolgi, utrudljivi vožnji. Bilo ie nekako na začetku decembra. Naši liudje so vajeni zime. ali kai bi: po vseh tistih dogodkih, v negotovosti, kai bo z nami. pa v tenki obleki, slabo hranjeni, smo hudo trpeli. Bilo nas ie okrog tri sto: 250 mladeniče v, ostalo oa so bili vzgojitelji, podčastniki in pomožno osobje. Pridemo v tistt-le barake in se skušamo urediti Joi. še nam odraslim je bilo težko. Pokrajina ie bila kot kje na Ruskem: ravan, zadai hribovje. Okoli taborišča so se raztezali sami smrekovi gozdovi. Tik naše barake je šume! gozd kakor v Ukrajini. Ali sladak je ondi njegov šum: tudi v najhujši zimi ima za človeka tolažilne glasove. V tem kraju pa je bil za vse nas čuden, za naše mladce pa uprav pošasten. Naše taborišče je bilo nekdania avstro-ogrska bolnišnica za spolno bolne, ka-li. Barake so bile slabe, ponekod že pomanjkljive. Oh, če se spomnim na tisto rezko ponočno žvižganje krivca skozi špranje! Nemočno smo se valjali po slamnicah. hoteč se s svoiimi bornimi odejami zavarovati ored nevšečnim godcem. A veter nam ie Dihal mraz v ude in sneg je zametava! barake. Vzlic okoliškim gozdovom ni bilo izprva dovolj kurjave. Nismo imeli ne denarja in ne hrane niti stikov z okoliškimi ljudmi. Uprava taborišča nam ie pri vsem nagajala. Tisti december ie bil krut za nas. strahovit za naše gojence, ki so bili to zimo prvič v tujini, daleč od svojih daleč od Rusiie.« Videlo se jim je na obrazih, kako jih muči takšno življenje. Nismo mogli za-samo urejevali, a nič uredili. Vstajali smo neprespani in zlovolini. se vlačili po barakah in zadevali drug v drugega, zvečer pa smo se zbiti in naveličani zavijali v tenke odeie in smo poslušali veter in šum temačnega gozda. Tako je minil december, pa naš pravoslavni božič in še ni bilo boljše. Nekega dne nas je presunila vest. da se je eden najbolj nadarjenih učencev višiega oddelka vrgel pod vlak. ki vozi mimo taborišča. Poveljnik me ie ooslal na lice mesta in mi je naročil, da nai skušam kolikor moči neopaženo spraviti truplo v bolj oddaljeno barako. Zabičil je pomožnemu osobiu. da nai molči o dogodku. Šel sem z dvema možema k progi, kjer je ležal naš mladec ves razmesarjen v belem snegu. Pospravili smo ga. Poveljnik je vešče izvršil preiskavo. da ni bilo med mladeniči odvisnega razburjenja. Motil se je mož. *JUTRO» H 40 B sss Nedelj* 2& IX. 1928 vsebino duše. To vsebino tvorijo ne samo zunanji vtisi, temveč tudi oni. ki se gradijo v naši notranjosti. To so predvsem spomini, fantazije in sanje. Vse to prišteva psihoanaliza k podzavestnim pojavom. V teb pojavih, kakor so na videz mnogovrstni, razločujemo lahko nekatere tipe, ki se povra-čajo vedno znova in so podobne n. pr. neštevilnim tipičnim mitom, ki so razširjeni med narodi Na Venero Iz Newyorka pišejo, da bo zletel 24. tega meseca mženjer-kemik Robert Coondeet — na Venero. Teda dne bodo dovršeni v Floridi (v mestu Myamiju) vse priprave za polet. O potnem načrtu varujejo strogo tajnost. Pogumni medplanecni letalec je zaupal samo to. da pride čez teto dni nazaj po izseljence. Venera je za zemljane najbolj pri- Bavna zvezda, vse bolj nego Mart. aljava med Venero in zemljo znaša samo 80 milijonov km. Coondeetov aparat pa bo letel z brzino 300.000 km na uro. Gnala ga bo najbrže ameriška — fantazija. Električno oko Gosta megla je bila dosedaj najboljši zaveznik pomorske vojne. Torpedovke so jo izrabljale za napade. Nasprotno pa so se zavijale oklopnice v umetno meglo, da bi nudile manjši cilj napadalcem. Zdaj poročajo tz Amerike izum, ki bo onemogočil nadaljnjo rabo umetne megle. Inženjer Bird je izumrl •električno oko», ki najde ladje v največji temi, dhnu in megli. Aparat pošilja radio-va-Jove. Ob vsaki zapreki (v morju mora toti takšna zapreka samo trup ladje) povzročajo žarki v aparatu zvok. katerega jakost določa velikost zapreke. EJektično oko se je sijajno obneslo pri poskusih v ameriški vojni mornarici. Romani življenja V maju 1. 1917. se je odpravil mlad Človek iz švicarskega kantona Neuen-burga v Kanado, kakor je bil sporočil »vojim sorodnikom, ki so bivali tedaj na Angleškem. Od tistega časa je izginil. Pred nedavnim pa je obiskal njegove sestro v Ženevi neki Američan m ji javil, da ji brat še živi. Uslužben je kot kinematografski operater v Egiptu. Leta 1917., ko se je vozil preko oceana, je nemška j>odmornica torpedirala par-nik, na katerem se je nahajal. Njega so sicer rešili, toda izgubil je pri tem dogodku vse svoje papirje in spomin. V Bordeauxu. kjer je ležal v bolnišnici, se je seznanil s premožnim Američanom, ki ga je po vojni vzel s seboj v Združene države. Tam se mu je spomin sčasoma toliko povrnU, da je začel govoriti o svoji sestri. Drugih sorodnikov se ni spominjal. Lansko leto. ko je bil njegov ameriški prijatelj v Chamonixu, je po dolgotrajnih poizvedovanjih iz-taknil naslov te sestre m tako so sc našli po enajstih letih ljudie, ki niso vedeli ves ta čas drug za drugega. Usodni dijamant Denarne mogotce zopet vznemirja usoda krasnega dijamanta «Primerose», ki je že toliko srečnih bitij strmoglavil v propast. Zločesti kamen je eden najčudovitejših dijamantov, kar jih pozna svet Je neke nenavadno temno modre barve in tehta 43 karatov. Dolgo časa je ležal v zakladnici umrle princeze Aze-kan in sedaj ga bodo skupaj z nekaterimi drugimi njenimi dragulji prodali. Primerose prinaša prokletstvo in gorje svojemu posestniku in že od 18 stoletja se oklepa njegove poti, ki gre iz roke v roko, iz zakladnice v zakladnico, dolga vrsta tragičnih zgodb. Tik pred veliko vojno je prešel kamen v roke nekega ruskega milijonarja; nekaj mesecev pozneje je bil mogotec berač. Vse imetje, ki mu je ostalo, so bili borni denarji, za katere je prodal dijamant. Nate je prejela dijamant v dar neka oboževana pariška lepotica, kurtizana Primerose, ki je dala kamnu tudi ime. Kurtizana se je norčevala iz usodnih legend, ki so krožite o dijamantu. Kmalu za tem pa je 2ače1a njena zvezda llitro temneti. Bogastvo in sreča sta se vselej poslovili od nje. Popolnoma uničena je prodala kurtizana dragulj, a še mawSM|BBMBieg-iiJ Uj.T«»atirar liHi iflM ■■ Mladci so vsi vedeli, kam je izginil bledi. nežni tovariš. Naslednjega dne je K! drugi na vrsti. In še tretjega in četrtega dne. Potem sta se dva obesila. Polastila se nas je groza. Kai se dogaja v tem taborišču? Kakšni besi so se za-rili v naše uboge mladce?« »Dali smo zastražiti progo, o.iačili «110 močne straže, odredili obsežno preiskavo. Zasliševali smo goienca za gojencem. Hoteli smo dognati pravo nastrojenie naših mladcev. V šoli smo Uporabili vsa pedagoška sredstva, da tri jim vlili v srca bodrilno vero v življenje in mladost. Naše prehranjevalne razmere so se orav tiste dni nenadoma izboljšale. Popravili smo barake in »redili kurjavo. Preteklo ie nadaljnjih 14 dni. V tem času se ie ubil samo eden Afi vsi smo čutili, da se je naša mladina izpremenila. Duhovi mrtvih tovarišev so krožili med nio. Čudno nobiti so bili vsi. čmerni, zbadljivi. Cešče so nastali med niimi strašni prepiri. Z učenjem nismo moglj naprej. Nenadoma smo imeli neki dan zonet dva samomora. Poveljnik k besnel ln ie odredil najstrožje postopanje z mladino. »Strah jim ie treba vbiti v glavo, pa bo pomagalo!« Ubogi povelinlk! Je Ii ▼ mladem človeku strah ored kaznijo vetji q4 strahu pred smrtio? KakSni tedaj je ponosno pristavila, da v njegovo aiočest vendarle ne verjame. In kamen je romal v zakladnico prin-ceee Age-ka«, ki jo je življenje obsulo s srečo tako bogato, kakor malo koga med zemljanl Tudi ona se je smejala žalostni povestmci. ki so jo pravili o Primer osi. Toda s kamnom je to pot prišla smrt Par dni po tem, ko je položila kamen v zakladnico, je nenadoma umrla, stara komaj 30 iet Eden, ki špekulira z uljudnostjo somov Ameriški ihtijolog van Campen je pričel trditi, da somi vendarle niso tako nevarne živali, kakor po navadi mislimo. Svoje trditve hoče dokazati v praksi. Pravi, da bo skočil marca meseca v neko vodovje, ki je razupito zaradi teh živali, in da bo prišel ves živ in zdrav na suho. Kajti po njegovem mnenju se som ne loti človeka, če ga ta ne razdraži. Za vsak slučaj pa se bo oborožil z dobrim bodalom. Poseben filmski oj>erater se bo potopil v stekleni omari na dno morja, kjer bo s svojim aparatom zasledoval vsak gib požrešnih morskih nestvo-rov. Upajmo, da se mu ne bo v tej stekleni stanici nič hudega zgodilo in da bomo imeli priliko videti na platnu, kako se masti jo rooarske ribe na morskem dnu s človekom ki priha:a k njim v posete samo zato, da bi jih spravil v dobro ime. —— —— • Zlato in srebro Letno poročilo Montagujeve banke v Londonu navaja, da je znašala lan« ska svetovna produkcija zlata 82 mi* lijonov liber. Prav toliko ga je bilo tu» di predlani. L. 1924. in 1925. pa je zna* šala ta produkcija 81 milijonov liber. V Transvaalu samem so izkopali in pretalili 52.5 odst. vse svetovne pro* dukcije. Lanskoletna produkcija sre* bra je dosegla 254 milijonov unč; pred vojno se je približalo samo 1. 1912. z 251 milijoni unč. Največ srebra je da» ia Mehika (32.4 odst.), za njo pa Zdra* žene države. Po istem poročilu imajo največ zla* ta (v milijonih funtov šterlingov): v Združenih državah (836.2). v Britan« skem cesarstvu (252 2. na samem An* gleškem 151.5), na Francoskem (219.8). na Španskem (103.2), v Argentini (92.9). na Nemškem (913), v Italiji (69.3). na Holandskem (33). na Rumun. skem (22.9). v Belgiji (20 5). v Rusiji 19.9) in na Švicarskem (18.7). Fuzija dveh velikih potovalnih pod* ietij. Iz Londona poročajo, da sta se dve veliki potovalni podjetji, Mednarodna družba za spalne vozove in Cookova družba že dlje časa pogajali za zdru» žitev v eno telo. Ravnateljstvo Med« narodne družbe bo izdalo že v bližnjih dneh uradno poročilo o zaključku teh pogajanj. Neka londonska družba jc pokupila lansko leto za pet milijonov funtov njenih delnic. Cookovo podjet* je razpolaga s kapitalom 800.000 fun« tov. Novo združeno podjetje bo raz« širilo svoje delovanje zlasti na Vzhod* no Evropo in Prednjo Azijo, vendar pa tudi na vse ostale deie sveta. Revolucije na zemlji v zvezi s solnčnimi negami? Dunajski astronom Otto Myrbach primerja pojave solnčnih peg s pojavi revolucij na našem planetu m prihaja do zaključka, da obstoji med obema pojavoma neka vzročna odvisnost. V letih francoske revolucije 1787. do 1789. se je na solncu pojavilo največ peg. kar se je opazilo tudi v letih francosko-nemške vojne 1. 1870. do 1871. L. 1917. v dobi ruske revolucije so se zopet pojavile pege na solncu v obilnem številu. Rus Ciževskij je napisal o tem leta 1924. prezanimivo knjigo. Leto za letom je opazoval soinčne pege ter jih primerjal s političnimi dogodki v Rusiji in grafični kurvi obojih sta se presenetljivo ujemali. Ciževskij obeta na temelju svojih opazovanj, da napoči v j. 1927. do 1929. na zemlji doba najstrašnejših kriz. Imenovani Myrbach pripisuje tudi manjše revolucije in posamezne poli- pojmi so se zarili v možgane teh mladih ljudi? Kakšno novo vrednotenie življenja in smrti? Ej. vedel sem: Dečki, ki so imeli doma v Rusiji prve liubezen-ske sestanke, ki so sanjarili med šolskim letom o počitnicah v maihnem mestecu z naivnimi dekleti, ali o nočeh v stepah z luno in s kozaškimi konji, ti sentimentalni dečki so čez noč spoznali, kje so. Na nekem otoku, ki ni otok: na tujih tleh. daleč od rodnih tal, od svojih, ki ne vedo za nie. ki jim ne morejo niti pisati. Tako otič v kletki nekega dne zatoži za gozdom, zajoka za prostorom.« »Jaz sem jih razumel, naše mladce. In vendar — kdo neki je vrgel med njih te pogubne misli? Kdo ie razorožil njihovo voljo? Mlad človek rad obupava, ali preden se odloči za skraioo sredstvo, se mu vzburi vsa živllenska volja, Nekega dne se ie zadeva Dojasnfla. Izginil je bistroumen mladenič, ki je bil že Ofeie dokai svojevrsten. Poznal sem ga kot me'anholika in sem se po pravici čudil, da se tudi niera ni prijela samomorilska epidemiia. Iskafi smo ga in smo ga našli v isozdu na Jermenu. Pri njem ie bilo na poveljnika naslovljeno pismo, ki se ga dobro soominjam. saj sem ga bil nekajkrat prebral z vsem svojim arnom in s vsem svoiim srcem: tične umore viharjem na solncu in njegovim protaberancam. Požig dunajske justtčne palače pada v dan največjih solnčnih peg. Sarajevski atentat in napoved vojne Srbiji sta med seboj oddaljena ravno za eno solnčno rotacijo ia v obeh primerih je stalo solnce v isti le« napram zemlji. Ktkor vidimo, se moderni ljudje silno nagibljejo k nazorom srednjeveških astrologov, ki so trdili, da je življenje na zemlji odvisno od vsemirnifa teles. Dva onomatograma J6CHRBY KOLO Umetni radijevi žarki Iz Newyorka poročajo, da se je elektrotehniški tvornici General Electric Company posrečilo zgraditi katodno cev, ki prenese 900 tisoč voltov napetosti med elektrodama. Strokovnjaki pravijo, da je ta iznajdba velik korak na poti k umetnim radijevim žarkom. Katodna cev izžarja 175 milijonov elektronov na sekundo. Med znanstvenim svetem je znano že daije časa, da so v Ameriki napravili že več plodonosnih poskusov s katodnimi cevmi, ki izžarjajo prilično žark« takšne jakoeti in hitrosti kakor radij. Sicer s« je ie pred leti posrečilo profesorju Lenardu s hcrdeiberike univerze, napraviti katodno cev, pri kateri so izleiavaii elektroni skozi okence iz silno tanke aluminijeve pločevine v prostor, kjer so učinkovali kot nekakšni slabotni radijevi žarki. Pri tej cevi pa j« smela znašati napetost med elektrodama le 200 do 300 tisoč voltov, zaradi česar je bila hitrost žarkov tako majhna, da so ti že v neposredni okolici okenca zamrli. Pozneje je Američanu Coolidgeii uspelo katodno cev toliko »popoln;ti, da je smel pritisniti na elektrodi že napetost 500 tisoč voltov. Žarki, ki jih j« dobil tz te cevi, so se ž« izkazali za dokaj uporabne. Coolidge je namreč zvečal brezzračje v notranjosti katodne cevi in uvedel vanjo žarjeno kato- ki izmetava iako velike množine elektronov. Nova katodna cev ze 900 tisoč voltov je najbrž samo znatno zboljšana Coo-iidgeova cev. ki so jo omogočile najnovejše metode Izčrpavanja, ki dosežejo že skoro idealen vakuum. Žarki rz te cevi so do malega takšni kakor radijevi beta-žarki. Radij namreč izžarja hkrati tri vrste žarkov, ki se imenujejo po prvih treh črkah grške abecede: Alfa-, beta« in gama-žarki. Pomembni so predvsem beta-žarki z veliko zdravilno močjo, ki zatro raka in druge težke notranie bolezni. S katodnimi cevmi bi se dali beta-žarki proizvajati mnogo mnogo ceneje, nego če se uporabna dragoceni radij. V tej možnosti tiči glavni pomen nove iznajdbe Odprto je te še vprašanje, če se bodo dati teki umetni radijevi žarki dovolj natančno odmeriti na ta ali oni oboleli organ. Jakost ožarjanja z radijevimi žarki je namreč jako kritična in korastrukterji katodnih cevi bodo morali streti Sc marsikakšen trd tehniški ureh, preden bodo cevi iziarjak radijev« žarke v tako natančno odmerjenih množinah, kakor jih izžarja radij sam. Tatovi s posebno konju i posel nkturc Na Dunaju so prijeli tolpo osmih tatov. ki je izvršila do doseuanilh ugotovitvah najmanj 25 vlomov z bogatim plenom. Svojo obrt so dolgoprstniki opravljali z naravnost vražio bistroumnostjo. Vdirali so samo v stanovanja tistih Hiic. po katerih se je pomikal kakšen mrtvaški sprevod. Najboii všeč jim je bilo. če je v sprevodu igrala muzika. Špekulirali so s človeško firbčnostjo in se niso nikoli zmotili. Ljudie so tekali k oknom, da bi gledali pogreb, v tem času so v sprednjih sobah izginjale obleke, dragulji preproge, slike in vse mogoče stvari, ki se dado oobrati in prodati. Tolpa k študirala mrtvaške oglase po listih in se je pomešala med pogrebce. v pripravnem trenutku pa so jo nje člani neooaženo zavili v hiše. Izdalo jih jc to. da so imeli Domočnika. pri katerem so skrivali nakradene predmete in da so ljudie sčasoma postali pozorni na pogosto prihajanje sumljivih oseb z večjitni ali manjšimi zavitki v stanovanje tega pomočnika. Zakon in nerodovitnost V dunajski «Uraniji» je predaval ginekolog dr. Ervin Graff o problemu ne-rodovitnosti. ki je v naših dneh aktualen že zaradi čim dalje bolj padajočega ŠtevUa rojstev. Profesor Graff je mnenja, da je le v tako zvanem »otroškem blagoslovu« prava sreča vsakega zakona. Samo z materinstvom doseže ženska svoj najvišji razvoj. Največji del nesrečnih zakonov je nesrečen samo zaradi pomanjkanja otrok, ki so naravna vez med zakoncema. Zakon brez otrok je nenaraven in če se takšen zakon razdere. ga ni obžalovati. V zadnjih letih se zateka čim dalje več žensk k zdravnikom, da bi jim pomagali zaradi ne rodovitnosti. To je še posebno značilno za dobo. ki je na glasu zaradi strahu pred materinstvom. To dejstvo dokazuje potrebo o pobijanju sterilnosti z vsemi sredstvi. Dr. Graff je nato govoril o vzrokih ženske nerodovitnosta in je navedel razne metode za nje pobijanje. kakor zdravljenje s toploto, s kopeimi. organskimi preparati, operacijami in morda tudi z Doppierjevo metodo. Najnevarnejši nasprotnik rodovitnosti je splav, pa tudi nikotin, alkohol. kava rn druga dražila ji škodujejo. Zanimivo je da igra tudi podnebje veliko vlogo. Preprosta sprememba kraja vpliva po opazovanjih v zadnjih letih močno na rodovitnost žena. Proti duhu časa švicarski hotelirji in gostilničarji so započeli akcijo, da bi se damam prepovedalo lepotičenje v restavracijskih lokalih. Proti tej nameri sta se oglasila dva vodilna funkcijonaria madžarskih hotelirjev. Friderik Glfick in Karel Gun-tel, češ. da so baš podjetniki te stroke najmanj poklicani vmešavati se v zasebne zadeve ženskih gostov. Moderno Ženstvo ima povsem drugačen okus in drugačno mišljenje nego ženstvo v prejšnjih časih in n« pubiikum ne obla-stva se ne čutijo dolžne temu oporekati. Tako bi se morali tudi hotelirji in gostilničarji prilagoditi duhu novega časa. ne pa da bi se borili proti njemu. Izjava obeh hotelirjev vzbuia v budim-peštanskih krogih splošno odobravanje. Nočni Pariz V Parizu imajo it prav toplo pomlad. Stražniki, ki jo te dni preiskovali ponoči mestni' Baulonski gozdič, so nenadno zagledali sredi goščave s'epilno luč. Splezali so bližje sredi dreves »n grmov in so bili priče čudne slike. Velik žaromet je razsvetljeval skrbno pometeno jaso. Okoli je stalo in čepek) do 70 gledalcev. V sredi pa sta igrala «Ugrab-Ijeno Heleno* dva čudna, skoro naga igralca: lep mladenič in siva dama. Presenečeni stražniki so se potuhnili ln so videli še drugo čudno sliko: »Obisk pri Cereri». Med tem je zapazil nekdo policijo in pričel se je divji beg. Umetnika »Polkovnik Nikifor Ivanovič. jaz sem poslednji član kluba samomorilcev Zbrali smo se dečki, ki se nam je stožilo do domovini in oo svojcih in smo si rekli, da smrt ne more biti hujša od živlienja. Naiboli sem jih jaz navduševal za našo zamisel, a sam sem kolebal do danes. Strah me je. če pomislim na mrtve tovariše. Včeraj je sijalo solnce in svet se mi ie videl lepši. Bolim se te misli. Z Bogom, mrtvi in živi tovariši, z Bogom naši učitelji, z Bogom Rusiia. Borjs Nlkolaievič Kazanov.« »Tako ie bilo: ti mladeniči niso bili pokvarienl verovali s« v vse. kar smo jih učili, bili so še polni mladosti. Ali v izjemnem položaju se ie nekai zarilo v njihove misli, neke meeliae. motnje — bog si ga vedi kal« »In mlad človek se navduši za pogub-no besedo mladega tovariša, ki se jame igrati s smrtjo kakor otrok z igračo. Naposled — ljudje se vedno ubijajo zaradi življenja. Življenje ubiia.« Ivan Tedorovič ie izpil kozarec 4a1-mattnca. Zasukal si ie hetmanske brkt z nenavadno kretnio. a ni rekel besede vač. Nam se ni ljubilo še govoriti o tem, kako ubija fiviienie. M. Zoščenko: Ubogi Trupikov (Sličica Iz šolskega življenja v sovjetski Rusiji) Učitelj drugega činovneea razreda, Ivan Semjonovič Trupikov. je zapel svoj ogoljeni suknjič, se odkašlial, spodobno držeč roko pred usta, in z drobnimi, plašnimi koraki stopil v razred. »Že zopet prihajate prepozno!« ga je strogo sprejel učenec, ki ie bil za »razrednika« izvoljen. Ivan Semjonovič je prišel v zadrego. Globoko se priklonivši pred razredom, je tiho rekel: »Veste, tramvaj je kriv tega. Zgrešil sem pravi voz.« »Ta izgovor že »eznamo!« ie zasmeh-Bivo rake! »razrednik«. Učitelj se je usedel sa rob stola in je nehote zaprl oči. Čudne slike so vstajale v niegevem spominu... Kot krofesor zgodovine stari v razred in vsi »čenči se »eoštliivo dvignejo s sadežev. Is on. Ivan Semionovič. gre s trudnim, sigarnim korakom na kateder: potem odpre katalog in... kakšna globoka tišina je mahoma zavladala po razredu! Ia on, Trupikov, j* f strogim Vlažno vreme pravo vreme za revmatizem, nev-ralgije, podagro in bolečine v križu. Ne pozabite, da so pri teh napadih najboljše Aspirin tablete Olajšajo bolečine in izločujejo ikodljive snovi iz telesa. Zahtevajte p« vednoortgfaehrf zamoi „®eyck", "" Id se spozna modro-belo-rdečf varstveni znam-kL sta bila prijeta. Imela sta v iami sredi gozda zalogo živil oblek in gledaliških potrebščin. «Parid» je brezposelni igralec, «Helena» pa bogata, 60 let stara dama L., hišna lastnica v Parizu. Igralca nočeta povedati, kje sta dobila gledalce in koliko je stal vstop k nočni predstavi X Prvi nebotičnik v Južni Nemčiji. V Stuttgartu so dogradili enajstnadstropoo poslopje, ki je prvi nebotičnik v Južni Nemčiji. Zgradba je namenjena uradom glavnega poštnega ravnateljstva. Kaj vem? - Koliko znam? Serija tujk. 1. Kaj je banalnost? 2. Kaj je trivijalnoet? 3. Kaj je mentalileta? 4. Kaj je bombastičnost? 5. Kaj je aktualnost? 6. Kaj je ambicija? 7. Kaj je amandman (amendement)? 8. Kaj je amnestija? 8. Kaj je amputacija in kaj je impufar«* " 10. Kaj je anahroniwm? 11. Kaj je anonimnost? 12 Kaj je aforizem? 13. Kaj je aplikacija? 14. Kaj je sinhronizem ia kaj je anahrout zem? 15. Kaj je emancipacija? 16. Kaj je superijoraost in kai je Inferijor- nost? 17. Kaj je konfuznost? 18. Kaj je fuzija? 19. Kaj so Liliputanci? 20. Kaj je e? 24. Kaj je koalicija in kaj je koncentracija? 25. Kaj je premijera in kaj je renriza? Odgovori v prihodnji številki. Rešitev križanke „Pust" Vodoravno: 1. strop, 5. ubogi (a). 81 Janez, 12. ti, 13. redna, 14 Rusija, 15. Razor, 17. amn. 20. ara. 21 ja, 23. Alda, 25. naglas, 27. Boi, 28 ro. 29. rutina. 30. šleva, 33 p. s., 34. ste, 36. un, 37 skok, 38. esa (deblo: drev-). 40. Alba (longa). 41. oiika, 43. as, 45. rop, 48. zora. 50. st (starejši), 51 Is flandija), 52. te, 53. jei 55. vuk, 56. či. 57. Ag. 58. eja, 59. ka, 60. tn. 61. jer, 63. ne, 65. rep, 67. rogovi. 69. Ana, 70. karo, 71. ime, 72. osel. — Navpično-. 1. stran. 2. tiara, 3. oro, 4. perjatu, 5. Una, 6. baraba, 7. Gra-diška, 8. Jutrov, 8. a) as, 9. nikar, 10. ej, 11. za 16. Zagreb, 18 zlo, 19 na, 22. asino, 24 nos, 26. lu (la), 28. reka. 31. 10. 32. ae, 33. pa o, 34. Sardinija, 35. t. L, 37. skalovje, 39. s. r., 42, letos, 44. stričko, 46 potegnil. 47. križank, 49. Asiago, 50. statve, 53. Jera. 54. ej, 62. en, 64. ea, 65. ro, 66. pi, 67 re, 68. os. Perjatu križank, pust te je za nos potegnil. JUTROV STRICK0. Rešitev zlogovnice 1. Osoje, 2. Petrograd, 3. Epidaurus, 4. perunika, 5. slatina, 6. Trdina, 7. Celakovsky, 8. Skoplje, 9 Romeo, 10. stenografija, 11. Erato, 12. iridij. 13. Arabija. 14 ilovica, 15. enačba, 16. Noreja. 17. Patroklos. 18. UešiB, 19. edil, 20. Vardar, 21. rebula, 22 Golovec. Prešernova verza iz romance »UČenecc se gl&sita: Oj predpust. ti čas presneti, da bi več ne prišel v drugo! pogledom prelistal katalog, strogo pre-motril učence, vnovič pogledal v katalog in poklical ime: »Nikolaj Sergeiev!« TruDikov se je zdrznil, počasi odprl oči in tiho deial: * »Sergeiev...« »Kaj pa hočete od mene?« ie odvrnil poklicani učenec, nejevoljen, ker ga je učitelj motil pri pregledovanju albuma z znamkami. »Prav za prav nič.« se ie opravičeval učitelj. »To je bilo le tako... nič se nikar ne zmenite za to!« »Kako naj to prav za prav razumem, ha?« »Prav za prav... hotel sem se samo prepričati, ali je mol mladi tovariš Sergeiev tu.« »Tukaj sem!« fe deial Sergeiev. ogledujoč znamko proti loči. Učitelj ie še' do razredu. »Prosim oproščenia, dragi meji tovariši, mislim, da sem vam za danes naložil.,. se pravi, hotel sem reči. predlagal sem vam bil da si orečitate tisto o reformah nekdanjera Aleksandra L Prosim naprej za oproščenie — a mogoče bi bil kdo izmed vas tako Driiazen in bi mi povedal kai o reformah nekdanjega Aleksandra I. Verujte mi. mladi \ •JUTRO* K. 49 - 9 KTea«q» 26, H 1928 Kraljestvo mode Spomladanski klobuki Bili so lepi, zlati stari časi, ko je duma aosila skozi celo sezono eden in »sti klobuk in ga je ie prihodnje leto nesL k mo-distki, da ga ji je preoblikovala. To so bili tudi dmbri gospodarski časi, kajti izdatki za klobuke so b.ti naravnost malenkostni. Dandanes je to drugaje. En sam klobuk gospe ali gospodični ne zadostuje več za celo leto in za vse priložnosti Iz tega pa še ne veiša sklepati, da je sodobna moda potratna. Potrebe So sicer narasle, zato pa »o se izdeMir pocenili Moda klobukov, ki }mh tonov do globoke rirjave barve. Srednja stika nudi primer klobuka iz ve-lurja z navzdol upog-njenim robom. To pokrivalo jc posebno prikladno za štrapac ia za detževmo vreme. Tretja risba zgoraj prikazuje originalno pokrivalo, ki seže v drugi polovici na del fcca in poknva ušesa in vrat, spredaj pa je obrnjeno navzgor. Dekor ob strani je iz eksotične slame. V dragi vrsti vidimo na prvi sliki sliki vzorec pokrivala za teras. z>ek) praktijno športno čepico, ki drži lase le za silo skupaj. Oči ščiti pred solncem senčnik iz celuloze. Za večetmo uporabo je majpripra-vnejši eleganten model, kakor ga vidimo na srednji siki v spodnji vrsti. To je f'p klobuka s spredaj navzgor, zadatj pa z navzdol obr- tovariši. le z največjim spoštovanjem se spominjam nekdanjih vladarjev...« Ves razred se je porogljivo zagro-hotal. »Nisem tega tako mislil.« ie v zadregi dejal učitelj. »Vi niti ne veste, mladi tovariši moji. kako sem razburjen... prosim, nikar si nžnak ne tolmačite mojih besed. Sicer Da niti ne zahtevam od vas, ne. še vesel sem. če o dotičnih reformah ničesar ne Doveste. Ce bi vi samo slutili, mladi tovariši moji. kako neizmerno sem razburjen ...« »Daj no že mir!« se ie razlegel glas iz zadnje klopi. »Neha.i že s temi bedastimi čenčami!« »Sai sem že miren, sai molčim,« je odvrnil učitelj »Le dovolil bi si samo, naipokorneie bi si dovolil vorašati mladega tovariša Semiačkina. kakšne politične novice ie zvedel iz časopisa »Istina«?« . Učenec Samjačkin se je čutri zadetega; togotno je zagnal časonis proč la zavDil: . . - »Kaj naj pomeni to namigavanje? Ue bi bilo po vašem, bi torei moral skriti svoj list? Ta list da bi iaz zataiil?! Ha! Ali ne veste, da vas za to lahko pozovem na odgovor? Vi —« . »Ne. ne. ne. Se na mar mi ne hodi. Bog varuj nič si nisem mislil pri tem, njenim krajcem Ti klobuki so dvovrstni: izdelujejo se iz klobučine, a tudi iz slame. Zadnja stika nudi primer klobuka s kratkim pajčolanom. Pokrivalo je praktčao ter učinkuje zelo dekorativno. Čipkaste garniture tvorijo vedno svetel, prijazen učinek tako, da pomladna moda nikdar ne pogreši, kader se posluži tega nežnega okrasa. Tudi letos bodo čipke poživljale nove aran-žmane. Posebno so čipke pripravne, ker z nitmi lahko povzdignemo tudi lanske obleke. Na- vadno uporabljamo čipke kot garniture, to je za ovratnik ali manšete, ali pa za različne podvratnike, kakor fišije in žaboje. Dame jih bodo pa tudi nosile za ovratnik, ki prehaja v plastron, da je aranžma že podoben vloženemu telovniku. Temni pomladanski kostumi na naši sliki s svojo belino prijetno poživljajo na opisani način nežne čipke. Krilo ie krojeno v dveb stopnjah in ga izpopolnjuje jopica v lep komplet. ki deluie izredno mladostno. minimumu Lepoti se di prednost. Marsikateri 8« odlikuje z roj« stvom, posestjo, ananstvom tn zmožnostjo; v življenju daje vsemu temu lepota — dobro negovana zunanjost — pred« □ost. Z Nive»«cremo si prido» bite gladko, zdravo kožo, to ie predpogoj k lepoti Uporab* Ijajte tudi Vi Nivea-cremo. immiiiiiiim Nikar si vendar vsega tako krivo ne razlagajte!« Ves razburjen je begal učitelj po razredu gor in dol. »Nu, ali mi boš 5e dolgo olesal pred očmi?« ga je nahrulil eden izmed učencev. Najbolje je. da se Dostaviš pred tablo!« Pokorno se je postavil učitelj pred tablo in tiho zajokal, usekavale se v kroe. Kaj je „dečva"? najboljše, najtrajnejše zato naicenejšel dečva« so refcfe stari gorenjski odaaci, kadar so mi&itti oa svoje brhke Mm. «NaJa dečva« bo letos poloti govoril novodobni družinski oče, ko bo z dopadenjecn gledal svoj družinski cvetek v belem ošpet-fru in nageljnovem krilcu. »Naša dečva« bomo ponavljali vsi, ko bomo mo troti ob-novijeoo častitljivo narodno nošo, pristno ia nepotvorjeno kljub temu, da bo prilago-deoa duh« časa. Ne smemo namreč pozabiti, da prihaja »Dečva« baS sedaj, ko do-minira poleg vitke baje moda široke stil-ske obleke. »Dečva« je istočasno izvirno domača, naša in moderna. Njena velika privlačnost tipi v dejstvu, da bo vsestransko uporabna, torej: praktična, cenena in prikupijiva ofe-enem. Najboljša lastnost »Dečve« pa je njen pristni, pravi naroden vzorec. Prava »Dečva« bo izdelana tudi le \z pravega domačega blaga. Lahko smo ponosni na to, da smo dobili za to modo lep naroden vzorec, ki bo pokazal tujcu spoštovanje, nam samim pa ljubezen do domače grude. Ali ni lepo, da moremo tudi v tej stroki ustvarjati neodvisno od tujih vplivov? Ali to ne dviga naše narodoe zavesti in ponosa. »Dečva« je pripravljena za vse naje ženstvo, od prve meščanske do poslednjega gorskega dekilča, od šolske voditeljice Sja do najmanjše učenke »Dečva« je do. tnača moda ki se ne bo nosila samo v ož-mejah Slovetije. ampak ki pojde tudi globlje v državo. V prvi vrsti pa Jo bodo nosijo Slovenke, ki bodo s tem kazale svojo narodno zavest ta spoštovanje do lepih starih časov, ki so nam jih zapustili predniki. Marija Šarčeva. FORMAN PROTI NAHODU p čiujCcvvC Zdravstvo Tabes Posestrima progresivne paralize, vznikla na istem temelju kot ta. m povzročena po isti specifični infekciji, Je tabes. ali kakor io do suženskem orevodu iz nemščine me-tu-jemo tudi sušico hrbtnega mozga, ime, ki nikdar ne ustreza bolezenskemu procesu procesu na hrbtenjači. Kako sorodni sta si bolezni, kaže tudi dejstvo, da ena nered-kekdaj prehaja v drugo, in se kombinare druga z drugo najdete uri bolnikih, ki obo-l* najprvo na simptomih ene, potem pa druge. Tabes ie iako dolgotrajna, in mnogokrat mučna, mnogokrat pa, posebno za premožne ljudi, dolgo vrsto let boli gležnja, kot huda bolezen. Pri nekaterih bolnikih desetletja povzroča tak« neznatne neprilike, da le ti lehko oovsem zadostno opravljajo svoje poklicne posle. Pri drugih seveda povzroča bolezen silne bolečine, ali ohromi zgodaj bolnike, iih polaga radi želodčnih krčev na posteljo, iih oslepi ter jih napravi že zgodai za delo nezmožne. Da izroča take bolnike bedi in pahne velikokrat niihove rodbine v nesrečo, če ni premoženja pri hiši. ie umevno. Kot paraliza se tudi tabes navadno razvija iz komaj zazuatnih oočetkov. Pogosto se začetkom pojavlja bolezen tako. da mk-do ne bi mislil na obolenie brbteniače. Bolnik bljuie neprestano po 2 in 3 dni, tudi delj, poklicani zdravnik govori o želodčiitt krčih, zapiše primerno zdravilo, in bolnik »ozdravi« v tednu dni. dokler se v prihodnjem polethi zopet bolezen ne ponovi. — Drugi opazuje, da se v temi težko orijen-tira. da ne more po stopniicah dobro hoditi, če ne gleda na noge in podobno; prav, pa si posveti, da vidiš in glej pred-se pa pojde, to ni pri meni drugače, vele prijatelji Tretji stoče o bliskovitih bolečinah po eni ali obeh spodnilh okončinah, se zdravi radi revmatizma. radi ischiasa in podobnih bolezni leta ln leta. ootuie iz toplic v toplice, dokler ne pride nevroloza v roke, ki ugotovi tabes. ki zanio ni zdravila pri bolniku. Mnogo bolnikov toži tudi. da hnajo občutek. kot bi iih držala močno zategnjena vrv okrog pasu. Drugi tožijo, da imajo občutek kot da hodijo do vati ali ne2em mehkim, da so podplati »gluhi« in podob-io. O bliskovito pojavliajočih se bolečinah v spodnjih okončinah, ki mučijo nekatere bolnike do obupanosti, smo že govorili. Važnejše od njih so notorične motnje na njih. osobito pa ataktadine. Normalno človek avtomatično inervira v poštev prihajajoče živčevje ta mobilizira muskulaturo, tako. da gotove mišice napne, z drugimi popusti in odneha, z eno besedo, da svoje mišičevje tako uravnoveša, ne da bi posebno mislil na to. da pravilno n. pr. stopa po stopnicah navzdol. To lastnost pa izgubi tabetik. in brez kontrole oči in obračanja posebne pažnie na svoie pregibke začetkom otežkočeno. pozneje sploh več hoditi ne more. Njegova hoja ie nerodna, širokotirna bolnik meče v lokih noge krog sebe. buta s petami ob tla in v temi pogosto popolnoma odreče. Posebne motnje se pojavilo na očeh. kjer bolniki velikokrat ohrome na raznih očesnih živcih in mišicah. Se važneiše je pa. da atrofira vidovni živec, vsled česar bolniki osi ene. Navzlic vsemu navedenemu Da vsi ti bolezenski znaki še ne zadoščalo za sigurno diagnozo. Zanio ie treba še drugih znakov. ki so odločilne važnosti za zdravnika, ki Jih edini more tudi dognati, zato Jih tudi tukai ne navalamo. Boli kot bolezen sama le sa še razširjan strah pred nio. Razni nervozni ljudje, ki si Imaio kai očitati, se traino vznemirjajo, češ. če niso tabetični. in letaio od zdravnika do zdravnika ter fth nadlegujejo s svojimi kverutaciiami. Ce ie ta nevroza huda, Je mnogokrat hujša kot prava tabes sama na sebi. Tabe* it kot smo Je povedali neozdravljiva. a nagnjena k Izdatnejšemu tobolft:«-tfu. Da tn>» oo 20 let ta več nI nikaka posebna Izvenrednost. Smrt nastooi skoro vedno radi kake interkurentne bolezni kot vnetij pljuč, opeša nje srca. metle ledvic, mehurja, infekcijo zbog prele&utin itd. Zdravniška posvetovalnica a L P. aa & Kožne bolem! treba videti, ker tadi aajbotjfl opis mnogokrat ne aado- iča za diagnozo. Morda pa uganemo. Poskusite, ko ste se očedili s toplo vodo in posušili, namazati obolela mesta t cin-kovim mazilom, kot ga dobite v vsaki lekarni. Ce bi to ne učinkovalo poskusite inotyol-mank>. Ce odreče še to. se vsekakor obrnite na kakega strokovnega zdravnika. — G. Fr. V. v LL Vaš današnji dopis je prvi. ki nam je prišel v roke. Stvar je prirojena in se ne da popraviti. Sicer ie pa za vse funkcije popolnoma brezpomembna. — G. J. D. v M. Najboljše bi bilo za Vas. če bi Vas bilo mogoče spraviti v kako hiralnico. Vse to. kaT želite se ne di tako nalepem odpraviti, ker ie v zvezi z boleznijo na hrbtenici. Kar Vam moremo svetovati (poleg hiralnice) so solnčne kopeli, katere jemljite početkoma previdno po K — % ure. pozneje tudi dali. V opoldanskih urah se Vam ni bati orehlajenia ob toplih dneh Z zdravili se Vaših »zaprtij« ne da odpraviti. — C. M. D. na V. Ne mislite. da moremo mi komurkoli že boljše svetovati nego zdravnik, ki ima priliko videti Vas in preiskovati, dočim mi v najboljšem primeru Mehko slučajno — uganemo. — To. kar imate danes v kolena, je po našem mnenju vse nekai drugega, kat vaša prvotna ishias. in ne stoii v nobeni zvezi z njo Verjetno gre za proces v skleD-j kakršnegakoli vzroka že. Poskusite si dajati čim boli gorke obkladke na koleno (1 ž.i-ca Darka uske soli na 1 liter tonie v ode) po dnevi si pa utirajte koleno s sledečim mazilom: iothion 10.0, ingt. etnoH 50.0. — G. M. K. v V, Običajno ni bolezen, na kateri bare trpite VI združena z bolečinami, k večjemu v toliko, v kolikor iih provzro-čajo krči. Proti nifcri skušajte jemati natrijev bromat. 1—3 noževe konice na dan. n viganitola 1—2 dražeje. — Žal Vam tudi mi ne moremo druzega povedati, kot to, da je bolezen neozdravljiva. — G. J. M. v LJ. Kratkovidnost temelH na posebnem ustroju zrkla, ie priroiena in neozdravljiva. To. da kratkovidnež. kot pišete, začne gledati normalno v gotovih letih, je nezmisel. Tudi ni mogoče, da kdo postane kratkoviden, ki tak ni bil. — Da se Vi ob mrzlem iutru solzite. ie v Vaših letih bržčas kriva preobčutljivost Vaših očesnih sleznic. Morda so tudi cevke, ki imaio odvajati solze v nos. zamašene To in vse drugo ugotovi lehko točna strokovna preiskava. Svetujemo, da posetite brezplačni okulistični ambulatonj tukaišnie bolnice — G. Z. P. v Li Vaš opis nikakor ne zadostuje. Sploh ie treba kožn« bolezni, kot smo že neštetokrat povedali, videti. Po samem slabem opisu ni malo, niti doznavati ne moremo, za kai gTe. Obrnite se na speciialista. — G. L. A. v P. pri K. Opis ne zadošča: vendar mislimo, da se ne motimo, če menimo, da gre bržčas za hemeroide, ki v premnogih primerih, preden se dovoli zaprte pokažejo, povzročajo močno srbečico. Izmivaite se s toplo vodo, vložite si čez noč mrzle obkladke (l žlico svinčenega bazičnega ocetata na 1 liter vode),- na obolelo mesto. t»o dnevi se na-mažite z inotvol-mazilom. katero treba potem vsak večer s toplo vodo zopet iz.niti. — G. R. v ? »Rlvijera izključeno«. Izvolite se obrniti na kakega speciial'sta za bolezni dihal. — a D. M. (?) v C. Za odpravljanje golše treba natančne zdravniške preiskave. Kar Vam eotovo ne bo škodilo, je naslednje: Kupite v lekarni 1 gr. judo-vega natrija in raztopite ga v litru destilirane vode Od te raztopine, katero treba večkrat seveda obnoviti vzemite vsa* dan po 1 žličko aM žlico — Dognati ie naiprvo treba, odkod izhaia neprijetni duh, ali iz nosu, ali bizgavk. Svetujemo Vam grgranje ta izprinaje ust z ortizanom, ali če hočete s poljubno običajno ustno vodo, katere ima vsaka lekama na zalogi. Važno oa je dognati vzrok duha. To Da lehko dožene samo zdravnik-strokovniak. Dr. Ferdo Kern, Prva pomoč ponesrečenim živalim in nekatera druga navodila lastnikom domačih živali. 1928. Založila Tiskovna zadruga v Liubljani. 128 strani s W slikami. Cena Din 34, s ooštnino Din 36.50. »Prva pomoč ponesrečenim živalim ta nekatera dTuga navodila lastnikom domačih živali« le naslov nove kniige, ki io je napisat žrvinozdravnik prof. dr. Kern. upravnik državnega veterinarskega bakteriološkega zavoda v Ljubljani in bivši profesor za živinozdravništvo na višjem gospodarskem učilišču v Križevcih. Do sedaj sta izšli dve izdaji te knjige v srbohrvat-skem »eziku. ki sta popolnoma razprodani. Slovensko izdan ie je še dopolnieno, prevod pa je napravil g. živinozdravnik dr. J. Kune. Pisec pravi, da je napisal to knjigo, ker se ie prepričal, da je naše ljudstvo o najnavadneiših vprašaniih prve pomoči pri živini vseskozi nepoučeno, da so ljudje v takih primerih brez vsakih pripomočkov in da se v skrbi za živino lotevaio popotaoma brezmisetaih ln celo škodljivih sredstev. Bogata vsebina 128 strani obsegajoče knjige. ki ie opremljena z 93 zelo poučnimi slikami, poiasntule v kratkih odstavkih sestavo živalskega života, našteva katera zdravila so potrebna za prvo pomoč in kako se iih uporablja ta živini daie. Nadalje popisuje kako se ravna z raznimi ranami ter kaj storiti v raznih slučajih nagle obolelosti. Naslovi: »Poškodovanje rogov«. »Poškodba kopita in kovanje«, »Prišč med parkiiic. »Opekline«. »Strela«, »Zlom kosti«, »Izpad porodnice ta maternice«, »Izpad danke«. »Vnetie vimena«. »Driska«, »Kolika«. »Napenlanie goven in ovac«. »Tuji predmeti v požiralniku«. »Pretres možgan«. »Solnčarlca«. »Nevarnost zadušitve«, »Zastrupitve«. »Ozebljeme«, »Postopanje s popkom novorojenih žlvaH«, »Nalezljive bolezni« I. t. d. ie sami dovoli povedo, da se knflga peča z vsemi onimi slučaji, v katerih bi vsak lastnik živine moral vedeti, kal mu ie storiti, da se obvaruje škode. Lepo tn koristno knjigo vsem interesentom prav nirjmo priporočamo. Karoč? se Pri Tiskovni zadrug! v Ljubljani, Prešernova ulica 54. aH pa pri podružnici Tiskovne zadruge v Mariboru. Aleksan-diova cesta štev. 13: velia Din 34. poštnina 2.50 Din. Turške srečke in srečke Italjanskega Rdečega Križa KUPUJE Banka PEHANS A Ko. LJabfiana. Miklošičeva cesta 20. ww»w«wwiiiHwiBwr«««aMn>ii unm Radio Izvleček iz večernih programov BERLIN (484 m 4 kw), FRANKFURT (428 m 4 ki). LANGENBERG («8 m 25 kw). STUTTGART (379 m 4 kw). PRAGA (349 m 5 kw). LONDON (DAVENTRY 1604 ra 25 kw). ZAGREB (310 m 0.7 kw), BRNO (441 m 3 kw) DAVENTRV (492 m 12 kw). VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (MOTALA 1320 m 30 kw). Nedelja, 2«. IL BERLIN 20.30: Zabaven večer. (Onkeste*. so* sti ia r«citaciž€.) FRANKfURT 19: Mozart: »Rop iz Seraila«t opera v 3 dejaa,iij. LANUJSMBERO 18: Kosce*t cerkven* glasbe. 19.46: Mozartov ciklus. — »Don juan«. STUTTGART 19: Prenos programa ie Frani, furta. PRAGA 20: Zabaven večer. Nato konce« orkestra in solivtev. LONDON 22.05; Orkestralen konce«. — 1. Sibe-oits: Finska; sini. pesnitev. — 2. Keteibej" Samostanski vrt. — 3. Pesim za teoor. — 4. Tayk>r: Oihello. — 5. Sarnt-Saens: Roado caprieckMO (violina). — 6. Pesmi za tenor. 7. LeoncdivaUo: Fantazija iz opere »Ghima-či«. ZAGREB 20.35: Komorna glasba. — 1. Mozart: Kvartet v G-durn. — 2. Beedhoven: Godalni kvartet v F-molu. Nato lahka glasba. BRNO 19: Valčkov nastanek in razvoj. (Predavanje in koncert.) RIM 20.45: InstrumeataJeo koncert. — Haydn, Resjuighd, Molinar«, Dvorak, Beethoven, Bach, Wagner. DUNAJ 1S.45: Komorna glasba. — 1. Mozart: Godalni kvartet v F-duru. — 2. Dvorak: Godalni kvartet v F-duru. VARŠAVA 20-30: Koncert. — J. Beethoven: »Fi-ttelKH; uvertura. — 2. Bee£hoveo: Fantazija, 09. TI. — 3. Arije in pesmi za bariton. 4. Bruca: Violinski koncert v G-molu. — 5. Klavirske skladbe. — 6. Lšszt: Madžarska rapsodija H. 2. STOCKHOLM 20.05: Komorna glasba. — 1. Schubert: Godalni kvartert. Nato dueta ia dunajski večer. Ponedeljek, 27. U. BERLIIN 20.30: Smiooičen koncert. — 1. Haydn: Siniontja St. 7, v C-doru. — 2. Mozart: Klavirski koncert v A-duru. — 3. Gurlitt: Komorni koncert št. 1, za klavir in mali orkester — 4. Reger: Uvertura k veseloigri. Večerni koncert lahke godbe. FRANKFURT 20.15: Sch&nherriev^ »Zemlja«. LANGENBERG 20.15: Beetbovwve skladbe. 1. Ženska siniontja v C-d-uru. — 2. Godba na viteškem »>lesu. — 3. Pesmi z orkestrom. 4. Koračnice. — a) Zmagoslavna koračnica, b) Žalna koračnica. — c) Turška koračnica. Nato humor ia vedra poezija. STUTTGART 20: H. Limamn: »Kastor in Po-tuks«; veseloigra v 3 dejaadih. Nato literarni večer. PRAGA 20: Sfovaški večer. — 1. Bella: Godalni kvartet. — 2. Krička: a) Slovaški Jezik, — b) Cvetlice govore. — 3. Foerster: TroboJ-naca. — 4. Suk: Prolog. Nato lahka glasba. LONDON 20.15: Schumannove pesmi. Spevi za bae-baritoa. 22.35: Orkestralen koncert lahke glasbe. ZAGREB 20.35: Pesmi in arije, Naito večerni koncert lateke glasbe. BRNO 20: Prenos prosratna iz Prage. Nato zabaven večer. RIM 20.45: Klasična glasba in komedije. — 1. Beethoven: Druga siafonija v D-duru. — 2. Pestna za so>pTan. — 3. Teiek portret; komedija. — 4. Meodeissobn: »Zfngalova jama«; uvertura. Nato lahka sodba in pesmi. DUNAJ 20.05: Schumaiuiove skladbe. — 1. Ženska ljubezen in življetrje. — 2. Sonata v A-mohi, za klavir in vrotino. — 3. Pesmi o Renu. — 4. Klavirski trk), op. 88, za klavir, violino in čelo. VARŠAVA 20JO: Koncert solistov. — I. Brahnn: . a) Kiarinetski kvintet, — b) Pesmi. — 2. Weber: Drugi koncert za klarinet in kia-vir. — 3. Pesirri. — 4. Vo&mann: Koncert za čelo. op. 33. STOCKHOLM 19.35: Večerni koncert lahka glasbe. Nate koncert solistov. Torek, 28. IL BERLIN 20.30: Večer grotesk. (Petje io solati na instrumentih.) FRANKFURT 20.15: Prenos programa iz Sfcu«- garta. LANGENBERG 20.15: Glasovi naše dobe. — Poezija indnstrrje. (Recitacije, solisti, moSkl pevski zbor.) STUTTGART 20.15: Sidney Jones: »Geisha«; opera v 3 dejaw}ih. PRAGA 19.15: Večerni koncert orkestra in solistov. LONDON 20.15: Scfctzmannove pesmi. Naio koncert vojaike godbe. 22.40: Komo-rna glasba. — L Dktersdorf: Kvartet v E-dtrru. — 2. Schumann: Tri fantazije za klavir. — 3. WoK: Sereoada za godalni kvartet — 4. Schubert - Lasnt: Vojaška koračnica. — 5. Schabert: Moment musical. — 6. TaiKeford: Kvartet. __ BRNO 20: Koncert. — Dvofakovi »Slovanski plesa«. ' RIM 20.45: Vokalen in instrumentalen koncert. DUNAJ 19: Beethoven: »Fidefio«; opera v 2 dejanjih. (Prenos iz dunajske Državne opere.) VARŠAVA 19.30: Monduszko: »Grofica«; opera, v 3 dejanjih. (Prenos iz državnega gledališča v Katovicah.) STOCKHOLM 19.15: Bizet: »Carenen«. (Prenoa iz kraljeve opere v Stockhofann.) Sreda, 29. IL BERLIN 20-30: Modemi »šlagerfi*. (Sodelujejo solisti in orkester.) FRANKFURT 20.15: Komorna glasba. 1. Brate*: Trto v C-meta. — 2. Rameau: Četrti koa-oert. — 3. Schubert: Trio v B-daru. 21.15: Orkeatralea koncert. LANGENBERG 20.30: Koncert pevskega zbora. 1. Pombertsky: Mimo morje ta srečno pot. (Zbor m orkester.) — 2. Hoffmana: Slike v. severa. — 3. FUhricfc: Ko se zinufcj dan obrne. — 4. Pesmi sa icoški zbor ta orkester. STUTTOART 20: SehiBer: »Wallet!&teaneva smrt«; tragedija v 5 dejanjih. PRAGA 19.40: Dvefak: »Psoglavci«, oper* v i delanjih. LONDON 20.15: Schumannave pesmi. 21.19: Koncert. — t. Wagner: I« opem »Lolwsgrta«. (Tenor te orgle). 2. R-SraaB: Podokmca. — 3. Madriggl. — 4. Mozart: Godalni kvartet v C-dnr«. ZAGREB 20.35: Shakespeare: »Sen krasno nočL« BRNO 19.49: Prenos programa u Prafe. RIM 31: Prenos iz gledališča. DUNAJ 19-38: Orkestralen koncert. 1, Oftta-nor: »Das Kathee voo Heilbroon«; uvertura. 2. Hay*n: Shrfon^a v C-mola. — S. Bcuck-ner: Siotoodja St. 6, v A-4an, VARŠAVA 20.30: Koncert orkestra na pliala. STOCKHOLM 19.50: Siaio*i«en koncert Sfijelta-mvA skladb. «JUTRO» št. 49 «=io = Hedeljs 26, TL 192* Pomlad je v zraka I Na štajerskem začno pomlad že s Aeonico, na Gorenjskem se pa tedaj Žele oddahnejo, da ne bo več hudega. V Zalem logu ta dan prvič spet solnce poslati petelina na zvoniku — zadnj.krat ga je obsijalo o Vseh svetih. Včeraj je bil sv. Matija, ki ima tudi veljavo, ker je zadnji za mraz. Sicer se tudi Pankra-cij, Servacij in Bonifacij ponašajo z imenom ledenih mož, ali tedaj na leti ce misli več nikdo, ker so samo hladni in mokri kakor tista čemerna Zoikia. April je pa pač april, če mu sušcc ne prevzame muhastega opravka. Kar se pa koledarjev in prat.ke tiče za pomlad srtso prav nič zanesdjivi. To so bukve. še niso za nje, in se naučili reda, zakaj vsak opravek ima svoj čas, kakor kosilo. Ko je pa nagajanja in naukov dosti tezr je jok blizu, pa mati prinese vsa v sopari skledo s štruklji. Potresene z orehi, ki so nazbolj občutljivi za zmrz-ljav — — Nu ja, tega otročad tudi še ne ve, kaj pomeni, če dobro obrode orehi. Se morajo pustiti še večkrat potegniti in še dolgo čakati, kakor — na štruklje. Kakor že rečeno, vsaka stvar ima svoj čas in mora imeti svoj red. Ce je prezgodaj toplo, prezgodaj požene in pozebe. Zgodaj sicer, pomlad je pa že v zraku in v koreninah. Kakšno imajo že ptiči na Pomlad v sobi Foto F. KraSoreo pomlad je pa v vetru in v zemlji. In tudi, če pada še pozen sneg, je Je za be-jfaški gnoj in ne več za zimo. Ta je šla s pustom in sitno babo bodo na sred postno sredo prežagali in vrgli v vodo, da bodo radovedni otroci zamudili Štruklje, ki ta dlan morajo biti na mizi. Tolsto suho meso in klobase >o zimi za slovo, pomladi v čast pa naš človek Žrtvuje orelove štruklje, ki ni boljšega na svetu. Ti so tako rekoč nekak mehki, topli preludij k trdo zapečenemu velikonočnemu kolaču, kakor je pomlad še vsa plaha in nežna, o veliki noči pa že trdna in zmage gotova. Kako poinenl ive so stare navade! Pri vse zgoda;, če le mak) posije solnce! Sama pomlad jih je, ki sili in rije povsod na plan. Popki se napenjajo po vejah, da komaj zadržujejo listje in cvetje. Samo, da bi jih ne zapeljalo solnce, preden je prišel čas. Zdaj je šele za tro-bentice in zvončke, ki so vstvarjeni samo za lepoto, nu, kako bi rekel, samo za pomlad in za take, ki skladajo pesmi. Sploh za otroke, ki jim ni za resnobo. Kaj bi jim jemal za zlo, če ne vedo, dia zvončki niso za košnjo in vi olice ne za mlatev. To je le za oči, ima tudi dober duh in je samo za nedeljo, drugače je pa plevel in na delavnik je ob tesm času poglavitna stvar gnoj. Tako mora biti, Bruseč pogrebščini zime, hude babe, M jo žagajo na mostu, so otroci lahko zraven, diali zapeljati, da babo žagajo, je doma Že po kosilu. Kazen za otroško radovednost, da bi ne stikali za stvarmi, ki drugače ni kaj jesti. Za mestnega človeka je seveda drugače. k, jih bodo laglje razumeli. NaSii bodo prečudno skladnost nekaterih pretresljivih prizorov z življenjem in svetovnim nazorom največjega filmskega klovna. To je moja dežela V mojem pristanu pristaja čoln želia. Trudnemu potniku tam ne i zapirajo z vrvmi dohoda s krova nadlog. ! Lova za zlaiom tam ue poznajo. David i rt Golijat živita v bratski si«»si. Paglavcem ni treba razbijati sin, da bi drugi dobili posla. .Nikomur ne pride na um nova misel, ia usnje in loj telita slad. In pogled na sirot-ne?a Charlieja izziva moder in malce sramežljiv usmev, kakor ko se starcu obuja spomin na mladost: iTak lako je bilo življenje.« Daleč je ta dežela. Se tičim v svojih solnih in se opiram na svojo paličico. In vedno znova iztezam reko in vedno prepozno spoznavam, da velja pozdrav sreeuiku pokraj mene. Praznično pogrinjam mizo in čakam zaman, ker nadležna je pot k meni. Po mojih plečil plezajo mnogi k usp?horn, jaz pa ne smem niti vprašati: «In jaz?> Gladoval sem, boril se in otepal okrog sebe. Dokler se ni bolest izprevrgla v grohot. In zdaj se mi smeie ves svet, meni klovnu-Dobro, da premnogi ne vedo, koliko bolestnega spoznanja je v smehu. Oni se le smehljajo in na dnu nasmeška se jim časih utrne solza. In nekateri hočejo mršiti čelo. Ni jim prav, da se jim krati spanje. S svojim smehom si mamijo skeleče občutke, ker ne marajo utegnil pohujša-ti. — Komu naj služim? Odločitev je laT,ka. Kdor pleše na vrvi, ne more imeti težišča kakor v sebi. Saj boste videli, kako me nadlegujejo na vrvi. (Aluzija na veliki prizor v Lovu za zlatom:*, a prišel bo nov šalji-vec, in Charlie, klovn, bo pozabljen. Če bodo nekateri med ljudmi takrat vedeli, da je v klovnu umrl tudi Hamlet, tedaj bom vesel sezul svoje nemogoče čevlje in se bom tiho odplazil v deželo Nikjer. „0b vzhajajočem solncu" -„0b zatonu solnca" (Naslednji prkor se odigrava v uradn manjše filmske družbe; za laglie razumevanje naj navedemo, da je nemški naslov filma «Sunrise» T«Ob zori?]: «Sonnenanf?argr»). Gospod direktor stopi v urad, plane na telefon in zavpije:: -rKje sta režiser in dramaturg? — Naj prideta takoj k menib Režiser in dramaturg (vstopita): cDobro jutro, gospod ravnatelj b Direktor: cDobro jutro, gospoda! — Torei, sinoči sem si ogledal «Ob vzhajajočem solncu». Na, reči moram, film je kolosaVn. — Mislim, da so ž niim sijajno zaslužili: ljudje so kar tulili. — In tedaj m" ie prešinila genijalna ideja. Naša velefilma bomo za nekaj časa ostaviii in namestu njiju bomo vrteli — na, kaj neki mislita? Nu, da, vidva nikdar nimata pametne ideje —--Torej vrteli bomo <-Ob zatonu so!noa»b Režiser in dramaturg (prepadena omahneta na zofo). Direktor (začuden): *Nu, ali se vama moja ideja ne zdi kolosalna?> Dramaturg: cPo pravici povem — ne!» Direktor: »Rečem vam, sijaina ideja b Režiser: t Toda za eNajdenčkas smo že angažirali igralce b Direktor: «N:č za to! Jih pač zaposlimo pri cZatonu solnca>. Da se razumemo; naj-kesneje v štirinajstih dneh začnemo, sicer ram še kdo ukrade idejo b Dramaturg: «AIi — kje naj dobimo ma-nuskript?» Direktor: Reži«cr: «Ali vam je zn^no, da ie Fox dal na razpolago za «Vzhajajoče so!nee» nekaj milijonov mark in da je Murnau snemal film več mesece v ?> Direktor: «Me niti najmanj ne zanima. Jaz nisem Fox in če hočete delati na filmu cele mesece, lahko že danes greste. Saj režiserjev ne manjka! Film sme stati kvečjemu sedemdeset tisoč mark in v štirinajstih dneh mor? biti gotov! Čas je. da tudi jaz že kaj zaslužim !> Dramaturg: cA.li povejte mi, kaj naj se v filmu dotnia! Kaj sličnega kakor v cVzha-iajoppm solncu?*' Direktor: cMar ste padli na glavo? Tak ne razumete, da je najboljše na tem filmu naslov — baš zato sem se odločil, da ea porabim za •rZaton solnra>! Film se z^.čne na Dunaju, v Prnfrn kakopak, v glavnih vlogah zastaven lajtnant in nezakonska devojka z Rena —- — —."» Rp/i^cr: če bi za izpremembo vzeli Moselo ali Vislo — Ren je že precej oguljen b Direktor: *Ne prekinjajte me, Ren še daleč ni oguljen — Torej, zastaven laitnant in deklica z Rena, ki so io trgovci z dekleti pr v strelske jarke, pred odbodom pa prebije pri deklici t Rena divjo Hubavno noč. — In potem, v strelskem jarku, nekai stp»!i?nia — tako nekako kakor v »Veliki brigadi}. L"?tnont ie ranjen, prepeljejo ?a v laz^ret v Heidel-berrr, kjer deklica z Rena streže ranjencem. Od nje zve, da je tista Ijubavna n^ rodila posledice, nezakonsko dete. In tako dalie. Na koncu je vsekako v Heidelberce solnce in v solnou vizija kralja Friderika. Konecb Dramaturg: Ali, gospod direktor, vi sro-vorite o vzhajajočem solncu. trdi če sem «JUTRO» Ii 49 ■ 11 B p«s ScteJ* 21 IL 1928 prav Sol, naj M m film imenoval cOb a tonu soinca!> Direktor: , tedenski prilogi . Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob pol 8. zvečer: «Poljska kri*, opereta. Ljndska predstava po znižanih eenab Izven Ponedeljek, 27.: Zaprto. Torek, 28.: Kuponi. Šentjakobski gledališki oder Nedelja, 26.: . Izven. Franeozje: Gabriel Fanrč. Deodat de Sč-verac, Chabrier, Maurice Ravel in Albeniz so zastopani s svojimi skladbami na klavirskem koDcertn, ki ga priredi v četrtek, dne L marca t I. v Filharmonični dvorani pianistka Jadviga Poženelova. Predprodaja vstopnic za ta koncert v Matični knjigarni. Cene običajne koncertne. Koncert ljubljanske Glasbene Matice! V pondeljek, dne 5. marca t. 1., se vrši v uni-onski dvorani koncert ljubljanske Glasbene Matice s sodelovanjem Orkestralnega društva. pomnoženega s godbeniki Muzike dravske div. oblasti in pevskega zbora Glasbene Matice. Poleg tega sodeluje na tem koncertu pianist profesor Anton Trost z Dunaja, ki Igra Rahmaninov Klavirski koncert s sprem-Ijevanjem orkestra. Orkester Orkestralnega društva dirigira g. Em. Adamič, Matični pevski zbor pa ravnatelj Matej Hubad.^ Predprodaja vstopnic v Matičn! knjigarni. Nedelja. 26. februarja, v ljubljanskem gledališču. V drami se uprizori v nedeljo ob 20. uril prva repriza zabavne fancoske komedije »Sestrična lz Varšave«. — V operi se poje ob 15. uri popoldne Smetanova »Prodana nevesta*. Pri predstavi sodeluje baletni zbor. Režija in muzikalno vodstvo je v rokah g. Balatke. — Zvečer ob pol 20. se uprizori v operi v običajni zasedbi Nedbalova opereta »Poljska kri«. Obe nedeljski operni predstavi sta ljudski po znižanih cenah in brez oblastnega davka. Februarska številka ^Ljubljanskega Zvona" Pravkar se razpošilja naročnikom 2. letošnji zvezek »Ljubljanskega Zvona«. Običajna nmetnfška priloga prinaša tokrat portret pesnika Cvetka Gola rja. Pesništvo zastopajo v tej številki Cvetko Golar (»Pesem koscev«, >Binkoštni po-itdrav«), Fr. Eller (»Manom J. Lendvška), Janko Glaser (>Pesnikc), Stano Kosovel (>Spokornica<) in O. M. Domjanič (*Megla<). Anton Novačan zaključuje v tej številki s petim dejanjem >Hermana Celjskega« prvi del svojega dramatskega mozaika »Celjska kronika«. Nadaljuje se zanimivi roman Jožeta Pahorja »Serenissima«, ki je že v prvi številki samikal slehernega bralca. Nadaljnja krajša beletristična prispevka sta: Mirana Jarca »V baru« in Vlad. Bartola »Zgodba o maratonskem tekaču«. Posebna zanimivost te številke je za izobraženega bralca razprava kritika Josipa Vidmarja »Umetnost in svetovni nazor«. — Nadaljuje pa se razprava R. Kolariča o Franu Miklošiču. Med književnimi poročili ocenjuje Miran Jarc pesmi Griše Koritnika, Pastuškln trža-iki zbornik >Luč«, K. Dobida »Splitski almanah za g. 1925/26« in A. Debeljak Arnauto-vičev spis o Henrv Becqueju. V kroniki poroča Slavko Osterc o ljubljanskih koncertih, Pavel Karlika o dveh francoskih slovstvenih nagradah, Fr. A. pa prinaša zanimiv odlomek iz Josefa Conrada o umetniškem ustvarjanju. številko zaključuje urednikova polemična izjava. »Ljubljanski Zvon« se naroča pri npravi, IJubliana, Prešernova ulica 54 ------ ,vy V Mariborsko gledališče (Miliva] Predlfi: Polkovnik Jelič. — Dobri vojak Švejk.) Mariborska drama nam je dala zadnje dni dve premijeri iz vojaškega življenja v času svetovne vojne. Srbska drama Milivoja Pre-diča »Polkovnik Jelič« nam slika temne strani svetovne vojne v rodbini. Polkovnik Jelič se je vrnil kot invalid k mladi ženi. Noče pa uživati njene mladosti in lepote iz usmiljenja. Staro moč še čuti v sebi in v dneh povojne korupcije bi rad postal narodni voditelj, ki bo združil vse poštene elemente ki razčistil ozračje z enim samim mahom. Glava mu {e polna idej, noč in dan narekuje knjigo Odrešenika. Ne priznava resnice ženinega sočutja in niti stari_maten noče zaupati. Prepad med njim in žen-» je dovršen istočasno, ko je končana knjiga m mu obleži v kupih na stanovanju. Ko je že zlomljen, zasači tudi ženo v objema svojega pl-sailfa Krog tega ogrodja pa je nanizal pisatelj ves mtlje povojnega Beograda, zlasti notranje tragedije vojnih žrtev. Drama nosi pe-fot večine jugoslovenskih dramskih poskusov. ki so v jedru precej vsi enaki: krasne ideje, več ali manj Domanjkliivo fjfljane. ki jih z večjim užitkon. čitnmo. kakor pa poslušamo z odra Manjka nam pač £ zato tehnika ne -nore biti na višku. Pre-dl<5 bi dejanje prav Tujk- kondenz»ral v tri dejanja, pa bi mnogo s.,neje učinkoval. A torti v sedanji obliki je drama vsa za n*le prilike i, ela za oder io je prav. di so jo uprizorili in nam tako vsaj nekaj pokazali h srbohrvatske povojne dramska ..metno-8 ti: Režiser Pregarc so j* oo*rudil fn jna»no ogtetn potek M« h odrekel piaatolj. Igralci so vloge obvladali in napravili vse, kar so mogli. Glavne vloge — Skrbinšek, Kraljeva in Starčeva — so bile dobre. • Na pustni torek je doživela premijero nemška dramatizacija Haškovega »Dobrega vojaka Svejka« To dramatizacijo sta izvedla po znanih knjigah češkega pisatelja Jarosla-va Haška *Osudy dobrčho vojaka Švejka« Nemca Maks Brod in Hans Raiman, medtem ko je izšla tudi češka dramatizacija. Ker imamo že itak malo slovanskega repertoarja. se ne moremo zadovoljiti, da bi nas od pravilo gledališče na račun češke literature kar z dramatizacijo tega dela. S tem pa seve nikakor nočemo zmanjšati epohalnega uspeha, ki ga je doživel »Švejk« na mariborskem odru. To je edina zasluga njegovega predstavitelja g. Daneša, ki se je v »Švejka« tako podrobno vmislil in očividno tudi dobro preštudiral »Švejka« Jarosla va Hašeka, da nam je resnično ustvaril dovršen tip češkega Švejka. Danes očividno obvlada tudi češčino, celo praško in so s-1 mu tudi tozadevne ekstrature sijajno posrečile. Številna publika se je zabavala od začetka do konca, skozi vseh 14 slik, ki jih je režiser Joško KoviČ izvrstno nanizal v hitrem tempu drugo za drugo, kakor to zahteva filmsko dejanje. Časih se pozna, da je igra dramatizacija, ali pa so to zakrivili slabi Daneševi partnerji, ki so igri največ škodovali s svojim neumestnim in nenaravnim pretiravanjem To naj režiser čim prej za-brani, ker zelo kvari sicer celoten dober vtis. Daneševa kreacija Švejka bo menda ostala zgodovinska v slovenski odrski umetnosti. Marsikdo, ki je čital Haška. si je morda predstavljal švejka še za poanto bolj do brodušnega, toda DaneŠ si ga je pač zamislil po svoje in tudi učinkuje v smislu žgoče Haškove satire dobrodušnega, mehkega, a nadvse inteligetnega Čeha Od igralcev bi bilo pohvaliti gdč Kovačičevo, Kraljevo. Udovičevo in Stankov iča. Dr. A. R. Dr. Andrian na koncertnem odru v Pragi. V praškem Nemškem gledališču se bo 8. mar ca izvajala Mahlerjeva kompozicija «Lied von der Erde», v kateri bo pe! kot solist tudi slovenski rojak, tenorist dr. Andrian. Festival Jugoslovenske glasbe. V beograjskih glasbenih krogih se že nekaj Časa razpravlja o prireditvi jugoslovenskega glasbenega festivala, katerega naj bi aranžiral ondotnl glasbeni kožek obenem s serijo predavanj o naši domači glasbi Glasbeni tvorci si obetajo od izvedbe tega načrta mnogo uspehov. Pogoji za festival so baje dani in beograjski mtreiki se pri tem poglavitno sklicujejo na lansko uspešno razstavo rokopisov Jugoslovenskih glasbenikov. Teden vsoslovanske glasbe v Zagrebu. Med zagrebškimi glasbeniki se že nekaj časa ventilira vprašanje, ne bi Ii kazalo prihodnje leto prirediti teden vseslovansko glasbe. Prireditev naj bi obsegala dela vseh slovanskih narodov: gostovali pa naj bi vsi veliki slvvanski operni ansambli, poleg jugoslovenskih tudi sofijski, praški, varšavski in moskovski pevci in dirigenti. Vzporedno s tem festivalom naj bi se vršila velika vseslovan ska razstava likovnih umetnosti. Stvar pa še ni končnoveljavno rešena. Izvirna novost v ljubljanski drami. Ljubljanska drama pripravlja zopetno uprizoritev Rostandovega «Cyrano de Bergerac* v deloma novi zasedbi in prvi del Novačanove Celjske kronike, petdejansko dramo «Her-man». Nova Janafknva kompozicija. Češki skladatelj Leoš Janaček, avtor «Jenufe> ter drugih opernih in Instrumentalnih del, je napisal novo kompozicijo, kvartet, po številu svoje drugo delo te vrste. Mesto viole igra v tem kvartetu redko uporabljana viola d'amour. Kvartet bo najbrže prvič izvajal Češki kvartet v Pragi Medsebojna gostovanja Narodnih gledališč v Zagreba. Beogradu in Ljubljani. Zagrebška drama je po7vana prihodnji mesec na gostovanje v Ljubljano. Zelo bi oas veselilo, če bi ob tej priliki videli v kakšni znatnejši ulogi naša dva rojaka, gdč. Viko Podgorsko in gosp Hinka Nučiča Istočasno bo baje gostovala v Zagrebu beograjska dra ma. Zagrebški dramski ansambel obišče kmalu potem Beograd ter bo gostoval v Beogradu z dvema »Ii s tremi predstavami. Bezrnčovo slavje v Parizu. Peter Bezruč. katerega cšleske pesmi* imamo v prevodu tndi Slovenci, je nedavno praznoval 601et-nico svojega rojstva. V češkoslovaški se je ta dogodek slavil skromno, brez velikega hrupa, toda iskreno. Prošle dni pa se je vršila Bezručeva akademija v Parizu. V ondot nem institutu je predaval o pesniku Čeb dr Sibik. Po predavanju so se recitirale Bezru-čeve pesmi. Josip Rijavec zopet na berlinskem odru. Naš rojak, tenorisl Josip Rijavec, ki Je srečno prestal oparacijo n« nosu. je nastopil zad nje dni zopet pred berlinskim občinstvom v operi v Charlottenburgu. Pel je tenorsko partijo v Verdijevem «Plesu v maskah) in je imel ogromen ui»peh. Rijavec je tudi ab-solviral prvič v nemščini tenorske uloge v Massenetovi «Manon> in v Bizetovi «Car men». Sedaj ga nagovarjajo, naj se loti uloge Radamesa v Verdijevi «Aidi». To uloge Rijavec doslej še ni pel, a podoba je, da se je bo na prigovarjanje berlinskih glasbenih krogov poprijel in jo častno izvedel. cL' Enrope Centrale* o Otonu Župančiču. V najnovejši (20.) številki dobro urejevane tedenske revije «L' Europe Centrale*, ki izhaja v Pragi, je objavil zagrebški francoski konzul gosp. Raymond Warnier infomativen članek «Othon Youjran.chiteh ou Trent ans> de Ijrisme slovčne*. .Toplo in orikupno spisana razprava podaja zgoščen pr gled slovenske Hrlke v poslednjih 80 letih in se bavi predvsem s poezijo Otona Zupančiča, korak-terizira njen značaj, označuje vnanje vpPve in sklepa: «S tega vidika Je slovenska moderna lirika in zlasti še lirika Otona Župančiča, ki Ima obilo odmevov in ritma slovenske zemlje, vredna, da se vzbudi zanimanje in cčaranje tudi preko meje dežele, ki Jo opeva.* VIESNIK izgube igralci in posestniki raznih srečk ter vrednostnih papirjev s tem, ker so slabo ali pa sploh niso obveščeni o rezultatih žrebanja. Nedvignieni ostanejo zadetki, zastarajo in propadejo. Proti tem II VV«I« vas zaščiti mesečnik Vjesnik sreče, ki prinaša iz avtentični« virov točne in vestno kontrolirane rezultate žrebanj vseh tu- in inozemskih srečk, obligacij, zadol-žn:c, založnic, nu. ter vseh domačih in dobrotvornih žrebanj. Kratkomalo vseh vrednostnih papirjev in srečk, katere pridejo pri nas v obzir. Te rezultate žrebanja objavlja Vjesnik sreče enkrat ali dvakrat mesečno, pač po potrebi, takoj kadar so zaključena žrebanja v poedinih mesecih. Vjesnik sreče Vjesnika sreče pošljemo vsakem interesentu stalno obvešča vsakega predplačnika o vrednosti, za- zas*on'• bžni in prodajni mogočnosti, seh vrednostnih papirjev, srečk in radevolje svetuje s strokovnja- ,l|i škim nasvetom vsem, ki bi hoteli svoje vrednostne FlEljUUVILBV 110 J papirje založiti, prodati ali kake kupiti. Telefon 1-88. v Predplačilo znaša za vse leto 60 Din za poi leta 30 Din za četrt leta 20 Din Pisma in denarne pošiljatve naslovite na upravo * 4 M\ onstran srtmlc Trst - najdražje mesto v Italiji c. d. — V Trstu, 20. februarja. Vkljub vsemu prizadevanju tržaških službenih in oetJužbeoih krogov, državne in mestne uprave ter gotovo ne v zadnji vrsti tudi predstavništva fašistične stran* ke, da bi se zbolj&al gospodarski položaj Trsta, se vendar mora ugotavljati, da je Trat že dolgo časa najdražje mesto v i ta* liji, da so življenjske razmere v Trstu tež« je kot v kateremkoli drugem italijanskem mestu in da draginja ne samo ne pada, temveč celo ie raste Te dni so listi objavili statistične podat« ke o življenjskih razmerah v vseh večjih italijanskih mestih pri čemer se je pokaza« Io, da kazalo izdatkov za življenjske po» trebščme normalne družine petih članov v Trstu zavzema prvo mesto in s svojim §te« vilom 96 78 daleč presega kazalo vseh oeta« lih, celo tudi največjih italijanskih mest: napoljsko kazalo s 94.05 prihaja daleč za tržaškim, Benetke z 91.30 so znatno cenej« še od Trsta, a Rim z 90.99, Genova z 90.56, Milan z 90-54, Turin z 90.36. Livorno ? 89.58 in Catania z 87 97 se sploh ne dajo primer* jati s Trstom. Najcenejše mesto v Italiji je Biella v Piemontu s kazalom 85.49. In ka« kor rečeno, draginja v Trstu še raste, do« čim se je vsepovsod drugod zmanjšala. V Trstu je namreč kazalo izdatkov za živ« Ijenjske potrebščine od zadnje službene objave odnosme statistike le še porasdo, od 97.76 na sedanjih 98.78. V tržaških listih se je te dni obširno raz« pravljalo o vzrokih teh vedno težavnejših življenjskih razmer in se je povdarjalo, da leži glavni vzrok v dejstvu, da se zlasti stanovanja v Trstu vkljub odnosnun vlad« nim ukrepom neprestano podražujejo. Ta« £o draga, kakor so stanovanja v Trstu, ni« -»o nikjer v Italiji in tržaški listi dokazuje« jo, da so se tekom zadnjega pol leta. od* kar je odpravljena stanovanjska naredba in je oddaja stanovanj svobodna, podražil« za povprečno 10.19 odstotka. Ni pa samo postavka «stanovMije», ki tako zelo podražuje življenje v Trstu, tem« več znatno prispevata k tržaški draginji tudi postavki chrana> in «obleka». Kar se tiče namreč hrane, sta od 44 mest, ki se navajajo, samo dve, Potenza io Tarantot dražji od Trsta, a kar se tiče obleke, jih j« samo šest, kjer so povprečne cene zanjo višje kot pa v Trstu, a med njimi samo dve obmorski mesti, Catania tn Rimini. —« Je pač res čudno, da mora Trst, Id je ra celo vrsto živii dobavno skladišče ali pa vsaj tranzitna luka, ta živila plačevati draž« ie kot pa vsa ostala italijanska mesta ia celo mesta v notranjosti države, ki ista ži» vila dobavljajo iz Trsta ali preko Trsta! Tržaški italijanski listi, ki se sedaj tako razsežno bavijo s tem vprašanjem iu išče« jo vsepovsod vzroke neprestano rastoča draginje, pa vendar nikakor nočejo poseči tjakaj, kjer v resnici tiči glavni vzrok trža« ške gospodarske mizerije: v dehtvo, da vsa ostala Italija smatra Trst in vobče vse naše primorske tako imenovane »nove po« krajine» za nekake me bodi jih treba*, fcl so edino le v nadlogo in škodo starim po* krajinam Italije. Fašistični tisk tega dej« stva seveda noče priznati, toda vsak, kdor le količkaj natančneje zasleduje gospodar« ski boj, ki ga vodijo vsa ostala italijanska ristanišča proti Trstu, kdor ima le količ« splet' novi, Benetkah. Jakinu, Bariju in Bnndisi« pnsta kaj v; pogleda v spletke, ki se pletejo v Go» ju proti Trstu, in v ono naravnost zagri« zeno sovraštvo, s katerim se govori o Tr» stu, zlasti v vseh ostalih jadranskih itali« janskih lukah, katerim je najneizprosnejša konkurenca Trstu vodilna misel v vsem njihovem dejanju in nehanju, njemu pač ni treba šele iskati vzrokov tržaških gospo« darskih neprilik, ker mu leže na dlani. A da je ta boj stare Italije proti «novi Italiji* naperjen proti nih ciliev. če se 4a kdo oodktKmi. se daio ie DosameznikI tn se zato v tem pogledu ne sme žaliti sosedne države. Predlagal le kazen za vsakega tri mesece zaDora in 50 lir globe. Sodišče ie izreklo tako kazen ali ie pogojno. Po svetil Šport Zda* bočno pa z l«tno olimpijado pričenjali 1 Američanov snro pričakovati več kot jih bo v resnici; pri&tb so m*lo štedata. Sedaj pišejo, da prid« vsega 135 atletov t. J. 80 manj kot 1. 1924. Razdietjeai so: na lahico atletiko 90, plavanje 44, ■veslanje 26, telovadbo P, sabljanje 14. rokoborbo 7, boksanje 8, kacjske športe 6, petoboj 4 in kolesarstvo 5 mož. Nogometašev najbrže ne bo. Twfi Angleži — po ust-opii iz mednarodne orga-insacije — ne bodo s>od«k>vali. Sad bo drugih še preveč! Italijani se tudi nekaj obirajo; na-glašajo namreč, da je premalo prvovrstnih tekmecev in bi ajdova zmaga ne pomenila toliko kot moral Izgovor ]e dober I — Holandski fotografi so Jezni na olimpijski odbor, ki je oddal •ntmaoie vseh filmov ca olimpijadi neki š marata' družbi ra 200 tisoč dolarjev. — Radi lažje weze i posameznimi državnimi olimpijskimi od-beri Je centrala pasfcrbola za tkzv. športne ata-ieje, zaupnike raznih driav, ki se odejstvujejo pri pripravah za olimpijado. Dosedaj je na ta način zastopanih v Amsterdamu 32 držav; 24 držav Je zaenkrat še brez atašejev. Katoo je neki z našim? Za Amsterdamom imajo športniki še ene elitno prireditev v DubUreu. Irska oiimpi]ada, obnovljene starodavne narodne igre, se vrši letos drugič, in sicer med U. in 16. avgustom. Na programu so najrazličnejše športne discipline. Pri-pravBaJna deta vodi irski poštni minister Waish. Navdušeni irska športniki računajo na to, da bo skoraj večam olimpiiskdh udeležencev prišla na trslco. Saj daleč res ni tako strašno 1 Ce govorimo o nogometu, moramo vedno najprej omeniti Angleže. »Narod gledalcev« se tttra&ao množi, tak« da mu največja športna llgrišča več ne zadostujejo. Nedeljskih osem pokalnih tekem se je udeležilo »samo« 420 tisoč ttudi Rekordni obisk Je imela med temi drugorazredna tekma med Manchester in Stoke Crry * 73.968 osebami. Pri vhodu so polomili celo nekaj reber 1 Za pokalni finale si strašno beFijo glave. Lani se je prijavilo 900 tisoč prosilcev, letos pa jih bo gotovo nad milijon! .Ogromni Wetnb!«y-Stadion pa je bil zgrajen za 125 tisoč Itiedalcev. Karto bo dobil vsak dvanajsti prosilec! Ce prideta v fina!« dva londonska kluba, bo razmerje — za ubogega »kiibica« — še bolj ialostno. Vsj nesrečneži, ki ne dobijo vstopnic, «te zberejo oko K stadiona na velikem prostoru bivše kokmijatne razstave in vriskajo z onim:, bi vidijo. — Na celimi seveda še nismo tako budi. 12 tisoč ljudi je gledalo nedeljski turnir sa zlati pokal v Pragi; dosedaj je prinesel 350 tisoč Kč dohodkov Sparta in Slavi«, ki sta že ua čelu, sta zaslužila 220 tisoč! — Cisarja, znano desno krilo Umron-Žižkova, je neznani storilec po kratkem prepiru zabodel n« cesti v hrbet, tako da je kmalu izdihnil. — Rumunskj Kisi«®! bo menda spremenil svoje preveč madžarsko ime v «Cbiiiez>ul». Peltzer bi menda sedaj že tudi nairaoe spremeni! svoje ime. Američani so ga vzeli pošteno na pike Malo ]e upanja, da ba še zmagoval. V ■redo ga čaika Lloyd Hahn. Malo lažje je čaikaiti 2-e zaradi! tega, ker ;e Hahn pred kratkim na 1000 y podlegel Pehzerjevemu zmagovalcu Con-cerja. CongeT je dosege! z 2:11 nov ameriški rekord pod streho na to progo Hahn torej ni več oni najhujši nasprotnik! Menda bo šlo na 1000 m! — V Cmcinatriju je zborovala pred kratkim ameriška atletska zveza in se bavila med drugim tudi z zadnjim Hubbardovim skokom 7.98 m. Skoka ni priznala za rekord, ker je bil odskok 2cm nižje Slavni Finec Ršiola se je nekaij spravljal odkoder bi ga bili radi pod svojimi barvami poslali v Amsterdam. V Ameriki pa ima prelepo pozicijo, da bi si jo pokvaril — s treningom za olimpijado Tudi stališče! — O Lidellu smo že pisali. Kot misijonar na severnem Kitajskem se živahno posveča lahki atletiki. Sedaj je stisnil 100 m v 10.8 tn se tako uvrstil med slavne može! Naš prijatelj Aloin Gerbault, ki Jadra proti Franciji, le zapustil gostoljubni Dur ban in se odpravil okoli rtiča Dobre na.de v Južni Afriki. Imel Je viharne dni! Še leto dni bomo čakali, predno bo vide' domovino. Motorni vozač Goebeimann Je prišel v Nemčijo, kijer so ga sprejeli i velikimi častmi O Campbpllovem rekordu z avtomobilom smo že pisaK med tednom. Dosege! Je bajno hitrost 333.199 km na uro in vrgel Segravejev rekord s 326.678 km. Od l. 1922 do danes se ie ta rekord stopnjeval sledeče: 215, 219, 230, 234, 235, 242, 245, 275, 326 in končno — 333! Sedaj so strokovnjaki sprožili vprašanje. aH ima taka hitrost sploh praktično vrednost Večina je mnenja, da bi s prvovrstnim materij a lom in izbor-ndmi cestami mogla mnogo koristiti Za hitrostnim rekordom z letalom, ki ga brani Anglež Weibster, pa še vedno zaostaja za 107 km! St. Moritz nudi zopet običajno sliko svetovnega zdravilišča Po hotelih se zopet redno ser-vdrajo fužine, obedi itd., česar prej ni bilo mogoče. Nekaij peoičnih posetnikov ie izletelo po bližnjih točkah, ostalo pa le preko noči odšlo na svoje domove. Tekači na ledu so odšli pred zaključkom — v Oslo Na mitingu so zmagali: na 500 m Tbumberg s 44.1. na 1500 m isti s 2 : 23.8, na 5000 m Bto>mquist s 8 : 47 2 in na 10.000 m ista s 17 : 49.7 Eversen, Thunberg im Carlseo so v slednji točki presenetili. - Kakor smo ž« rekli, se vršii naslednja olimpijada l. 1932 v Ameriki, in sicer letam del v Los Angelesu. zimski pa severozapadno od Newyorka okoli Adiwon-daca. Ameriški delegati so v St Moritzu izlaiv-tjali, da Jc teren idealen in da se prebivalstvo zelo zanima za zimske športe Prireditve na ledu pritegnejo včasih do 50 tisoč gledalcev Ameriški smuški savez se ne boji stroškov, da bo dostojno izvedel program zimskosportne olimpiade. — Med prizori, ki so oalbolj presuniH gledalce v St Moritzu, le bil gotovo najzanimivejši in naijmučnejši oni, ko le prvak v smuš-kih skokih Norvežan, Tutlin Thams izvede! bajni skok 73 m in - padel Njegov slog z zleknjenim telesom so že marsikje posnemali Thams ie prvič skočil 56 m! Zdelo se le že. da se Je poslabšal. Sledil ie kmalu drugi skok. ki so ga vsi napeto pričakovali Na tisoče IJud; le molče strmelo v višino kot b se zavedalo, da se godi nekaj posebnega. Po. krasneii zaletu ie zletel T ha ms visoko nad desko, se zleknil in počasi, toda krepko kriMl z rokami Ko ie pričel padati. Je množica oipazila. da se le telo obrnilo v stran tn da ie postal drsni rham6 oesiguren. Vse Je zakričalo Priletel ie poševno i eno smučko na strmino, skušal pristavit' Se drugo no> a se mu ni p srečilo Zvrnil se le v stran in od-Ietel s strahovito silo po strmini Smučko z ene noge mu ie odtrgalo in jo postavilo navpično v sneg Z drugo pa je odletaval po zledenelem snegu, dokler ni obležal na dnu Padec je bi! strahovit m bali so se. da Thams ne bo več vstal Ležal le v omotici in krvav pi glavi Odpeljali so ga in kmalu se le zavede! in povedal, da je vse dobro! - Gotovo le bil sklep mednarodnega smuškega kongresa da se v bodoče ne bodo gradile rekordne skakalnice — ki Je brez dvoma umesten - v rv°ri s tem nesrečnim padcem velikega pomena H koncu prilagamo še pregledno Izbrane izide vseh prireditev v St. Moritzu — za prva tri mesta! Disciplina: L n. IU. Hitro«tno drsanje i 500 m f Evcnsen (N.) 43.4 \ Thunb rg (F.) 43 4 Farre A i. i 4 b Urše (N.) 43 6 Eiiman (F.) 43.6 Ped ene (N.) 43-8 1500 m Thunbery 2 : 2K< Evensei. 2 41-9 Ballangrud (N ■ t 22-6 ! 5000 m Ballangrud 8 : 50-5 Skutnabb (Fr.) 8 . 59-2 Evensen 9 01 "2 Umetno drsanje: dame Sonja Hennie (N.) LlUy Bur^er (Av.) Longhrati (Am.) i gospodje Gr*fstroem (Š.) BOckI (Av.) Van 2eebroeck (B.) v parih Jo!y Brunnet (Fr,) Scholz-Kaiser (Av.) Brunner-Wrede (Av.) Smučanje t j 50 km Hedlund (Š.) 4 : 5^37 Johnson (Š.) 6 05m« Anderson (Š.) 5 05 : 4t 18 km Grotiumsbraaten (N) 1:37:01 Hegge (N.) I .• 39 : 01 Oedegaard (N.j 1 40 11 j skoki Anciersen (N.) Ruud (N) Hurckeri CSR) komb. tek Gro tunsbraaien (NJ Vihjarengen (N.) Snersiud (N.) ' vojaške patrulje Norveška 3 : 43 i 45 Finska i : 55 : 04 Švica - 58 26 Skeleton Heaton I (Am.) Heaton n (Am.) Lord Northesk tAngb Hockey Kanada Švedska Svca j Bobsleigh Fiske II (Am.) Heaton I (Am.) Kilian (Nem.) Posamezne države so dosegle: 1. Norveška 85, 2. Amerika 45, 3. Finska 35, 4. Švedska 34, 5. Avstrija 24, 6. Kanada 14, 7. Belgija 8, t. Francija 7, 9. Anglija 7, 10. Češkoslovaška 6, 11. švica 8, 12. Argentina 5, 13. Nemčija 4 ln 14. Italija 3 točke H držav — med njimi tudi mi— je moralo oditi praznih rok I Sedaj pa z novimi močmi! ■ ->v- • Tekme za prehodni pokal LNP. II. kolo danes na Igriščih Ilirije in Primorja Drugo kolo tekem za prehodni pokal LNP=a prinese sledeča srečanja: na igrišču Primorja ob 15.30 Primorja ob 15.30 Pri* morje : Slovan, na igrišču Ilirije ob 14. Hermes : Reka ter ov 15.30 Ilirija : Ja* dran. Orvgo kolo prinese neprimerno za* nimivejše tekme in boljši šport, kot 90 ga mogli nuditi mlajši klubi v L kolu pretek* lo nedeljo. Zanimanje bo vladalo seveda y prvi vrsti za letošnji prvi nastop prvaka Ilirije ter pač tudi za start Primorja. Pri* fiakuje se lahko v vseh treh tekmah otvor* jene in dobre igre Tekmovanje za prehod* ni pokal LNPa se približa s temi tekmama telo odločilni fazi Izgleda sicer, da se bo« sta v ljubljanskem okrožju srečala kot končna tekmeca zopet Ilirija in Primorje, v mariborskem na Rapid in Maribor, ven* dar prinesejo izločilne tekme prav lahko kake spremembo Nameravana predtekma na igrišču Primorja med rezervama Pri* morja ir. Hermes« je odpovedana. Skakalna tekma v Mojstrani. Danes olb 11. dopoldne se vrši v Mojstrani smu* ika skakalna tekma Mojstrana, kjer so snežne razmere aa smučanje zelo ugodne, ti je uredila skakalnico, ki ie po strokov* n jaških izjavah najboljša v državi 2e le* ga skakalnice same ie iaboma v tehnič* nem oziru pa je neprekosl jiva Saj so tu* di zavedli Mojotranianl prispevali ogrotn* no vsoto 20.000 Din za gradnjo skakalnice. Na tej skakalnici si bodo v nedeljo ju* goslovenski smučarji skakači merili svoje moči in umetnost v smuških skokih Vse* kakor bo zanimivo gledati v naravi lepe smuške skoke, ki jih nase ljudstvo pozna le iz ilustriranih listov. Kdor ima količkaj zanimanja, naj te prilike ne zamudi Novi pokali v mariborskem okrožju. Nogometna moštva mariborskega okrožja imajo doslej poleg vsakoletnih prvenstve* nih tekem že tri in pol leta tekme za pod* savezna pokal in od pretekle jeseni tudi borbo za tkzv. poškodbeni pokal. Prvi po* j kal si je pridobil začasno ISSK Maribor !©» ' ta 1924*25 in drugega prav tako v prvena letu po njegovi ustanovitvi Vsem tem igram se pridružijo letos razen mnogih pri* - jateljsukih z domačimi in inozemskimi mo* i štvi še zanimive tekme samo mariborskih prvih moštev, za katere je podaril drago* cen pokal g. Ilger, zlatar in urar v Mari* boru Iz Ptuja pa javljajo, da ie podaril nogometni mladini dragocen pokal lamo« šnji športni podpornik g Innenschein. ki želi, da teta- ujejo za njegovo darilo vse mladine mariborskega okrožja V poštev pride tu mladina SK Ptuja in treh maribor skih klubov Oba nova pokala sta preh«>& na. Za Ilgerjevega se bodo vršile tekme najbrž o binkoštih Vse aranžmane pre* vzame mariborski odibor LNP.a. ki bo pra» vočasno iavil podrobnejše pogoje. Službeno lz LNP Upravni odbor LNP ponovno obvešča ljubljanske klube, da se vrši najavljeno prvo športno predavanje v ponedeljek, 27. t m. ob 20. url t dvora* ni Kmetijske družbe na Turjoikem trgu 3. Klubski odbori se naprošajo, da propagira* jo predavanja med svojim članstvom, pred vsem pa da opozorijo nanj svoje redne člane. — Za danes ob 14. uri določena pr* venstvena tekma rezervnih moštev Primor* je : Hermes ge na prošnjo ASK Primor j« odgodi na kasnejši termin. — SK Svoboda (Mb.) se obvešča, da njeo igr. Kropf Oton ne sme nastopati, dokler ne bo posL od« bor objavil njegove verifikacije Za redi* teljski nadzor se delegira na igr. Ilirije k današnjim pokalnim tekmam g. Sterle, ker je prvotno delegirani odbornik zadržan. Tajnik I. SK Jadran. Danes ob 15. morajo biti sledeči igralci in reditelji na igrišču Ilirije: Logar P., Zor, Bončina, Steiner, Žnidarič, Rogač, Gartner, Brcar, Perko, Logar SL, Benedetič; Čemažar, Bezlaj, Klier, Gart* ner. Savenc. Vse članstvo se opozarja na današnji občni zbor, ki se začne ob 9.30 dopoldne v Narodni kavarni. Članom /4SK Primorje. Opozarjam vse naše člane na športno predavanje go* spoda prof dr. Bajca ter jih pozivam, da se ga v čim večjem številu udeležijo. Ve* lja v prvi vrsti za nogometaše in ostale aktivne člane! Predavanje se vrši v dvo* rani Kmetijske družbe. Turjaški trg 3, za* četek ob 20 — Tajnik L ASK Primorje (nogom sekcija) Danes naj bodo ob 15 naslednji igralci v garde* robi: Jančigaj Svetič. Pišek. Jug I. II. So« čan, Windisch. Vrhovnik, Buljevič, Terček Privšek; rez.: Bauer, Čebohm, Zemljak; reditelji: Daneu. Pečar. Anžlovar. Zalar Igralci, ki imajo plave maice doma, naj jih prinesejo seboj — Načelnik. ŽSK Hermes Glasom sklepa odbora se ima aktivno članstvo redno udeležiti predavanj fa jih priredi LNP Za jutri* šnje predavanje je zbirališče na Turjaškem trgu ob 19.50. Službujoči odbornik g. Pret* nar. — Tajnik SK Svoboda Danes ob 10 dop trening tekma s SK Ilirija Ob 9 30 nastopijo Fu» gina Novak. Zore, Habiht, Gabršek. Bon« celj, Sušnik, Potrato. Koser. Večenn, Je» reb. — Breznik, Zaje rez Ob 14.30 na igri* šču SK Jadrana trenme»tekma proti SK Krakovo Nastopijo sledeči: Starčnik, Ba* tič Šušteršič. Kozamernik, Baggia. Tasoti Skapin. Kovač mi., Jesenko, Seme, Zaje, rez Krašovec. Moštvo ki igra s SK Kra* kovo, naj pride ob 9JO na igrišče SK Ilirije Načelnik. SK Ilirija. KJubova plenarna seja se vrši v ponedeljek, dne 37 t. m ob 20 v i posebni wbi kavarne Evropa. Načelniki sekcij se porivajo, da se v svrho predložit* ve proračunov in izdrpanih referatov o bo* dočem sezonskem delu, seje zanesljivo udeležijo — Tajnik I /. redni letni občni zbor SK Reke, se vrši dne 1 marca ob 20. v desni sobi ka* varne «Zgonc», Pot v Rožno dolino Po* siva se članstvo, da se občnega zbora si* gurno is polm>številno udeleži — Odbor. ' Koturaški Savez kraljevine SHS (Pod* odbor Ljubljana mesto). Veliko županstvo ljubljanske oblasti je potrdilo z razpisom z dne 31 jan. t. 1. št. U. B 1899/111. pravi* la »Pododbora Ljubljana mesto® Podpise* ni pripravljalni odbor sklicuje ustanovni občni zbor na nedeljo dne 4. marca t. L ob 9.30 dopoldne v Narodni kavarni (zad* nja soba). — Kolesarski klubi Slovenije, se nameravajo včlaniti v imenovanem Pododboru, naj zanesljivo pošljejo na obč* rv zbor dva delegata (§ 7., točka 6. pravil). Pripravljalni odbor Koturaškega Saveza SHS Pododbor Ljubljana mesto, dne 22. februarja 1928. Zveza kolesarskth društev v Ljubljani je na svoji seji dne 19. L m. določila sle* cieče termine za letošnje kolesarske pri* reditve: 9 aprila 'zlet kol. dr. »Ljubljani* ca» Dobrunje. 22 aprila izlet kol. dr. <*Sa* va». Ljubljana, 20 maja otvoritvena dirka koL dr. «Sava», Ljubljana; 17. junija dir* ka kol dr. «Ljubljanica», Dobrunje; 24. junija dirka kol. dr. «Z&rja», Zg Kašelj; l. julija Zvezna dirka kolesarskih društev; 29 julij« dirka kol. dr. «Sava», Ljubljana; 5 avgusta dirka kol. dr »Ljubljanica®, Do* branje; 12 avgusta dirka kol. dr. «Zaria», Zg Kašelj; 9 septembra dirka kol dr. «Zarja». Zg. Kašelj; 16. septembra dirka kol dr «Sava». Ljubljana. 7 oktober dir* ka kol dr. «Sava», Ljubljana Sol sv. Roka za noge ozdravljuje n®ge, rane, vnetja na nogah 1 Zmrza vanje Zatekline Strjenje kože. Znoienie rob in nog. Uganutost Raztopimo manio količino soli sv Roka za noge dobili bomo vodo nasičeno z oxlge ttom ki izvanredno ublažuioče deluie na bolno nogo ter obustav! a boli povzročene od pritiska Čevliev Ozdravi tud zastarele ozebline ter treanie oovzročeno od uzeblin in vsako rano na nogi Po dolgotrainen omekšavanin postaneio kurji očesi in trda koža tako mehki da iih lahko odstranimc brez noža in britve Popolnoma 'e sigurno da so! sv Roka naizaouščeneiše noee oo polnoma spravi v red Tesni novi čevli Vam bodo udohrri kakor nabavite stroj oglejte si to ziednost pr tvrdki Lud. Baraga, uublianc Šelenburgova alles 6 I. Vezniateii jout <»etm gerantlji Telefon št 980. * i SL! Nc. II. 90-27 Dražbeni okl e. Dne 12./III 1928 ob 9. uri v hneoem št 58 pri podčetrtrku, na licu mesta sodni okraj Kozje, po potrebi tudi naslednje dni se vrši Javna dražba nepremičnin vi. št 123, 232. 273 d. o. Imeno t. j. hiša št 58 s trgovino, mlekarno, skladišči vsemi zemljiškimi parcelama kojih Je več vinogradov s pritiklinami. Cenilna vrednost 30370420 Din. Pritikline Din 29039.57. Najmanjši ponudek 300.000 Din. Prodaja se nalprvo po gospodarskih enotah in sicer: 6 skupin ter 11 posameznih zemljiških parcel s pritiklinami. Nato se vrši prodaja celega zemljišča skupno in velja način najboljše prodale. Natančnejši pogoju v pogled pri okrajnem sodišču v Kozjem ob uradnih urah • • Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpoznje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je rama: v doori veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki Je nabit na uradni deski sodišča v Kozjem. Okrajno sodliče v Kozjem dne 5. februarja IMS. za INDUSTRIJA ŽELEZA D. D. ZENICA sprejme za svojo vaijalnico (\VaIzwerk) za progo : srednje m grobo valjanje (Mittel* und Blockstrecke) takoj enega prea?alfalsa tri vlačilce enega Isrčitelfa in enega nsSvlačifca Predvaljač je lahko tudi oženjen, ostali pa pod nikakim pogojem. — Ponudbe na ravnateljstvo tvornice v ZenicL %£ stalno vsako množino kos anje-ega Kup m m&m ifsa ceSeobs^ smrekove bmeljeve droge, rabljene sode od strojnega m jedilnega olja v dobrem stanju, po najvišjih cenan. AKreditivno piačilo. FRANC OSET - Sv. Ptter v Savinjski do«. Trgovska hiša s suknom v Zagrebu išče resnega etrokovnja ka z večletno prakso v tej stroki Pripominjamo, da bodi spre ten prodajalec, da mora eventuelno nadzirati skladišče Prednost imajo prosilci, ki so se izučili ali dlje časa delali v podobnih hišah, kakor Mayer ali Urbanr v Ljubljani Potrebno je znanje hrvatskega in Če mogoče nemškega jezika. Pismene ponudbe t brez|K>gojno označbo starosti, zahtevo plače in dosedanjega iplovanja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Št. 777 — 2921-a«. Tovarna salam P. I. Kleiiš JAGODINA (Srbija) Prvorazredne salame Mortadele (špeciialiteta) Mast v sodih od 50, 100 in 200 kg ter v pločevinastih kantah od lo-20 ' g Prekajena slanina Tlačenka (sežeta klobasa) itd NIZKE CENE* Takojšnja in točna izvršitev naročil Pošiljatev po pošti od 4'/s do 2u kg ter po železnici Na zahteva se pošlje cenik Brzojavni naslov: KlefiŠ Jasrodina. Tele! štev.: Jarod1— 2. Zane Qreys 65 Železna cesta Romaa Allie je čemerno molčala; njena radovedno®! je bila manjša o znane kot hrana, v kateri so končen* trirane vse potrebne hranljive sesta* vine, v razmeri, potrebni za dobrobit telesa. Dobite jih v vseh lekarnah, dro» gerijah in boljših deiikatesah za ceno od 100 gr Din 18.50, 250 gr Din 36.25 in 500 gr Din 63.25. Zahtevajte zastonj vzorec, sklicu* joč se na ta Hst, od Dr. A. Wander, d. d. Zagreb Sprejmem zastopnike lin prevzamem zastopstva za sir. — Dobavljam sir iz najfinejše smetane, JRomadur, Dessert, Karnembert in sir zajtrk. MLEKARNA GROSS N. SIVAC, Račka. Radi preureditve obrata prodamo: 1 parno lokomobilo 45 k. s., sta* bilni parni stroj 75 k. s., parni kotel 96 m" 7 atm., parno loko« mobilo 12 k. s. ter kupimo: Ll parno lokomobilo 150 ■— 200 k. s. ter parno lokomobilo 15 do 18 k. s. M. ZALOKER d. z o. z. LJUBLJANA - VIC. STAVBENIKI dosežejo z našim izolačnim preparatom »ISOL« pri osuševanju vlažnega zidovja, fctolacijah in konzerviranju zidovja ienomenalne uspehe! JCahtevajte prospekti — Trgovcem s stav. bnim materijalom, barvami itd. služimo s posebno ugodno preprodajno ponudbo. LJUBLJANSKA KOMERC1J A LN A DRUŽBA, Ljubljana, Bleiweisova c. 18. Živinorejci! Trgovci! Posestniki! Automo bvtisti pozor 1 mobinsti pozor! „ELIK Najnove ši izum za prihranek 20 7 30°/j pogonskega sredstva, brez škodljivosti napram motorju v vsakem oziru. Povečava moč eksploz je in sežge vse ostanke goriva tako, da ,je motor vedno čist. Povzroča lahek pogon pri mrzlem motorju in ne greje stroja bolj kakor če vozite z navadnim gorivom. To vse Vas bo napotilo, da preizkusite tudi Vi to nedosegljivo pomožno sredstvo, katero se stavtja 1 gram na vsak liter bencina, to je pri 10 litrih 3 30 Din, medtem ko znaša prihranek 10-14 Din pri i^ti kvantiteti. Samoprodaje za Sloveti jo s TR1UMPH-AUTO UUBLJANA Aleksandrova c. 3 Celovška c. 38 TeL 2187 MARIBOR Frančiškanska ul. 13 Tel 133. CELJE Celjska auto*in strojna delavnica d. z o. z. Ljubljanska c. 11 ČHtali ste včeraj in Stali boste jutri, kako obvarujete svojo živino, govedo, konje Ha prašiče pred obolenjem ia kako jo ozdravite, če oboli z ALMAFLOROM" oajboljSim, najhitrejšim in najzanesljivejšim sodobnim in v stoti sočerih primerih preizkušenim preparatom — Naše pre. parate »ALMAFLOR® za govedo, «ALMAFLOR» za konje, «LA FLEUR» za govedo, «HALF» za prašiče in cURINOT* za govedo in konje uporabljajo danes že vsi živinorejci v Evropi. — Na tisoče je priporočil. Čitajte samo sledeča: ho sredstvo vsem konjerejcem m I 1 P § t 5f f. M HEKTOGRAFIČN1 APARATI zvitki, masa, hektografični trakovi vedno in najceneje v zalogi pri LUD. BARAGA, Ljubljana, ŠELENBURGOVA ULICA ST. 8, L TELEFON ST.2980 Rabljeni in novi pisalni stroji najboljših znamk po najnižjih cenah ANT. RUD. LEGAT & Co Maribor, Slovenska ulica 7 Telefon 100 rnmiiiiii mnjuurj »r ari Sinit za čevlje sigurni v pogonu, skoraj novi, na PRODAJ. Veliki sekalni stroj na treh delih odprt, izdelek Sandt M 3, »Eternitas« stroj za klinčanje (brzotek), izdelek »Moenus«, gladilni stroj, kombi« nirani izčistilni stroj, stroj za prikrojevanje peta, razni po* možni stroji. Oskar Deutsch, Wien, VII., KAISERSTRASSE 74. tummimiiiimiHu m Preizkusil sem v mnogih slučajih Vaš prašek proti napenjanju in proti koliki in sen v najkrajšem času ugotovil najlepše uspehe celo v najtežjih slučajih. Dalje sem ugotovil, da delujejo ti praški pri trajnem uporablja-aju tudi kot Izvrstno varovalno sredstvo proti obolenju. Pri redni uporabi se niti pri konjih, ki •30 zelo močno podvrženi koliki, ta nevarna bolezen nič več ne pojavlja. Vsied tega bom priporočal iz lastne izkušnje to izbor- m posestnikom konj. Z odličnim spoštovanjem A. URBAN BARON, kapetan v p. Preizkusil sem v lastnem g» spodarstvu v dveh slučajih Vaše zdravilo >HALF« proti svinjski vročici in sem ugotovil, da deluje izredno učinkovito. P08-Ijite mi takoj še 24 zavojev, ke* mi je zaloga že posla. MATIJ 4 SCHIEFER. trgovec v Sv. Petru n. R. Noše preparate mora imeti v zalogi vsak moderen trgovec! Kdor jih Se nima, naj jih nemudoma naroči! Edina zaloga za Jugoslavijo: .Govedomedika" Jugoslovanska razpošiljatntca preparatov za govedo, konje in prašiče iz lekarne *Pri sv. Antonu*, MARIBOR, Kopališka ulica ll. Išče se inteligentna ženska oseba za reklamno potovanje po Sloveniji. Pogoj trgovska na. obraienost ter perfektnost v slovenščini m nemščini. Ponudbe na POŠTNI PREDAL 30. MARIBOR. Zakaj naši zastopniki dosti zaslužijo? Ker samo mi nudimo senzacionalne ugodnosti in zato vsakdo kupuje samo pri NAS vrednostne papirje na obroke! Zastopniki, javite se takoj, ako želite stalen in dober zaslužek! Zorič i Pivčevič, Split, Marmontova 3. Razpis ključavničarskih del in platnenih zastorov. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo ključavničarskih del in zastorov za okna za novo gradnjo na Miklošičevi cesti« Vsi potrebni podatki in podlaga za proračune se dobe od pondeljka dne 27. t. m. naprej od 8.—12. predpoldne v Gledališki ulici štev. 8, IV. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe se morajo vložiti najkasneje do sobote dne 3. marca 1928 pri Pokojninskem zavodu. V Ljubljani, rfne 24. februarja 1928. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, mmiiHioiiniiiiMimiiiiMi .................................. JftLr&ctsLa. ui ur* cUrpts*. LucoJL*, K. auxLX o^Lcu-fru, poAotu OgLcum, oddtUk JUTRA, LjuR+cuia, Pr%j4sitovG, ul 4 Cdunnvo račun, partu* inuuJju£4. LjuMfcuuLjt ti J4 "2 ffi^H^ifr*Himrn Spru€nui/y€ malih oglasov za, prv~ 1 kcninfcr ItemLka JUTRA u. zaJdfuZc 1 t lan* pnuL ucuiom. Us-la, ob t / ust, 1 Poz/up, fprefretv otflasc botLo pru p obcesiu tr nasi-esinjo stotniki, Usta, | TdUfan sUuiLkd 2492 Jlah. mploM., iu Uuxtfo v p&snzLoiKilnt, tn,soajaLru namena, občinstva.. tuaJta btsicLa, 50 Par tfcyauin{JL znesek Viti 5»-. Pristojbina zaAfrtr Pva.J— Zenitu*., dopts-ovanjorui oglaso trgovskima. aLi niklcuruicga. značaja maka. beseda Dui r-fjajnuznjjv zsiestk Vut ter- pristojbina m hfrv ViA5~~ Ur* prub^bi nt ji vpoflati občnim, z nar&alom,, sicer ie oblast ne. prvobaja' Tdjifon sbaadka 24Q7 I Ekspozitura ,,Jutra" v Šiški Celovška cesta štev. 53 sprejema oglase ter daje naslove malih oglasov Naslove tnalih oglasov pošiljamo ie tedaj, če vprašalec fflE^S**1 Olfil 28a_ priloži v znamkah pristojbino SJPBiB Kdor želi preieti naslove od oglasov, ali kako drugo pojasnilo, naj vedno Driloži to malo onstoibino. sicer ne bo preiel odgovora OGl.ASN« ODDELEK »JUTRA«. Vulkanlzlram VM mu i(U|i*> (e> gatoie ir snežne gumijeve čevlje K vsriuuu Koi«w tn zlu e Mui kisi Mobljan« ii is Za SvHene klobuke io slamnike 4*a»k« ia moške ? pre-•hlikaaj« po najnovejši modi m vijudno Stomberger B«4. a rajska 4377 Železostrugarja prvovrstnega, takoj sprej-mvm. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifra »Hnražko« 6548 Mesarskega vajenca uočnega, sprejmem takoj Na.lov t oglasnem oddelku < Jutra« ©602 Gornjih delov MotovaDj* ter popravila rsoh vr*t čevljev sprejemi M PoterneL St Petra e H (J 8970 Pr. Šmajdek ključavničarstvo — Jesenice M priporoča za nai oCiia r»eb ključavničarskih deL Izdelujem pe naj&iiji ceai rune S»1m» ograje, želez-Ba okna. rrata štedilnike M v zidavo la pk>ČMvinaite. ^ončno 'udi peč! U otedil-afln oa laganje 231 Odeje bdelvanj* in popravila £>o naročilu, vata za blazine, odsjs Itd Rotna ulic* 19 (Sv. Jakoba trg). 6867 Čevljar Cenj občinstvu naznanjam, da sprejemam vw ievlje v •oprnvtlo U pe meri — Alojzij Twk. Dunajska e.. polsf tU Stadion. 6677 Ure, zlatnino trsfernlno t« lepa krstna darila nudi najceneje A Pnnb«. zlatar, LJubljana, trimburgova aHca fter. 6 10 Pozor ienlnl in neveste! Žlmnlce foatraoe). posteljne mreže. Železne oostelje fzložijve). otomane divane lo ta.pet-Bišfce izdelke nud' na1««neje Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7 poleg Mestnega doma 3(1 Služinčad kuharice, sobarice, natakarice hišne itd debe naj-|«Sje ~lolbo T Beogradu, •ke se oglase T biron Eko-»omija. Beograd. Vasina ul It. 11 6647 Korespondentinjo perfektao T hrr in nemški korespondenci, sprejmem — Le prvovrstne, z večletno prakso, naj b« javijo pod »Stalna slažba« na oglasni oddelek »Jutra«. 6626 Hišniku dam brezplačno stanovanje, proti opravljanja bi&nsga bi vrtnega dela. Zakonski par brez otrok tata prednost. Naslov T oglamssi •ddelkn Prodajalko gprejmem v trgovino z de-llkatesami Prednost imajo Mate. ki »o izutene v tej •ttoki Ponudbe na oglasni ♦ddflek »Jntra« pod šifre «X>e!ikatesa>. 64115 Učenko •prejmem v večje trgovino C mešanim blagem na de-leli. Prednost Imajo hčerke železničarjev Poondks Ba oglasni eddelek «J»tri» pod »Vestna ta poštena« «571 Prekaivalskega pomočnika dobra izvetbanega. takoj mrejme Sfkael 0«tenoan v Kranju Plača po dogovora 6480 Kontorlsta Bilajilega. * lepe pisavo. ki Je zmožen rtovenSSine in ■emSRine. »prejme voletrgfr; •ina Ponudbe na oglasni »ddelek »Jutra« pod šifre »Zahtevki plače«. 64S1 C K.r Pletiljo '»fctno ta »oeavice — ejai« pod ugodnimi poji takoj (trna J KnS-v Kranju. Slovenija 6887 Fotografa poklt^efra ali e.matourja. ■rnec-a in iznajdITivega. za •nlm&nje dnevnft desod-kov. sprejmemo za »talno matvvlrtvv v novinar** em podJ?t)ii. Pismeni ponudbe pod znaifro »PotoetroVov- 3i](> na ofrla«n! nddelk ■tra> " LjobljMtl «882 Kuharico-gospodinjo ^prejme takej ali « 1 marcem 1928 Dijaški dom v Kočevju Poeoji prvovrstna, .samostojna ki zna gospodinjstvo in dobro kuha-ti Samice imajo prednost. 6568 Fotografi poklicni ali amateurji, inl-cijatjvni v smimajiju zanimivih dnevnih dogodkov, lahko dobe dober za#!už«k Ponudbe prui značko tZa novinsko podjetje« na ogl. odJaz sem Zelenko,« je dejal mali; »moj oče je gospodar te reke. Ali pojdeš i menoj?> Tedaj se je Debeimko oa glas razjokal. >K svojemu očetn hi r»d,< je potožil, »tudi on je pal f vodo.« A Zelenico je rekel: »To ni mogoče, jas bi ga bil videl; gotovo se je kako redil iz vode.« A medtem sta bila prišla k Zelenkovemn očetu. Ta je bil malce Čuden videti, drugače pa kaj prijazen gospod. »Dajta. poglejta še nekoliko,« je velel, in res sta se vrnila iskat, vsak v drugo straa. Tedajci pa je Debelinko začni tih. prijazen glasek izza majhnega grma. Stekel je tja in je zagleda) zalo. preljubeznivo majeeno deklico, ki je sedela med štirimi žabami in jim je pripovedovala istorijo. Ko so fab« oparile Debeli aka. ao skokoma pobegnile pred njim. cKdo prihaja ?» ir vprašala deklica, ln Debeltnko je videl, da hna oči zaprte. Uboiiea je bila slepa? Debelinko je rpet zajokal od strahn. »Daj. sedi k meni.« ^ rekla deklica. Nato ga je pobo-tala i ročico po obrasu in ga je oštela: »V kar n« jokaj, bedaček. Ne maram tega.« Pis. začetnica e sedemmesečno prakso, prosi primerne elužhe radi težkih rodbinskih razmer. Cenjene ponudbe na oglas. oddcJtk »Jutra« pod »33« 6876 Natakarica stara 25 let, poštena, boljša servirarioa, želi službe Izven Ljubljane. Cenj. dopise pod »Natakarica S5> na o«rla.snj oddelek »Jntra« 6890 Praktikantinja s štirime.-5i.-čno prakso, znanjem strojepi.-ja in stenografije. želi službe. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 6S95 Prodajalka mešane stroke, želi premeniti službo aa leželo ali v mesto — Cenj dopise na naslov: Foštni predal št 2, Šmartno ob Paki. 6801 Kontoristinja želi pr^mf-niti službo. Zmožna slov , srbohrv nemške ga ter italijanskega jezika v govoru in pi-avi in stro jepisja Cenj. ponudbe na oglasni tddelek »Jutra« po l šifro »Točnost«. 6604 Strojnik s petnajstletno prakso želi službo na žagi ali v opekarni Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten«. 6623 Pek. pomočnik 'tarejši. zanesljiv, dober predpečnik ali sknimi delavec. želi službe za takoj ali pozneje Naslov: Pekar. Studenci pri Mariboru. So-koLska 95. 6668 Humorista operetsko pevko aH pevca -prejmemo za mesec atiril Znati morajo slov sli lirv jezik Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »100«. 60G9 MHnar pošten in trezen samec, želi službe pri dobrih ijn-deh Gre za pomočnika ali samostojnega mlinarja na umetni ali kmečki m'in Na*'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6591 Za hišnika ali nočnega čuvaja gre zanesljiv vpr.koj^nec Na «lov pove ogla«ni odde'ek »Jutra«. 6725 Natakarica kmečka, inteligentna. Mi sh*žbo v manjši go«tilni Zmožna je slov in nemJke-ea Jezika Službo nastopi takoj Ponn«lbe na podrui-nfro »Jutra« v Mariboru pod »Sv Jakob«. 6760 Spretna modistka službe v mest« aH kje znnai. Ponudbe na »cls* oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra mo« 18». 6772 Trgovski potnik vpeljan v celi držari, zlasti pri špeceristih, lekarnah in dregrerijah. Išče primerne zaposlitve v katerikoli stroki Cenjene po-nndhe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Dob^a moč 74«. 6774 Stavbni delovodja z daljšo prakeo. veš? v rojektlraniu. sestirliinit« proračunov In pisarniških poslih. i58e zaposlonia. — Ponndbe na ogla« oddelek »Jntra« pod »Stavbni delovodja«. 6822 Motorno kolo boljše, s »ociuf sedlom, kupim Naslov ▼ ogl«M»em oddelku »JutTa« 6681 «Ariell» motor, kolo s prikolico malo rabljeno « karVitno ranrveUfsvo. v zeio dobrem »tanjn naprodaj Pojasnila daje Ro«*n-feld. Dunajska cesta St SS 6671 Avto pet do (»stsedelea. elitne znamke 12/40 HP v jako dobrem stanju prodam Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »12/40« 6689 Motor Frera 5 HP. 8 prestave, v zel« dobrem stanju, oocml proda PrstiUS. kljuSamič*t. Trnovska nlica. 6860 Motorno kolo lahko, 2 Vi k. s., novo, 100 km voženo, proda«.— Naslov v oglasnem oddeTku »Jntra«. 6676 Ind"an Scont skoro nov. 5000 Wm velen. popolnoma opremljen. »«-p»od»i. Naslov ▼ otrlasnem oddelku »Jutra«. 6888 Motorno kolo an"! rnamke. S preotav«, 4 UP naprodaj. Potnro so V HUferjir! ulici št 7fl. vrata 8. 6849 Motorno kolo Kollse znamke, lrntdm Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod »Prima motor. Motorno kolo boljše angleške znamke, do 350 cm, malo rabljeno, brezhibno, kupi Jazbec, Maribor, Jezdirska štev. 5 6761 Harley Davidson 350 ccm, elektromodcl. v prima stanju, prodam za 17.500 Din — Dopise na poštni pre,tal 71, Celje C669 Avto št'risoozituro »Jutra« v Ljubljani VII -pod šifro »G. G.» 68T79 Austro-Da5m!er 85 HP. šests«Kitžni. z elek trično lučjo, s 6 gumiji. 20.00T Din: Au»tro - Fiat 20/24 EP, šestsedežen. z flektrifno lučjo. 5 gumiji 15 000 Din: Ford za 1 tono s tovorno in omnibUf karo »erijo za 20 0(10 Din proda avtogariža Vfilker. Maribor. Kersnikova ulica 1 6894 Hra?tove odpadke o« tage za kurjavo t ttco v snop. povezaot-. po 1250 tO ner<-uni- pu tl(» Lhn za •leeettonski vagon 'ranko Črnomelj nudi parna žaga »Zora«, d. z o c.. Crnotn-lj 4641 Vrvarske izdelke najiioljše Kvalitete kupltr najceneje iirektno T naj večji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarna Sinko vec Grosuplje. 261 Trleder nov, najboljše znamke, naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. C748 Najlepšj drva Cebin VVoliov« ulica i/II U Premog, drva. koks >n o f • J e nudi iružtm cihrija« Dunajska .^esta [•oleg It ZakotnikaV Te iefos 2820 908 Scevnl neutrodyn kompleten, prodam za Din 3200. Ponudbe na oglas-ni oddelek sjntra« pod šifro •Badioaparat«. 6633 Hrastove palice 27 x 27 mm. od 1—1.6« m dolg« ea vrtne ograje, vi neirrade ali metilšča po 50—70 para komad nudi parna laga »Zora« d z o t v Črnomlja. 4642 2 novi postelji iz hrastovega lesa in eno omaro za obleko prodam na Cankarjevem nabrežju 23 — pritličje. 5126 (a emendoiski sir £*rantiran t 45—50 % tol-nudi po dnevnih cenah Ulekar-ka zadruga v Novi •x-sl pri Rakeku 4654 Lesičje drevje fPaspojn) do 600 m. visok 80 rrn, naprodaj po ugodni ceni na Ahacljevi cesti II 6552 Trboveljski cement vsak dan svel, v pepitr tih vrečah in TRAVERZE nndi Ft Stuplca, železnina LJublJaaa. 6564 Lahka dira na peresih in oprema za t konja ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku «J«tra>. 6563 Otroški voziček tn pleteno košarico ta otroke prodam Na«lov v ogl o7 Damsko kolo novo, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6676 Otomana dobro ohranjena, kuhinjska miza in druge malenkosti po nizki ceni naprodaj. Na ogled 04 3—4 popoldne na Bleiweisovi ee&ti 20/in. 6874 Gumijaste nogavice za krčne žile. dobite v Mj-boljši kakovosti in po najožjih cenah pri t vpiti A. Besednik. Maribor, Vetrinjska ulica 20. 6897 Elektromotor (Dinamo) 9% HP 220 volt, 10 novih okenj (150 X 85) prodam in kupim od 1—2 orala veliko njivo blizu tovarne za klej po primerni ceni. M. M., Zelena jama 118. 6852 Otroški voziček prav dobro ohranjen, pro dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6865 Razno prodam 2 postelji za 160 Din, kuhinjsko kredenco za 250 Din, omaro s štirimi predali za 180 Din, železen Štedilnik (Tischherd) za "2tV Din in nov pisalni stToj. — K. Valenšak, Celovška c št. 23. 688! Fijaker. koncesijo pripravno za avtotakse -z inventarjem vTed proda;* Naslov v oglasnem oddelk »Jutra«. 677 Lepe spalnice po 2200. Din, kuhinje p 1100 Din. tudi posamezr dele razprodaja samo d( kier traia zaloga Vidm.-Zg. SlSka 2. 67f Spalnica skoro nova, is slavonsl ga hrasta ter kuhinja koj naprodaj. Na oslfv javnem skladišču ca I najski cesti. Železno postelje (zložljivo) za 100 Din. k denco za 100 Din. otrc: vozič-ek za 150 Din. p: no mizo, umivalnik, Ir petrolejko. zlato mo? uro z verižico, nekal in Mejrers Konverssti-Leiikon proda radi seli* Erjavec, Borštnikov tr 6: Otroški voziček ikoro nov. prodam. If Utm sprermeir v trgov1 učenko Naslor r oglasnem odi;'' »Jutra*. 6T' 4 ventilatorje enakomerni tok. 150 vo prodam. Sprejemam elek! motorje v previjanie r" vr»t Postrežba točna, r ne noiidne. — F Perčinl5 elektro-mebanik. Ljubi.!'*-Oosposvetdka 16. 67:- Konii In vozovi fdire ln ka«wi> po ngodr een1 naprodaj. Plamen« p-nndbe na oj:la«if oddeie' »Jntra« pod »Ogodna n" »ka« 672-' Radlo-aparat »HsrtlB«. trlcevni. popolnoma nov. prodam »11 pa »amonlstn za fotoaparat boljM • v 18. Na- slov povs ogiaani oddelek 4678 Gugalni stol tapeciran, prodam. Naalo* v oglasnem oddelku Jutra 6317 Pletilni stroj št. 8-60 cm. pro iam. N^ slov pove oglasni oddelek »Jutra«. f>šc« Acetellnskl karbidni aparat z 20 svetilkami, dobro ohranjen, proda Marjeta Vilfaji. Ježica 40 pri Ljub-IjanL 676T Dvojnat kozolec z 2 okni. 6 samcev, tudi vezanih, starih 10 let, pro- dam takoj. Naslov r ogl. oddelku »Jutra«. 682S 42 garderobnih omaric iz mehkega lesa, v skupinah po 6 omaric, priprav-ne za športna in telovadm društva ali tovarniške otv rate, ugodno prodam. — Ogled in Informacije v Mo. telkovi ulici 3. " 68SS Ajdovo moko po 5 Din in činkvanttn zdrob po 4 Din, prvovrstne izdelke, pofilja od 25 ka naprej Pavei Sedej, umetiu mlin, Javomik, Gorenjsko. ea Sladko seno naprodaj v Lončarski sterf št. 10, poleg Ljudsiega doma. C208 Jabolka in hruške pritlikavce, samo fine vrs. te nudi v poljubni mn> 'lini H a r e 11 S, Ljubljana, '-erbičeva 7. 605T Semenskega ovsa rima, češkega, prodam ea •000 kg po 3.50 Din kg ranko Novo mesto. Ist>-ako prodam 2—3000 kj krompirja Uma« po 1.50 Din in ve4 tisoč pri m a hmeljevih sadik ivinjskega »Ooldinga«. —• rane Mslasek, Novo mesto 6654 rehe in suhe gobe fiošilja pri poljubnem od-iiu Peter Setina. trgovec, ~ 64M niča ob Savi Knjige 1 leta. Vrtomirov prstna Solunski proces, kupi ikvarijat Jamnik, Stari 26. 667t ar. Enciklopedija 1—20 SHS, t mapam«, n ■»razrezano, prodam za i Din. Naslov v ogla«, lelku »Jutra«. 6S71 Haeder onstruieren nnd Bechnea, '• selborn. Elektrotechnik, -oda po ugodni ceni Hift, > Sever, antikvarijat Sr. ikoba trg. 6641 O.M.C Največje skladi««« AVRAM KAJON Sarajevo Presiolona »tednika Petre ollee M • -JUTRO, it » - «8 Neielja 2ML 192» ooooooo MR.feAHOVlC PLAHIHRA K ll^vliMI ( A*, . PLAMNKA • cdravilai čaj prenavlja. č i s 11 m jsvežuje kri, izboiJSa ilabo prebavo, sls batno delovanje dreves, napihovanje, obolenja mokraCue kteltae. jeter, iolcs ia iolčnl kamen Vzpodbuja apetit ki (zborno učinkuje pri arterioskterori. »Pianlnka. č a J )e pristen v plombiranih oaketib po Din 20 i na;>isoin proizvajalca Lekarna Bahovec Ljubljana, Konz trg (Dobi se v vseb lekarnah.) %Ufxim Stare kovine ■ed. »vinec. cinkovo pločevino. tiumisiom strugovi »» iz medl. trke, železo litine. rablj®ne stroje, ste klenlce Ia ostalo steklo tode knpujemo tn plačamo »ajvišje dnevne cene — ♦Ferrumeta!*. k d., Zagreb. Slovenska olfea 12 44 Vsakovrstno zlato DO najvišjih eenah černe — Juvelir LJobllana Wo'(fov? ollca 3 8ž> «Odol» prazne steklenice k » l> '3 J e drogs-rija AntoL It« finor*. ?idovsk» aj fc t SK Suhe deske toeinjeve, j-aeenove, iiia-Sto ve in javorjeve, 8 in 5 wn debeline, kupim Po-auobe na naaicv: Egidij Irjavec, Brod, St. Vid nad Ljubljano. 675« Tračnice fOO—tOO m, profil 65 Din visok, ca ročno železnice In 3 kretnice v Širini tira 660 cm, na kiogljice. kupi takoj Franc Martine«, Ljubljana, Pruie S. «630 špecijalke avstrijskega gecera.!. ttaba •a K"»njeko, kupim Po-Sbdbe na oglasni oddelek «Julra> pod »špecijalke*. 6601 Ptetilnl stroj K. 8-60 kapi Jožeta Dre-meij, Vrhnika 178. - Železno blagajno »t 1 ali i kopim Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Blagajna 1-8». B6SS Vagonete rabljene tračnice, traverze, •»tam neuporabljive stroje, lelezo in Ktvine kupuje po najvišjih cenah «C a 1 i n», kom društvo, Zagreb — Mandaličini 1-b. 53 Sladkornih zabojev kupim večo množino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »2222*. 6507 m Vilo na periferiji, blizu električne, skoraj dozidano, ugodno pTodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 6755 Novo hišo lepo, t S šobama kuhinjo, verando, zraven trgovina, lokaj za vicoteč. spodaj hlev ter kleti, prodam za 140.000 Din v Restanju Rajbenburg Drugo na Senovem pri Rajhenburgu in en lokal ca trgovino in mesnico t9T % a vrta za 52.000 Din. Jos Suppanz. sodni sluga v pek., Sevnica ob Savi. €729 Trgovsko bilo enoetanovanjsko. na prometni točki * ve«jem bata, tm aH mm« kopim Ponndbe > navedbo eene tn popteom M oglasni od-1elek »Jatra* pod značko »Vselitev pozneje*. 6759 Hišo v Novem mestu v Dolgi »lici it M proda Janko Pileč. Cena po dogovora. 4038 Stavbno parcelo 2000 m' veliko, ob Dunajski ceeti ugodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 687f* Velik vrt in delavnico (porabno za stanovanje) takoj ngodno oddam Cesta ca Božnik 19. 6858 Hote!, restavracijo oddaš takoj mlajšemu inteligentnemu zakonskemu paru brez otrok Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod «1000/66». 66"? Skladišče v bližini glavnega kolodvora oddam v najem — Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 68«. Enodružinsko hišo kupim v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« tod značko »plačljiv« takoj*. 6738 V Domžalah prodam 7 malih stavbnih parcel od 800—600 m» v bližini kolodvora Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 6598 Tovarniško poslopje blizu kolodvora, pripravno za vsako obrt ali podjetje, prodam Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 6532 Parcele prodam na lepem, suhem prostora Naslov v ogla«, oddelka »Jut?a*. 6538 Lepo posestvo naprodaj ob okrajni ceeti, pri kolodvoru Sv. Jurij ob julni Seelznici. Pojasnila t gostilni Maatnak, Sv. Jurij 5041 ob j Sel. 3 hiše v Mariboru naprodaj Pojasnila r Maribora, Aleksandrova eesta St. 23/1. 4445 iltti ropi Srebrne krone taike in različno zlato T. Čuden, Prelernova 1. 4202 Lisičje, polhove hoše la vati droga od d'vjačfn« kopaj« in i»n-*ljivo dobro plača D idravii. Ljublja ka. Ftorijanska nlie* it 9 47 Stare moške obleke |n drugo kupujem ter pla-iam najbolje Dopisnica zadostuje, da pridem na dom A Drame, Ljaoljana, Gallusove naisreije 29. 6SS7 Pisalni stroj iomo ohranjen, kopita. — Ponadbe na oglas, oddelek •Jutri* pod «PoHg!oto». 6845 ffle 4je Gosposko sobo errenzimmer) dobro o hrano, kupim. Ponndbe na lasni oddelek »Jutra* pod «9999». 6853 Pisalni stroj Kgnon, rabljen, ie dobro eranjen, kupi* A, Fiier ▼ idovijicL 6861 Kino - aparat elektr pogon in isto tM»vetijavo, dobro ohra-ajen (Tlauskino) sa normai-»e filme, kupim. Ponudbe C navedbo eene pod «K!no> tm oglaeei oddelek »Jutra* 6540 Hlode tokov* |a to bratove oo ID ca naprej k a p o f » t vsaki množin) parna iaga T Scagnetti Liobljaaa «W Pisalni stroj iofcro ohranjen, kupia. — ponudbe na oglas, oddelek •Jutra> pod »Pisalni stroj* 6886 Divje kostanjeve sadik« debele kupi Križni«. Mart- V>r. Danjkova aliea St. 10 6768 Pisalni stroj Sabro ohranjen in linoleum 0» 2 > 3 kupi foto F Jne ▼ Tržiču. Kino-aparat •a elektr pogon in Isto razsvetljavo, dobro ohra »jen fHausklno) za normal-■e fihin?. kupim Ponudbe B navedbo <;ene pod Šifro «Kino> aa oglasni oddelek «540 Posestvo Ljubljani, obeteječe iz stanovanja, h reva, vrta in njiv. takoj oddam v najem. Naslor pove oglasni oddelek »Jutra*. 6855 Kmečko posestvo pripravno tudi za industrijo, predam r industrijskem trg« bliža Ljubljane po ugodni ceni. Obstoji iz masivnega, piske 400 m' obokanega goepod&rsfkega poslopja. — Poleg pritlična stanovanjska Hiia b 6 sobami in pritiklinami, Supa in primerna količina zeo-IjftČa ter elektr. ruevet-Uava. — Informacije daje Hiako Privfek, Ljubljana, Dunajska cesta 7. 6S39 vilo 6 sob, 8000 m> vrta t tovarn, poslopjem predam najboljšemu ponudnika. Naslov pore oglasni oddelek «Jntra». 6856 Dvonadstr. hiša s prodajalno, Bkiadišči, kletmi, gosp. poslopji is delavnico, v Selški dolini na Gorenjskem naprodaj Stanovanje kupen na razpolago. Dopise na oglasni oddelek »Jatra* pod iifro »Hoj dem*. 6768 Vila v Celju S minut od kolodvora — enodružinska, g takoj pro stim stanovanjem in veli kira vrtom ceno naprodaj Dopise na oglas odd p' •Jutra* pod šifre »Vila ▼ Celju*. 6775 Hišo pripravno za obrt, kupim ali vzamem v najem v mestu ali večjem trgu. Ponudbe z navedbo eene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Resno*. Nova hiša z elektriko, vodovodom is 272 m* vrta naprodaj blizu elektr eeetne železnice. — Posredovalci izključeni. — Ponadbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Kodeljevo* 6898 Posestvo pri Mariboru. 15—30 oralov. ob železnici, prednost koroška proga, z gostilno ali trgovino kopim Ponndbe pod »Plačila zmožen kupec* na »Marstan*, Maribor. Koro&ka cest« St. 10 Hišico z vrtom v dobrem stanju prodam za 26.000 Din, M> are od KoI!n=ke tovarne. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 8796 Gostilno s trafiko z vsem inventarjem elek trično razsvetljavo, v no vozldan) hlSi z goi«podar--kioi poslopjem in zemlji «čem (900 hmelja) tik sejmišča pri furni cerkvi — v«ak mesee sejem). ure od Celja prodam radi dru-?in«ki'h razmer ta 17») 000 Din Plačilni pogoji ugod ni Ponndbe na podružnico »Jutra« «, Olju pod »Stalna dtaMNCK Trgovino z masažam blagom, dobro ido&o, v bližini postaje vzamem v najem aij kupim event s posestvom Cenj ponudbe na upravo »Jutra* v Mariooru pod »Dober promet 1928». 6666 Pekarno aa prometnem kraju na deželi oddam takoj radi odhoda k vojakom totemu kj odkupi inventar Na *lov v oglasnem oddelku »Jutra» pod »Pekarna* 6586 Gostilno vzamem takoj na račun ali v najem Ponodh» na ogi oddelek »Jutra* pod iifro »Prevzamem takoj 999» 37f» Lokal ali delavnico želim za čevljarsko obrt Ponudbe na oglas oddelek •Jutra* pod liiro »Takoj ali pozneje* 6551 Trgovina Ipecerijeko-deiikates&a. moderno opremljena, s stal nimi dolgoletnimi odjema) cL zajamčenim prometom ki nadi dobro eksUtenco eentei LJubljane, pod telo ugodnimi pogoji naprodaj. aH jo dam * najem Po trebe kapital 80 000 Din Brezplačne informacije daje Sinko Priviek, Ljubi ja ca. Dunajska cesta itev t 6835 Pekarno kupim, ali pristopim e kapitalom kot družabnik — Dopise na oglasa' oddelek »Jatra* pod »Privatnik* 6847 špecerij. trgovino renomirano. ie iapre> 6799 Dvoriščno Sobo primerno za pisarno ali podobno, oddam Vpr*i*ti v Tavčarjevi oiiel 11 611 desao. 6812 Lokal na prometni točki v Mariboru aH okolici, pripraven za branjarijo, ieiim Po nudbe na apravo »Jntra> v Maribora pod (Branje rtja* 6667 Gostilno z mesarijo na prometnem krajn na deželi, ob glavni cesti is v bližini železnUke postaje. s stajo za 2—3 glave živine, vzamem v najem. Cenjene ponndbe pod Iifro »Promet 42* na oglasni oddelek »Jutra*. 6716 fUmevonju Stanovanje 2 sob ia kuhinje, t vrtom bi souporabo kopalnic* bi pralnice odda z majem Pokojninski zavod na Brinju t. 6203 Stanovanje s 4 tobami ia kopalnico želim ca takoj aH maj — Ponndbe na poitni predal it. 242. -- Stanovanje 1 ali 2 »ob kuhinje la pritiklin želita 2 mirni osebi Ponudbe aa oglas oddelek »Jutra* pod šiiro (Takoj 4872 ali maj>. Stanovanje 2 ali 1 sobe ia kuhinje želim v Ljubljani ali Medvodah proti nagradi Dopise na oglasni oddelek «Jntra* pod «Nagrada>. 6543 Stanovanje V vin pod Rožnikom, 8 minute oa proge, solnčna lega. 2 sobi kuhinja in pritikline, odnam • 1 malem t l majhni mirni rodbini ali posamezni osebi i lastnim gospodinjstvom Ponudbe na oglat-ni oddelek •Jutra* pod »Solnčno Rožnikom t000» Stanovanje S sob želim za 2 osebi — brez otrok - Poddirektor Lauter, Fraočllkanska al *.* mu 4 sobe s pritiklinami za pisarno ali stanovanje družini brez nedoraslih otrok, oddamo v I. nadstr biie Dri bipotekarne banke. Pojasnila pri ekonomatn banke med oradaimi oramL 6834 Stanovanje S—i sob, z vsemi pritiklinami, elektriko in plinom, oddam • 1. majam v novi vili. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »M. 9». 6851 Tvorniško poslopje posebno delavnico, skladišče. velik vrt kompletno trisobno stanovanje kopalnica, telefon, oddam skupno ali deljeno Naslov v oglasnem oddelku Jutra 6857 Solnčno stanovanje Ivo ali trisobno, z balko nom. kopalnico, telefonom vrtom ni delavnico oddam takoj najboljšemu ponud siku. Cesta na Rožnik 19 6S59 Stanovanje !>oIeg ounske cerkve, sca-inenjam z enakim Priprav oo je za zobozdravnika oičarno itd Obstoji iz 3 -ob. kuhinje in sobice, s plinom in elektr razpvet 'javo Naslov sporočiti na »glasni oddelek »Jutra* pod • St 6854/1928». 6854 Stanovanje -•obe in kuhinje oddam mirni stranki ali gospe in gospoda, ki imata veselje do obdelave vrta 2 oprem Ijeni sobi oddam istotam gospodom Na«lchv v oglas oddelku »Jutra*. Vpraša ► se lahko samo v nedeljo 6418 Stanovanje eno- in dvosobno, • pritiklinami, prazno takoj od-iam Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro • Periferija Ljubljane* 687) Kdor bi zamenjal i ali Z sobno stanovanje na Ahacijevj cesti v mestni hiši za 2 sobno stanovanie z vrtom v mestnih vilah ob Dunajski cesti naj pošlje svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačam selitbene stroške«. Sostanovalca boljšega, sprejmem z vso oskrbo v Skofji ulici it 13 - parter. • 6884 Opremljeno sobo z 2 posteljama, oddam s l marcem Soba velika, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom Naslov v oglasnem oddelku Jutra 6863 Stanovanje 2 eob in kuhinje oddam v Zeleni jami it 230 Vpra Sati istotam, pritličje, des no 6806 Zakonski par brez otrok želi stanovanje 2 sob « pritiklinami Vse-'itev takoj ali pozneje — Plača zahtevano najemnino — Ponndbe na oglasni oddelek »Jatra* pod iifro »Colarič*. 6816 Stanovanje 3 sob ia kuhinje, po možnosti • kopalnico telim za takoj ali z majem t centra Ponudbe na poitni predal it 122. 6807 Stanovanie v novi rili. 14 mlnot od glavne pošte, solnčna lega. olwto)ečr is 4 soS>. kopal nie«. verande in pritiklin oddam mirni stranki ta <9000 Din mesečno Prednost tam tisti, kdor plača najemnine ta I leto naprej Vasle? v oglasnem oddelka •Jntra*. 6802 Opremljeno sobo oddam v sredini mesta — Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*. 6873 Lepo sobo parketi elektr razsvet Ijavo in posebnim vhodom oddam solidnemu gospodu .oficirju) Vprašati ua Po Ijanski ceeti 23/n, desno 6S77 Opremljeno sobo s popolnoma »epariranim vbodom oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 6870 Opremljeno sobico - posebnim vhodom in električno razsvi-tijavo oddam gospodu ali gospodični za 150 Din Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 6889 Sobo in kuhinjo oddam takoj v Gerbičevi ulici it 9. 6872 Sostanovalca sprejimem Nailov v oglas, oddelku »Jutra*. 6804 Opremljeno sobo •»olnčno. t elektr razsvetljavo. event s brano oddam solidnem« gospodo na Bleiweisovi eertf Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* Stanovanje v sredini mesta, obstoječe iz 2 sob. knhlnje In pritiklin. Ieli zakonski par »vrel otrok — Ponudbe na oglasni dddelek »Jutra* pod <1000 Din*. 6784 Zaščitena stranka M odstopila majhni družini » pod »Nujno 100» na oglasni oddelek (Jatra* 6621 Sobo z zajtrkom oddam gospodični Naslov v oglasnem oddelkn (Jutra* 6606 Sostanovalko sprejmem Pojasnila daje AnŽlovar, Privoz & 6829 2 opremljeni sobi s posebnim vbodom in električno razsvetljavo oddam Naslov v oglasnem oddelkn .Jutra*. 6886 2 opremljen! sobi solnčni. oddam Ponndbe na oglasni oddelek (Jutra* pod (15 marec*. 6866 Opremljeno sobo s kuhinjo ter »oho i dvema po«telfama oddam s 1 marcem Naslov r oglas oddelkn »Jatra* Na ogled med lt te S. ene. «808 Opremljeno sobo ehnim vhodom In efek-io razsvetljavo, s hrano ali brst oddam takoj tn patneje Naslov v ocl oddsika «Jotra». MM spose trffiao PARIŠ GLAVNA ZALOGA URAN, parfum erija, Ljubljana, Mestni trg. Sfrolnik samostojen, trezen, vešč vsakega dela v strojnici se sprejme. Ponudbe / ■ a ved bo referenc, zahiev tn števila dru 'inskih članov na oglasni oadeK k Jutra pod ,Parna žaga* 3006-a Sorefmem n iir družabnika a dobio že vpel ano ponudbe na oglas oddelek •Jntra* ood šifro »Miren dom 28* «488 ti t Kovčeg-gramofon ugodno naprodaj Naslov « oglasnem oddelku (Jatra* «645 3 kratke klavirje črne. poceni prodam Na •lov pove oglaeai oddelek •Jatra*. 6850 Planino •keraj nov. poceni prodam Naslov r ogLasnem oddelka »Jatra*. «862 Planino dobro chranjea — skoraj nov. poceni naprodaj Na-«k>v pore oglašal oddelek (Jntra*. «789 Gramofon avtomatičen, salonski, dobro ohranjen, t 22 ploiča mi prodam. Naslo-r r ogl oddelka (Jutra*. Doberaiatri mM. prvovrstne HraR, ■ rodovnikom, to nafrtsiaj le v boljšo rok«;, ljubiteljem te rase — Dopise aa oglasni oddelek «Jotra» pod šifro (Mladi dober mani* tm Kokoši jajčarice, prodam. Naslov v oglasnem oddelka Jutra 6700 Pse mladiče pristne volčje pasme (nem *ka volkulja - roški volk) prodam Naslov pove ogl oddelek »Jutra* 6735 Zobozdravniki atelje e kompletno opremljen, s prfktjv* čenim privatnim stanovanjem^ prvovrstno prakso, prodam v mestu na deželi v Sloveniji radi družinskih razmer. Ponudbe pod »Življenska ek* sistenca« na oglasni oddelek »Jutra«. jajca za valenje od importiranib originaJnih Khaki-Camiibell Duc. najboljše race jajčarice, posamezna žival znese letno 26" io 840 jajc nudi po 180 Din tuc Henrik Franzl v Ljubljani. Privoz Stev 17 6783 Kanarčke izvrstne in dobre pevce. k! Dobite sa povsod. Poletje se budi Velika noč se bliža! Dospela je velika množina prvovrstnega blaga za spomladanske plašče, za obleke za ženske moške in otroke, vse v najnovejših modnih barvah in krasnih vzorcih. Prodaja se po zelo nukih cenah na obroke pri Oblačilni«,,ILIRIH' Ljubljana Mestni trg štev 17 1. nadstr. I usodno priliko za Oeltkonoč RadS popolne opustitve fiaife modernih in navadnih volnenih blagov SE RAZPRODAJAJO po najnižjih cenah. — Cene po dogovoru v manufakturni trgovini MARIJE ROGELJ, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26* Nihče naj ne zamuda ugodne prilike! Sprejmem kompaniona prvovrstno industrijsko podjetje na Gorenjskem. Potre« sen kapital Din 250.000. Ponudbe pod značko »Industi & 3« na upravo »Jutra«. VABILO na tfardian. M 54. In ■riporot* kol stara tsdetu vaiale* «voi» aaiboljb- tam •uric* r«eb vrst Ceniki n* Minlan (M * občni zbor klavnice v (Šoštanju r. z. z o. z. ki se vrši v nedeljo 4. marca t. U ob 9. dop. v Sokolski telovadnici Dnevni red je naslednji: v 1. Poročilo načelstva in nadzorstva za l. 1927. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Odobritev računskega zaključka, sklepanje o čistem dobičku 1 1927 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. ORIGiNAL PA i ENI LEPE D03RE SOLIDNE Malo goriva dolga PRIJETNA GORKOTA Zaloga: INŽ. GUZELJ UU3LJAHS SISHA er cjera ?! b. dvoriSčf pel Celorško e 58 PROSPEKTI DOMAČA PRIZNANJA S-moujlrvi oklep £[ed/ro Ica-rrvfvi TSSEIE300E p R E D N A K U i> si ogi»jte zaiogo Okrasnih hnošivaliiib strojev. najnovejše M iznajdbe moilerne tehnike Na U -troj Sivau-poponoma enostavno vsakovrstno blago našitke in čipke 9 cikrak Šivom. vštete vezenine, gumbe in gumhmee Ponk v vezenjn brezplačen - Prodaja tu-li na obroke Ceniki franko »Tribnna« F B L., Ljubljana, K.arlovska cesta 4 42 irnmrnmrTrr - Resnična uteha za živčno bolne je moje pravkar izišlo delo. V njem so zapopadene vse mnogo® letne preizkušnje o povodu, o na* Stanku in zdravlenju živčno bol« ni. Jaz razpošiljam vsakemu rade« volje, in sicer brezplačno zdrav* stveni evangelij samo, če mi piše na spodnji naslov. Tisoče in tisoče zahvalnih pi« sem dokazuje, da edino na podla« gi mojih preizkušenj za dobro« bit splošnega človeštva, lahko vsakomur pomagam. Kdor pripada veliki vojski živčno bolnih, kdor je raztresen, kogar mučijo skrbi ali ima slab spomin, aervo« zen glavobol, slabo spanje, bole« sti v želodcu in v t:d.h, ali je pre» več občutljiv in trpi na splošni slabosti ter na mnogih drugih bo« lestnih pojavih, si mora noročiti mojo knjižico, katera mu bo nudila mnogo to« Iažbe! Kdor bo to knjižico pazlji« vo prečita!, ho pomirjen, zaveda* joč se, na kako lahek način bo dosegel svoje zdravje. Ne odla« šajte in pišite še danes: Ernest Pasternack, Berlin, 5. O. MichaeU kirchplatz No. 13, Abi. 772. Le peri a lica! Creme Kose Gemifoia dandanašnji ideal vsake boljše .lame Krema daje frapantni ljubki in oežm t?n lice psiane zamamlji vo mladeniško in ftarobno ter t 'vojim milim mirisom vzhaja Ljubljana. 5 Podružnica: ^eienburgova ul z ■ # Plisiranje v najmodernejših vzorcih tekom a 8 14 ur. | Barvanje oblek v različnih barvah. s a S Odlikovana z ziato dip orno Prihranite 40°/o na grad benera lesu. raeii boste ceno lahko d bro streho ako pokr> ete h i S o s glasovitira I opeko BOHN" II Patent Bohn br. 253 Pazite na značko Bohn Zahtevajte vzorec in ponudbo parne opekarne JOHN4' - Vinkovc; Z n § ličkov šivalnih •TRIBUNA. F ž a n e cene tn največje skladišče ukrako dvo-koles rm>toriev otroških vozič kov šivalnb strolev vsakovrs» nih nad »mestnih del" v pneumatike Posehnl oddelek t* popoln* odpravo emalltranje »r pomklanje dvoknles otr »škib vo-strolev Itd — Prodala na -ibroke — Zapustil nas je neutolažljive naš dragi papa, stari papa, tast in stric, gospod Ivan Kutnar nadučitelj v pok. dne 25. t m. po dolgem mukapolnem trpljenju, previden s svetotajstvi za umirajoče. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 27. t m. ob \/0 5. un popoldne od doma žalosti, Holzapflova ulica 7 na pokolišče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 25. februarja 1928. Mestni pogrebni zavod Žalujoči ostali. Dobro je, da imam vedno pri sebi »PUBI« najjačji, najsigurneji, a ipak. kot baržuD mehko gumasto spccijaliteto. Dobi se v vsaki lekarni na izrecno zahtevo, in to v dveh vrstah »Pubi elfenbein« in »Pubi transparent«. ?9EnnUM!SflB£&BBSBBBBBEB$SSBBI Št. 7554/28. ref. IX. SB Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo vodovodne instalacije v palači «Delavske zbornice» na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Vsi potrebni pripomočki in podatki se dobe počenši s 27. februarjem 1927 med uradnimi urami v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2/II. Ponudbe je vložiti najkasneje do 6. marca 1928 do 11. ure dopoldne pri imenovanem uradu. Mestni magistrat ljubljanski, dne 25. februarja 1928. B L_ tovarna dvokole- In otroških vozičkov. LJUBLJANA Karlovska cesta št 4 nimf H r ....... rrrrrrmmrrm kredita! Vseh vrst mizorsRi in iiolorsHi stroii posamezni in univerzalni z vgrajenim mutorjen ali brez njega Polnoinrcmniki Welker Werke I. Wachstein, Wien X., Luxenburgerstr* sse *2. Mooooppc Zahvala. Za vse števihie dokaze iskrenega sočutja ob nenadna smrti moje ljube sporoge, gospe JuMjane Pleiner za rmiogobrojno spremstv-o, za darovane vence iti šopke se ne morem vsakemu posebej zahvaliti osebno. Ce je kaj moglo lajšati mojo bol v teb težkih dneh, tedaj so bile to mnoge časti izkazane blagi pokojnici ob njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujem ii. gg. župniku Reharju iz Guštanja, župniku Musilu iz Vitanja ia kaplanu Maii}u lz Jarenine za svečano blag>.>slovitev io poslovilne besede, uradnikom in mojstrom tu kajSni« jeklarne, uradnikom in nasitavljencem obeh gozdnih uprav grofa Duglasa Thurna in grofa Vmcenca Thurna, domačemu prost, gasilnemu društvu, delavskemu pevskemu društva Jekleni zvok, . februarja 1S23 •v-. - ; • V " t V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodni, kom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri oče, sin, brat in svak, gospod Leopold Hude trgovec, gostilničar in posestnik danes po kratkem in mukapolnem trpljenju, pre» viden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Truplo dragega nam pokojnika se prepelje iz Ljubljane v Grosuplje. Pogreb se vrši v ponede* Ijek dne 27. t. m. ob ^ 10. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Grosuplje, dne 25. februarja 1928. £ainj"ča sooro >a Mirni i otroci 11 ostali sorodn k' Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij «Jutxu AdoU Ribnik«. Z« Narodno dakaroo dd kot tisksrnarj« Fmn Jeter**. Z* toseratoi dei je odgovore. Alojzij Novak Va • Ljubljani