šte¥nka 8 • leto KLH • cena 500 din Celle, 25. februarla 1988 NOVI TEDNIK JE dLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2AiEC Cenena podražitev Sobotno uradno obvestilo, da bomo od ponedeljka" na- prej dražje plačevali vse mlečne izdelke (razen trdega sira) je upravičeno razbutilo vse potrošnike, vzbuja pa tu- di posmeh. Kž^jti - izdelki so dražji, čeprav podražitve ni. Poslej namreč plačujemo (prostovoljni) »namenski prispevek za ohranitev pro- izvodnje in predelave mleka ter nemotene preskrbe z mlečnimi izdelki v Slove- niji.« Tako skropucano pojasni- lo resnično lahko zraste le še v naših logih. Ne podcenju- jemo težav v mlačni proiz- vodnji, ki so na vseh koncih verige (pri proizv^alcih, pre- delovalcih in tudi pri potroš- niku). Način podražitve, ki to ni, pa vseeno vzbuja ogor- čenje in posmeh. Preprosto smo potrošnikom rekli - pla- čcote, če hočete imeti, če no- čete, pa vas nihče v to ne sili. In če bi kod drugod tak po- stopek kritiko še vzdrževal, je pri mleku kot osnovnem živilu zanesljivo ne. Sicer pa, zak^ razbuijenje, s^ je vse v redu. Nič se ni po- dražilo, noben »nov« izdelek ni nastal, le dra^e je vse. Na to pa se odgovorni, vssg kaže tako, požvižg^o. Šoštanj le nekdal Imel S¥0l0 dušo, zato noče več lesti pod rušo Okroglo mizo o prihodnosti Šoštanja objavljamo na 12. in 13. strani. Zakon pod lupo etike In morale Kako je bilo s streljanjem psov v Rogatcu. Stran 6. Gremo na morje? Objavljamo 4. kupon za izlet 100 kmečkih žensk na morje. Stran 10. Brstje in popje slovensice icuiture Je mesec februar mesec kulture, ali . pa le najbolj »kulturni« mesec, to ni vpra- šanje, to je dejstvo iz katere- ga iiiiaja naslednje razmi- šljanje. V vzhičeno zanosnem praznovanju slovenstva in praznika slovenske kulture je tudi na Celjskem toliko kulturnih dogodkov in prire- ditev, da je marsikje občin- stvo že kar upehano in težko si je urediti vtise s koncer- * tov, razstav, gledaliških predstav na domačih odrih, takoimenovanih »osrednjih slovesnosti za praznik«, raz- govorov z delavci v kulturi, folklornih nastopov in še in Še. Mesec februar, ki se i^e- ma z obletnico smrti velike- ga genija, je ravno pravšnji čas za prikaz ustvarjalnosti tako v ljubiteljski kot v po- khcni kulturi. Pravi razcvet pa v tem času doživlja prav ljubiteljska kultura, ki pože- ne brstje v jesenskih mese- cih in popje čez zimo. Potem pa, tam v poznih pomladan- skih in poletnih mesecih, jo bomo že močno pogrešali. Težko bo organizirati kakš- no večjo turistično ali kul- turno prireditev, s^j bodo člani društev in kulturnih ustanov na zasluženem od- dihu. Samo za primer: veseli smo pravzaprav lahko in po- nosni hkrati, daje bilo v tem mesecu samo v celjski obči- ni več kot 30 večjih kultur- nih prireditev, in če štejemo k temu še kinopredstave in proslave v šols^, krajevnih skupnostih, ponekod celo v delovnih organizacij^, še mnogo več. Podobno je tudi v nekaterih drugih občinah. No, krivulja na diagramu prireditev v čast kulturi pa te dni že upada. A upajmo, da se bomo tudi v sušnih mese- cih mogli večkrat pražnje obleči. MATEJA PODJED Debeiaicu bronasta medalja Mladi skakalec Matjaž Debelak, ki že nekaj let tek- muje za ljubljansko Ilirijo, je v Calgaryju na 15. zim- skih olimpijskih igrah osvojil bronasto odličje. Z dvema odličnima skoko- ma (116 in 108 m) je dokazal svojo nadarjenost in priska- kal Jugoslaviji prvo skakal- no olimpijsko odličje, prvo odličje na 15. ZOI in drugo jugoslovansko zimsko olim- pijsko medaljo sploh. Matjaž se je v ekipo uvrstil šele v zadnjem trenutku. Na 70 m skakalnici ni nastopil, na calgarijski veliki skakal- nici pa je zablestel, ko je ug- nal največji del celotne sve- tovne skakalne elite. Matja- žu, ki je tudi jugoslovanski rekorder s skokom 185 m, is- kreno čestitamo. O Matjaževem uspehu in o velikem slavju v družini Debelakovih in v Braslov- čah, poroča Novi tednik na 7. strani. Matjaž Debelak je v Calgaryu poletel do bronaste medalje. Vizija le možnost miadiii stroicovnjaifov Mladinska organizacija ustanavlja v Celju še eno malo produkcijsko enoto z imenom Vizija, o kateri so razpravljali tudi na zadnji seji celjskega izvršnega sveta. Uroša Goričana, podpred- sednika IS, so imenovali v iniciativni odbor za ustano- vitev Vizije, ki se bo v glav- nem ukvaijala z razvojem in ^delavo programske opre- zne, računalniškim izobraže- vanjem in sodelovanjem pri razvoju informacijskih siste- mov. Člane izvršnega sveta je v razpravi zanimalo predvsem to, kdo so ustano- vitelji Vizije, kako je s kadri, opremo in tržnimi analizami upravičenosti ustanovitve o^stne produkcijske enote, ustanovitvi sodelujeta občinske konference fniadine še Razvojni center ^^ovinotehna, vsak prispe- ? ^ milijonov dinarjev, Ko- j^notehna pa še računalnik. občinski konferenci no?^ ostaUma dvema usta- noviteljema denar vrnili naslednjih letih iz skupne- ga dohodka. V začetku bodo v enoti zaposleni trije ljudje, sodelovaU pa bodo tudi mla- di, ki bodo v okviru enote nabirali zna^e za bodoči študij. Vsi trije zaposleni bo- do v enoto prenesU svoje osebne računalnike, ki bodo kasneje z odkupom poštah last enote. Nekateri člani iz- vršnega sveta so ob tem me- nili, da enota jemlje kadre drugim celjskim organizaci- jam, kar pa sta predstavnika občinske konference mladih zanikala. Pojasnila sta, da gre za ljudi, ki v svojih seda- njih delovnih okoljih nimajo možnosti za napredovanje in se tako njihova ustvarjalnost ne more sproščati. Zato je lahko Vizija le pozitiven pri- spevek pri prizadevanjih za večjo ustvarjalnost mladih strokovnjakov, ki sedaj več- krat odidejo iz Celja, kjer ni- mžgo pravih možnosti za de- lo. Po dosedanjih raziskavah tudi ni bojazni, da se Vizija ne bi mogla potrjevati na tr- gu, sicer pa bo dal elaborat, ki ga pripravlja Razvojni center, natančnejše podatke. TC Razprave so se pričele Frankolovo in Nova vas sta bili prvi kr^evni skupnosti v celjski obči- ni, ^er so že opravili te- meljne kandidacijske konference in razpravo o ustavnih spremembah. V ostalih krajevnih skupnostih bodo konfe- rence in razprave (razen ene izjeme so jih povsod združili) v času do 21. marca. Na temeljnih kandida- cijskih konferencah raz- pravljajo o delu doseda- njih nosilcev najodgovor- nejših dolžnosti v občini in republiki ter o kandi- datih za te dolžnosti v pri- hodnjem dvoletnem mandatnem obdobju. V sami celjski občini je predlaganih le malo spre- memb - za podpredsedni- ka občinske skupščine in tri nosilce odgovornih dolžnosti v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti. Javno razpravo o ustav- nih spremembah v kra- jevnih skupnostih usmer- jajo usposobljeni člani aktiva za vodenje javne razprave, ^gp 2, STRAN - NOVI TEDNIK Brez varčevanja bo raven zdravstvenega varstva slabša Na celjskem območju so možni prihranki z zmanjševanjem staleža, porabe zdravil In odliva v druge regije v zdravstvu se je nakopi- čilo toliko težav, da jih je mogoče samo omiliti, ne pa tudi v celoti odpraviti. Čla- ni sveta občin celjskega ob- močja so zato na svoji seji prejšnji teden podprli pred- loge varčevalnih ukrepov in prizadevanja za spre- membo zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom sredstev za skupno porabo. Zdravstvo na celjskem ob- močju se je zaradi zakonoda- je, ki omejuje porabo, vse le- to 1987 spopadalo z denarni- mi težavami. Občinske zdravstvene skupnosti so le- to zaključile s primanjkljaji v skupni vrednosti 3,6 mili- jarde dinarjev. Svoje obvez- nosti do izvajalcev so porav- nale ob koncu leta s čeki iz prihodkov za leto 1988. Tega denaija letos ne bo mogoče nadomestiti tako zaradi še veljavne zakonodEge kot tudi zaradi težkega položena, v ka- terem je gospodarstvo regije. Kot je dejal sekratar medob- činskega sveta zveze komu- nistov Dane Rine, ta ne omo- goča vztrajanja pri enakem obsegu in kakovosti zdrav- stvenil* storitev. To bo mo- goče doseči le z varčevalnimi ukrepi v samem zdravstvu. Član kolektivnega poslo- vodnega organa Zdravstve- nega centra Celje dr.Maijan Hrušovar je ugotavljal, da ost^ajo ukrepi predvsem na ramenih izv^alcev. Po- membnejši prihranki, ki ne bi imeli bistvenih posledic za uporabnike, so na celj- skem območju predvsem zmanjševanje odsotnosti z dela zaradi bolezni, po- škodb in nege, zmanjšanje porabe zdravil in zmanjšanje odliva pacientov v druge zdravstvene regije. Bolniški stalež, ki presega republiško povprečje, je mogoče zmanj- šati s hitrejšimi diagnostični- mi postopki, s širitvijo dejav- nosti poliklinične službe in odpravo čakalnih dob. Za zmanjšanje porabe zdravil predlagajo admini- strativne ukrepe, s katerimi bi predpisali količino zdra- vil, ki jih lahko zdravnik predpiše za določeno obo- lenje. Odliv v druge zdravstvene regije se že zmanjšuje, še bolj pa se bo lahko zaradi krajšanja čakalnih dob na operacije visceralne kirurgi- je, zaradi kadrovske okrepi- tve ginekološkega dispan- zerja in novih aparatur na področju kardiologije. Dodatne prihranke lahko omogoči še dosledno izvaja- nje preventivnega progra- ma, izbor cenejših zdrav- stvenih storitev in izboljša- nje varstva okolja. Strokovna služba medob- činske zdravstvene skupno- sti pa je tudi že pripravila osnutek programa ul^epov, ki segajo tudi na druga po- dročja: uskladitev posteljne- ga fonda, ohranjanje števila zaposlenih na enaki ravni kot lani, ohranjanje nadur- nega dela samo tam, kjer ni možnosti za turnusno delo in podobno. Člani sveta občin so pred- lagane ukrepe podprli, spre- jeti in doreči pa jih morsOo v vsakem posameznem oko- lju. Problematiko zdravstva so ocenili kot eno najpo- membnejših in jo namerava- jo tudi v bodoče redno spremljati. MILENA B.POKLIČ Načrtno nad nezaposlenost Pri Skupnosti za zapo- slovanje Slovenske Ko- njice je lani iskalo delo 369 ljudi, leto poprej pa 30 manj. Prvo zaposlitev je lani iskalo 109 ljudi. Statistika pa pove, da je v primerjavi ^ letom 1986 število nezaposle- nih poraslo od 133 na 158- Lani so obravnavali 'Zb oseb, ki im^o zdravstve- ne ali druge težave pri za- poslovanju. Pri obravna- vi je bil močno angažiran Center za poklicno uspo- sabljanje in zaposlovanje invalidov Celje. Pri Skup- nosti za zaposlovanje so lani za vseh 376 učencev zaključnih razredov os- novnih šol zbrali podatke o zanimanju in sposobno- stih mladih za različne poklice in oblikovali po- klicni nasvet za vsakega posameznika. Za učence sedmih in osmih razredov so opravi- li 27 informativnih preda- vanj ter orgžinizirali tudi informativne dneve. S ta- ko zastavljenim delom kanijo nadaljevati tudi letos. MP Sami o svoji usodi Pred mozirskim samoprispevkom v mozirski občini ugotav- ljajo, da so uresničili večino nalog iz tretjega samopri- spevka, kar pomeni, da so bili plani realno zastavlje- ni. Tretji samoprispevek v občini se bo iztekel maja in v občini so že pričeli s pripravami za izvedbo re- ferenduma za četrti samo- prispevek. To, da se lahko v Mozirju pohvalijo z dobro uresničitvijo nalog iz seda- njega samoprispevka je ve- lik obet, da lahko z večjo mero optimizma pričakuje- jo tudi uspeh četrtega refe- renduma. V krajevnih skupnostih mozirske občine imajo še precej nerešenih nalog. Po- spešiti bo treba razvoj telefo- nije, urediti kanalizacijo, modernizirati ali na novo zgraditi precej cest in mo- stov, obnoviti bi morali več kulturnih domov in zgraditi tudi nekaj mrliških vežic. V primeru, da se bo večina občanov odločila za uvedbo četrtega samoprispevka, bo največ denarja namenjenega prav razvoju krajevnih skup- nosti. Ne naključno, kajti to je edini izhod za napredek, ssj dobro vemo, kako je s fi- nanciranjem krajevnih skupnosti, ki še do danes ni sistemsko urejeno na ravni republike. Kot vse kaže še tudi nekaj časa ne bo, kljub zahtevam in protestom, ki se vse pogosteje slišijo iz doma- la vseh slovenskih občin. Razen seveda tistih, kjer imajo profesionalno zaposle- nih v krajevnih skupnostih ti^di po pet ali šest ljudi. Te dni bodo v mozirski ob- čini dali v javno obravnavo osnutek programa za četrti samoprispevek. Ta mora biti pripravljen tako, da bo zani- miv za večino prebivalcev, hkrati pa mora biti tudi real- no zastavljen, brez preveli- kih in nemogočih obljub, za katere bi se že v naprej vede- lo, da jih bo težko izpolniti. Po dosedanjih izkušnjah se ni treba bati, da želje ne bi bile usklajene z realnimi možnostmi. Če bo tako, po- tem se ni treba bati, da bi bih prebivalci Zgornjesavinjske dohne proti lastnemu na- predku. Že nič kolikokrat doslej so dokazali, da je nji- hova lastna usoda predvsem v njihovih rokah. JANEZ VEDENIK- Naiijmo si čistega vina ■milil lHil ■ II I I AH: brizganec nI In ne pomaga Zadnje mesto na lestvici sloven- skih občin po ustvarjenem družbe- nem proizvodu v letu 1986 je v Šent- jurju sprožilo vrsto razprav. Odkrito, dovolj argumentirano in samokritič- no so o tem govorili komunisti, ki vidijo napake tudi v lastnem delu. Pravzaprav rešitve za izhod iz krize in hitro oživljanje gospodarstva niso našli - pa tudi nerealno bi bilo priča- kovati kaj takšnega. Res pa je, da so natrosili kopico predlogov in zahtev, ki bi jih veljalo upoštevati v nadalj- njem načrtovanju tudi izven občinskih meja. Zadnje mesto na lestvici, so ugotav- ljali v Šentjurju, lahko opravičujejo na dva načina ah pa si s tretjim nalijejo čistega vina in v prihodnje razvojno pohtiko zastavijo drugače. Recimo, da je leta 1986 večina občin z repa lestvice dobro gospodarila, recimo tudi to, da sta šentjurskemu gospodarstvu zadala dokončni udarec poloma v Topru in Emu (kar ni samo občinska krivda) - vseeno pa je res, da je treba večino krivde porazdeliti med odgovorne v občini. In za boljše gospodarjenje šentjurski komunisti predlagajo ločevanje med sanacijo in razvojno perspektivnimi proizvodnimi programi. Sprašujejo se, zakcO je delovno mesto trajna pravica in dobrina in zakaj se delavcu v naši družbi deklarativnega samoupravlja- nja in strategije enakomernega gospo- darskega razvoja ni treba boriti ter z boljšim delom truditi za to pravico. Ni jim jasno, zakaj združeno delo, ki zagotavlja prepotrebno večino denarja za delo samoupravnih interesnih skupnosti, ob zaključku leta ni vredno niti poročila o opravljenem delu in po- rabljenem denarju. Predvsem pa mar- sikomu ni jasno, zak^ so prav v tistih samoupravnih interesnih skupnostih, kjer je uveljavljen domicilni princip združevanja denarja, zma^šali pri- spevne stopnje. Ob polovici približno sedemtisočglave množice, ki je zapo- slena izven občinskih meja, je najbrž odgovor težko najti. Vse to so vprašanja, ki zaenkrat še niso dobila odgovorov. S strpnim in odgovornim delom jih bo vsekakor mogoče hitro neoti - kako bodo iskali odgovor na zadnje, morda n^po- membnejše vprašanje, pa je veliko tež- je ugotoviti. Komunisti so namreč ugotovili, da bodo iz krize v občini izplavali le s strokovnim (vsekakor pa tudi odgovornim in prizadevnim) de- lom. Strokovnjakov pa - po podatkih iz občinske sestave zaposlenih - v ob- čini razen redkih izjem preprosto ni. In kaj bi jim lahko ponudiU, da bi jih pridobili? IVANA FIDLER Delegati Icritični do svolega dela Prejšnji petek so delegati iz Slovenije v zveznem zbo- ru Skupščine Jugoslavije preživeli v laški občini. Na pobudo delegata Jožeta Breznikarja so obiskali de- lovno organizacijo, kjer je zaposlen - Papirnico Rade- če. Ogledali so si proizvod- njo in spregovorili z vod- stvom delovne organizacije in predstavniki občine. »Vaša mnenja nam d^ejo dodatno argumentacijo za poskus našega ustv^^ega prispevka k čimboljšim reši- tvam,« je o pogovoru dejal koordinator delegacije Jože |JVIarolt. Popoldan so si ogle- dali še gradbišče hidroelek- trarne Vrhovo. Na razgovoru v Papirnici Radeče jim je proizvodno in težave, ki jo spremlj^o, še zlasti pa razvojne usmeritve, predstavil direktor Janez Za- hrastnik. Poudaril je, da nji- hova poslovnost sloni na na- čelu celovitosti delovne or- ganizacije, kolektivnega vo- denja in kroženja kadrov. V enotni razvojni usmeritvi so se odločili za utrjevanje položaja proizvajalca speci- alnih vrst papirja s širitvijo izbora izdelkov, povečanje proizvodnje vrednostnih in drugih zaščitenih papirjev ter tehnološko posodablja- nje proizvodnje. Poslovne uspehe, ki so jih lani dosega- li, so zadnje mesece močno om^ali interventni ukrepi, zlasti povečanje cen surovin in energije ob zadrževanju cen njihovih izdelkov. V Papirnici so nezadovolj- ni tudi z novim obračunskim sistemom. Kot je povedal de- legat Jože Marolt, so mnenja, da je obračunski zakon pre- več zapleten, tudi drugi, zato že pripravljajo njegove spre- membe. Predstavniki občine Laško so delegate opozorili še na druge slabosti, zlasti na težave pri zagotavljanju sredstev za družbene dejav- nosti in na nekatera cenovna neskladja, ki so razlog za iz- gube v občini (železniško go- spodarstvo, rudnik). O pro- blemih, ki jih sami v občini ne morejo rešiti, so že dva- krat pisali Zveznemu izvrš- nemu svetu, odgovora pa še niso dobili. Delegat Martin Mlinar jim je zato svetoval, da v bodoče pošiljko kopijo takšnih dopisov tudi delega- ciji, ki bo lahko terjala odgo- vore. Da pa cenovnih neslda- dij ni preprosto razrešiti, ka- že že sam primer laške obči- ne: po eni strani težnje po zvišanju cen v prerriogovni- štvu, po drugi strani pa pri- tožbe Papirnice zaradi previ- sokih cen energetike. . MILENA B. POKLIC Novih zaposlitev skoraj ne bo Izvršni svet o predlogu celjske resolucije Po nekaj mesecih, odkar je celjski izvršni svet obravnaval osnutek občin- ske resolucije, bodo očitno tudi v Celju sprejeli ta do- kument. Na zadnji seji je namreč izvršni svet sprejel predlog letošnje resolucije, ki se nekoliko razlikuje od osnutka. Spremenili so predvsem materialne okvi- re razvoja, pri družbenih dejavnostih pa skladno z re- publiško resolucijo oprede- lili, da morajo vse oblike porabe zaostajati za rastjo dohodka. V predlogu resolucije so materialni kazalci razvoja postavljeni nižje kot v osnut- ku, vendar še vedno višje kot to predvideva republiška re- solucija. Tako n^ bi na pri- mer dnižbeni proizvod rasel za 1,7 odstotka (v Sloveniji 1 odstotek), industrijska pro- izvodr\ja za 2 odstotka (v Slo^ venyi 1 odstotek), kmetijska profevodnja za 2,5 (v Slove- nci 2 odstotka), zaposlenost za 0,5 in produktivnost za 1,2 odstotka. Po ocenah nioveč- jih organizacij združenega •dela v občini so te številke dokaj realne in kažejo, da je v občini še vedno prisoten cilj, da izboljša svoj položaj v republiki. Kljub temu pa bo-verjetno težico uresničiti vse zastavljene cilje. V repu- bUki stopnje produktivnosti niso zapisali, medtem ko naj bi bila v občini večja od od- stotka. Pri industrijski proiz- vodnji so lani načrtovali več kot tri odstotke, povečala pa se je komsO za 0,3 odstotke. Med razlogi navajajo pred- vsem stečai v LIK Savinja, nesrečo v Železarni, težave pri prodaji na domačem tr^ in manjšo motiviranost za iz- voz. Letošnjo rast načrtujejo na osnovi naložb, ki so jih lani opravile nekatere delov- ne organizacije, na osnovi večje produktivnosti... Člani izvršnega sveta so se spraševali, zakaj je ostala stopnja zaposlovanja tudi v premogu komaj pol odstot- na. Po načrtih kadrovskih služb je menda še takšna stopr^a preoptimistično za- stavljena, saj novih zaposli- tev skor^ nikjer ne načrtuje- jo. Člane izvršnega sveta je tudi motilo, da v predlogu niso zžOete načrtovane letoš- nje naložbe in da nikjer ni posebej opredeljeno, kako bodo zmanjševali družbeno režijo, ki predstavlja v struk- turi zaposlenih precej večji delež kot to velja za regijo in republiko. Govorili pa so tu- di o pospeševanju drobnega gospodarstva. T. C VIRN Stanarine višie za 30 odstotkov s prvim marcem se bodo v vsej Sloveniji povišale sta- narine. Republiški predlog je, naj bi se te povečale od 24 do 30 odstotkov, dokončna odločitev je prepuščena sa- mim občinam in njihovim iz- vršnim svetom. Celjska sta- novanjska skupnost je pred- lagala 30 odstotno povišanje. O tem je včer^ razpravljal tudi celjski izvršni svet. Jože Marolt, delegat zveznega zbora skupščine SFRJ o zagotavljanju sredstev za družbene dejavnosti: »Slovensko gospodarstvo je za družbene dejavnosti v celoti bolj obremenjeno, v posameznih občinah pa tudi v primerjavi s tem nadpovprečno. Slovenska skupščina zahteva odpravo interventnega zakona za to področje. Običajno se bolj popularizira sama zahteva kot njena obrazložitev. V Sloveniji vztrajamo in doka- zujemo, da interventni zakoni o omejevanju skupne porabe niso dali rezultatov - to velja za vse, od leta 1982 naprej. Poraba seje kljub njim povečevala. Zakon sprejema federacija za področja, ki so v pristojnosti republik in pokrajin. Predlagamo, da naj to urejajo republike in pokrajini sami. Na ravni federacije se lahko dogovorimo za povečanje akumulacije. Kako bomo to dosegli, pa prepustimo republikam in pokra- jinam.* Gorazd Šetina, predsednik OK SZDL La- ško o razpravi o ustavnih spremembah: »Ena osrednjih nalog socialistične zveze v tem tre- nutku je priprava javne razprave o osnutkih ustavnih sprememb. Razpravo naj bi zaključili do 20. aprila. Bojim se, da bomo ugotovili, da bo to skorajda nemo- goče uresničiti, saj je rok odločno prekratek. Podobno že ugotavljajo ponekod drugod. V krajevnih konferen- cah bomo razprave združili s kandidacijskimi konfe- rencami, v Radečah, Rimskih Toplicah in Laškem pa bomo pripravili javne tribune. Razpravo bomo zaklju- čili s skupno sejo predsedstev vseh družbenopolitič- nih organizacij v občini, od koder bomo tudi posredo- vali naše pripombe in mnenja ustreznim organ o m.« 25. FEBRUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 3 ........................................ Letos prve bolniške postelje Za uresničitev načrtom posoUabUanla liolnišnice bi letos potrebovali 3 mililarae dinarjev Posodablj^e bolnišnice v Celju je in ostaja pred- nostna naložba v družbenih dejavnostih celjskega ob- močja. Žal pa to ne zagotav- lja popolnega uresničeva- nja podpisanega družbene- ga dogovora o zagotavlja- nju sredstev za moderniza- cijo, po katerem bi morale občine podpisnice prispe- vati po odstotek iz bruto osebnih dohodkov. Že za lani načrtovani zne- ski so se gibali okoli 0,7 od- stotka, še slabša pa je bila uresničitev. V celoti sta ob- veznosti izpolnili le občini Celje in Laško. V dveh letih so iz sredstev pospešene amortizacije občine zbrale 530 milijonov dinaijev manj, kot bi naj, izpad pa je bil tudi pri enodnevnem zaslužku - lani so tako namesto pred- videnih 560 zbrali 370 milijo- nov dinaijev. Izkušrye iz pre- teklosti in pomaiykljivosti sedanji podatki tudi ne zago- tavljajo za letošnji program predvidene 3 milijarde di- naijev. Po programu posodablja- nja bolnišnice za letos načr- tujejo dokončno ureditev trakta A v novem osre'dnjem bolniškem objektu. S tem bi pridobih 60 postelj za potre- be nevrologije, ki se bo lah- ko preselila iz Vojnika in bi- stveno izboljšanje razmer na ortopedskem oddelku. Ure- diti nameravajo prostor za nov rentgenski oddelek, pla- čati drugi obrok za že prispe- lo rentgensko opremo ter zgraditi pet jaškov za dviga- la. Dvoje dvigal bi tudi uspo- sobiU in ob tem uredih del glavne avle. Čimprej je treba rešiti tudi problem sežiganja odpadkov znotr^ Zdrav- stvenega centa. Ko so o posodabljanju bol- nišnice spregovorih na seji sveta občin celjskega ob- močja, so opozarjali na teža- ve, ki jih im^o občine pri izpolnjevanju sprejetih ob- veznosti. Strinjali so se, daje podpisan družbeni dogovor zavezujoč za vse in da je bol- nišnico nujno potrebno do- končati, ob tem pa so teijaU popolne informacije ali kot je dejal predsednik celjske občinske skupščine Tone Zimšek »odpravo informa- cijske zanikrnosti.« MILENA B. POKLIČ Dva kandidata za sekretarja Celjski mladinci so za sekretarja občinske konference mladih evidentirali dva kandidata, o tem, kdo bo izbran pa bodo odločali na volilno-programski konferenci v začetku marca. Do 26. februarja oba predloga še obravnavajo mladinci v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in šolah, prihodnji teden pa bodo o kandidatih Tatjanci Grum iz Kovinotehne in Simonu Pevcinu iz Železarne Štore raz- pravljali člani kadrovske komisije pri občinski konferenci mladih. j p Je velenjska šola črna gradnja? z gradnjo sedme velenjske Z ^^^ina nima sreče. Vse skup^j spominja na aksiom, aa če lahko gre kaj narobe, 00 zagotovo šlo. Velenjčani so se za gradnjo sole odločili na zadnjem re- ferendumu, potem pa se je kmalu pokazalo, da z de- ^aijem občanov ne bodo zmogli zbrati načrtovane po- lovice potrebnega denarja, V^^^ ^cv^edjemu petino, ^^^i^du s predpisi bi morali "O spoznanju načrt pre- nL ^ sredstva Sf, ^^^eniti ostalim referen- programom. Tega ^^eda niso storili, velenjski ■ ^Sojno izobraževalni zavod viogo uradnega in- fe^^o^a bodoče šole, ob snZFt P^^^bil to odločitev nif^^ ^ osebnim izjavlja- S delavcev: Tudi Zd^i ^ svoje uradne načrte. maZkafn^^T ^ rati nr^^^' denarja šolo zbi- ' P^eifo sporazumov o ne- posredni menjavi dela od ve- leiyskih delovnih organiza- cij. Ker gre ta denar iz čiste- ga dohodka združenega dela, pa marsikje prihaja do čud- nih zapletov. Večina podjetij teh izdatkov namreč nima v svojih gospodarskih načr- tih, enodnevni zaslužek od nakopanega premoga pa so, recimo, šoli namenili tudi velenjski rudarji, ki so še vedno v takoimenovanih si- stemskih izgubah, premoga pa sploh ne morejo prodati. Ob vsem si velenjska Služba družbenega knjigovodstva, kije dolžna spremljati zako- nitost investicij kakršna je sedma osnovna šola, mirno zatiska oči. Morda bo kdo rekel, da cilj opravičuje sredstva, da Ve- lenjski malčki nujno potre- bujejo še eno šolo. Jo res? Znano je namreč, da so ve- lenjski šolski standardi dosti višji od povprečnih sloven- skih. BRANE PIANO V Žalcu politična šola Občinski komite ZKS in Delavska univerza Žalec sta tudi letos pripravila politič- no šolo za slušatelje iz celot- ne občine. Šolo obiskuje se- demajst izbranih kandida- tov, ki bodo v 105 urah tr^a- jočem programu obdelali snov iz zgodovine marksiz- ma, splošno aktualnega in ekonomskega položaja Ju- goslavije ter politično partij- skega dela članov ZK. Pripravili pa so tudi dve okrogli mizi, prvo o delegat- skem sistemu popestreno z video posnetki in drugo v delovni organizaciji Garant Polzela s temami: dolgoro- član socialna politika, orga- nizacija dela in samouprav- ljanje v delovnih organizaci- jah. Ob zaključku politične šole pa bodo slušatelji obi- skali politično šolo central- nega komiteja ZKJ v Ku- mrovcu in se ta dan vključili v delo te šole. Na sliki: Predavatelj poli- tične šole CK ZKJ iz Ku- mrovca, mag. Stane Vlaj, med žalskimi slušatelji. L. KORBER Naloge so pred vrati Od ustavnih sprememb do hidroeleiftrarne Vrhove člani predsedstva OK SZDL Laško so na svoji dru- gi seji sprejeli program dela za letošnje leto, obravnava- li predloge kandidatov za fui^cije v skupščini občine in skupščinah samouprav- nih interesnih skupnosti ter razpravljali o oceni dela skupščin. Za delo občinske skupšči- ne so menih, da je izredno dobro, precej boljše kot v prejšnjem obdobju. Kako- vostnejše je postalo pred- vsem delo zbora krajevnih skupnosti iz zbora združene- ga dela. Z delom skupščin samoupravnih interesnih skupnosti pa niso bih po- vsem zadovoljni. Ugotovih so tudi, da se pojavlj^o teža- ve pri organiziranju strokov- nih služb in to predvsem v sisih mžiterialne proizvod- nje. Za gradivo, ki so ga pri- pravile strokovne službe SIS so menili, da je nepopolno in premalo utemeljeno ter predlagali, n^j bi delo stro- kovnih služb ocenili delegati skupščin. Spremljanje dela skupščin sisov in njihovih strokovnih služb je tudi ena od nalog v programu dela socialistič- ne zveze. V kratkem bodo o problemih, ki se porajajo v samoupravnih interesnih skupnostih posebej sprego- vorili in sprejeh tudi določe- ne ukrepe za izboljšanje dela skupščin sisov. Program de- la socialistične zveze predvi- deva tudi spremljanje ures- ničevanja nalog in četrtega samoprispevka in večjo an- geižiranost pri nalogah var- stva okolja. Še posebej naj bi v tem letu spremljali potek gradnje hidroelektrarne Vr- hovo in priprave na gradnjo termoelektrarne Trbovlje 3, saj dim iz elektramiških dimnikov onesnažuje zrak v precejšnjem delu laške ob- čine. Ne nazadnje bo sociahstič- na zveza aktivno sodelovala pri uresničevanju srednje- ročnih in dolgoročnih pro- gramov občine ter pri vseh vprašanjih družbenoeko- nomskega razvoja. Več po- zornosti kot doslej pa naj bi v prihodnje posvetili krepi- tvi sistema SLO in DSZ. Na seji so se tudi pogovar- jah o praznovanju letošnjega občinskega praznika, ki n^j bi se letos odvijalo v Rim- skih TopUcah. Pri izbiri me- sta praznovanja je bilo nekaj zapletov, saj so se pojavila mnenja, da posamezni kržOi na račun praznovanja pride- jo do nekaterih pridobitev, ki jih sicer ne bi zmogU ures- ničiti. Predsedstvo OK SZDL je menilo, naj letos praznovanje še izpeljejo tako kot doslej: vsakič v drugem koncu občine, za vnaprej pa naj bi se dokončno opredelili v občinski skupščini. NADA KUMER Sise vetrijo Danes zjutr^ se dele- gati velenjskih skupš- činskih zborov odločajo o uvedbi začasnih ukre- pov družbenega varstva v Delovni skupnosti skupnih služb sisov go- spodarskih dejavnosti občine Velenje. Iz dosegljivih uradnih podatkov lahko sklepa- mo, da je vzrok za motnje v samoupravnih odnosih v Delovni skupnosti predvsem v nezadovolj- stvu delavcev z nagraje- vanjem, nestrinjanje z metodami dela vodje skupnosti in razočaranje nad odhodom nekaterih strokovnih delavcev. Za- to so svojemu vodji pred dvema tednoma tudi izre- kh nezaupnico, izvršne- mu svetu Velenja pa predlagah, da sproži po- stopek za uvedbo družbe- nega varstva v strokovnih službah. Velenjska skupščina bo ukrep da- nes uvedla, začasnemu poslovodnemu organu delovne skupnosti pa med drugim naložila tudi nalogo, da mora takoj za- gotoviti smotrno in zako- nito poslovanje strokov- ne službe. Velenjačne bi ob tem gotovo zanimalo, kaj vse se je v strokovnih službah dosed^ počelo nesmotrno in nezakonito. Če v Velenju že vetrijo si- se, bi jih lahko vsaj do- sledno. BRANE PIANO Balkansko srečanje brez smodnika »Sod smodnika« je gotovo asociacija, ali pa vzdevek, ki se še zmer^ kar samodejno »lepi« k predstavam o Balkanu. Dejstvo, da se v Beogradu prvič srečujejo zunanji ministri šestih balkanskih držav, to etiketo na nek način tako demantira kot potrjuje. Če je šele zdaj prišlo do prvega sestanka med državami na tej ravni, je to posledica nako- pičenih zgodovinskih bremen (vojne, spremembe meja, intrige...) in dokaz političnih nasprotij v sedanjosti. Po drugi strani pa srečanje seveda tudi dokazuje, da se v odnosih med balkanskimi državami vendarle nekaj pre- mika, za kar gre zasluga tako notranjim političnim proce- som kot tudi ugodnejšim mednarodnim dejavnikom. Ko zapisujemo te vrstice, se sestanek šesterice balkan- skih ministrov (od 22. do 24. februarja) šele začenja, tako da še ni mogoče presojati njegovih konkretnih dosežkov. Okviri za le te sicer niso ravno spektakularno začrtani, saj bo govor predvsem o splošnih vprašanjih možnega gospo- darskega (promet, turizem, energetika...) sodelovanja, najbrž pa bo slišati tudi k^j o ne tako novi pobudi - Bal- kanu kot območju brez jedrskega in kemičnega orožja. Udeleženci pa so se že vnaprej odpovedali obravnavi vseh spornih vprašanj, ki sicer nikakor niso neznatna, kar zlasti velja za vprašanje manjšin (jugoslovansko-albanski spor, makedonsko vprašc^e, odnos do Turkov v Bolgariji itd.). Toda v diplomaciji je že tako, da marsikdaj največ sadov obrodi politika malih korakov. Ker bi sestanek ob dotika- nju spornih vprašanj prav gotovo propadel, je gotovo bolje, da je vsebina pogovorov tisto, kar omogoča nadalnje povezovanje in zbliževanje. Zlasti ker gre za države, ki so vpete v različne politične in gospodarske parametre. Bol- garija in Romunija sta članici Varšavske zveze in Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV). Grčija in Turčija sta članici Nata, prva tudi Evropske skupnosti. Jugoslavija je neuvrščena, Albanija pa - kot pravijo nekateri zaradi njene samoizolacije - »protiuvrščena«. Mnogi imenujejo sed^i sestanek zgodovinski že zato, ker se ga udeležuje tudi Albanija, kije doslej zavračala vse tovrstne pobude. Balkansko multilateralno sodelovanje je bilo doslej dokaj šibko. Med srečanji na vladni ravni naj omenimo konfe- renco vladnih izvedencev o sodelovanju na področju pro- meta, telekomunikacij, energije in zaščite okolja v Atenah leta 1976. Prav tako v Atenah je bil leta 1984 sestanek veleposlanikov in vladnih strokovnjakov na temo Balkan kot območja brez jedrskega orožja. Po nekaj neuspešnih pobudah za balkanski vrh in srečanje zunanjih ministrov je bila končno sprejeta pobuda jugoslovanskega sekre- tarja za zunanje zadeve Raifa Dizdareviča aprila lani. Koristi balkanskega zbliževanja bi bile nedvomno vehke tako zaradi ublažitve medsebojnih političnih trenj kot gospodarskih težav, v katerih bolj ali manj tičijo vse balkanske države. Poleg (doslej preskromne) trgovinske menjave so pomembna področja sodelovanja zlasti pro- met (Balkan je most med Evropo in Azijo), energetika, turizem in ekologija, seveda pa tudi druga. Ne gre pozabiti tudi na pobudo o Balkanu kot brezjedrskem območju, ki postaja s popuščanjem napetosti med velesilama aktual- nejša in realnejša. Ko razmišljamo o vlogi Jugoslavije v balkanskih per- spektivah, seveda ne predvidevamo, naj bi le-te pomenile nekak nadomestek za naše (ne)vključevanje v evropske integracijske procese. Nasprotno, če si dovolimo malce idealiziranja, bi lahko razvito regionalno sodelovanje ob odpravi političnih, ideoloških in tržnih ovir le pospešilo vključevar)je v širše tokove. Ob beograjskem sestanku je potrebno seveda ostati na realnih tleh (čeprav nekateri žele iz tega napraviti politični spektakel). Od uglajenih diplomatskih besed do bistvenih premikov v mesebojnih odnosih bo treba prehoditi še dolgo pot. Živahno v diplomaciji Shultz v Moskvi: Na dvodnevnem obisku v Moskvi seje mudil ameriški državni sekretar George Shultz. Poleg več- kratnih srečanj s svojim sovjetskim kolegom Eduardom Ševardnadzejem je imel Shultz tudi dolg pogovor s sovjet- skim partijskim voditeljem Mihailom Gorbačovom. Osrednja tema pogovorov je bilo načrtovano 50-odstotno zmanjšanje strateške jedrske oborožitve (rakete dolgega dosega), o čemer n^ bi podpisala sporazum Gorbačov in ameriški predsednik Roneild Reagan ob njunem tretjem srečanju, predvidoma konec m^a v Moskvi. Do končnega sporazuma pa je vendarle še nekaj ovir, zlasti v zvezi z vprašanjem nadzora in pa sovjetskimi poskusi, da bi razorožitev povezali z ameriškim programom vojne zvezd. Neznanke so še tudi v zvezi z drugo poglavitno temo - Afganistanom oziroma umikom sovjetskih vojakov. Umik n^ bi se začel 15. m^a, a le če se bodo uspešno končala skor^šnja afganistansko-pakistanska pog^anja v Ženevi. Shultz je o moskovskih pogovorih »poročal« tudi na sedežu zveze NATO v Bruslju, Sevardnadze pa se je v Pragi sestal z zunanjepolitičnimi funkcionpiji varšav- ske zveze. Velesili in Bližnji Vzhod: Namestnik sovjetskega zuna- rijega ministra Vladimir Poljakov je obiskal Riad, kar je prvi obisk kakega kremeljskega funkcionaija v Saudski Arabiji. S kr^em Fahdom in drugimi voditelji seje pogo- varjal o krizi v Zalivu. Ali bosta SZ in Saudska Arabija obnovili diplomatske odnose? Ameriški državni sekretar George Shultz se odpravlja na turnejo po Bližnjem Vzhodu. Obiskal bo Egipt, Jorda- nijo, Izrael, morda pa tudi Sirijo. Tema pogovorov bo problem Palestincev na zasedenih ozemljih in medna- rodna mirovna konferenca o Bližnjem Vzhodu. Marjan Rožič v Avstraliji in Novi Zelandiji: V središču pogovorov predsednika skupščine SFRJ s premieroma Bobom Hawkom in Davidom Langejem je bilo medse- bojno gospodarsko sodelovanje. Marjan Rožič je obiskal tudi naše izseljence. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 25. FEBRUAR 19fl P/lilijarde pogojujejo razvoj z naložbami gre gospodarstvo v korak z razvitimi Za razvoj bodo v konjiški občini največ denarja na- menili letos v zreškem Uni- orju, in sicer več kot 7 mili- jard dinarjev v tozdu Prede- lovalni obrati in približno toliko tudi v tozdu Turizem in gostinstvo. V prvem tozdu bodo obno- vili kovačnico in ostale obra- te ter dokončali obrat za pro- izvodnjo homokinetičnih zglobov. Dokupili bodo opremo za obdelavo odkov- kov in razširili zmogljivosti v strojegradnji. Zalogi na- ložb ni majhen, še posebej glede na dejstvo, da imajo kovači še velike načrte z Ro- glo, kjer bodo razširih turi- stične zmogljivosti, v načrt naložb za letos pa so zapisali tudi izgradnjo toplotne po- staje z olimpijskim bazenom v Zrečah. Z naložbami tudi konjiški Konus hiti sodobnemu svetu nasproti. Devet milijard in pol bodo izločih za razširitev zmogljivosti tozda Koterm in Umetno usnje ter za raču- nalniško opremo in Razvojni center. Medtem pa si bodo nekate- re druge, manjše delovne or- geinizacije prizadevale, da za naložbami odpravijo vsaj oz- ka grla v proizvodnji, tako na primer v Kostroju, kjer načr- tujejo še razširitev informa- cijskega sistema in v IMP, kjer bodo kupili opremo za nove proizvodne programe. V Zrečah so že pred leti odkrili izvir toplote termal- ne vode. V turizem narav- nan kraj je s pomočjo Uni- orja začel razmišljati o upo- rabi te vode, ki ima 25 sto- pinj Celzija, kar je za pitno vodo pretoplo, za termalno vodo v bazenu pa prehlad- no. Vsekakor pa, takšna so bila tudi razmišljanja na iz- vršnem svetu in med dele- gati na seji skupščine, velja prav temu izviru v Radani vasi nameniti posebno po- zornost. Dejstvo je namreč, da iz izvira brizgne na se- kundo 40 litrov vode, med- tem ko so vrtine v Polenah, kjer geologi iščejo vodo za konjiško občino, nahajališ- ča za polovico skromnejša. Prav tako je znano, da ko- njiška občina trpi kronično pomanjkanje zdrave pitne vode in da bo veljalo o upo- rabi blago termalnega vrel- ca res temeljito razmisliti. Pa tudi kmetijstvo mora v korak s časom. Pri Kmetij- ski zadrugi so v svoje progra- me naložb zapisah poldrugo milijardo dinaijev, ki jo bo- do porabili v lastni proizvod- nji za obnovo sadovnjakov in vinogradov, v zadružni- štvu za opremo v mehanični delavnici in za obnovo skla- dišča blagovnice v Konjicah, kakor tudi za naložbe pri kmetih kooperantih. Razvoj skozi naložbeni di- nar predvidevajo tudi v Dra- vinjskem domu, kjer naj bi za milijardo dinaijev in pol še letos poskrbeli za nado- mestno gradnjo Marketa v Slovenskih Konjicah, za pripravljalna dela za Blagov- nico, adaptacijo trgovine v Ločah in bifeja v Zrečah. Po načelu - vsak po svojih zmožnostih, bodo organiza- cije združenega dela v konji- ški občini za razvoj namenile skoraj 30 milijard dinaijev ali za polovico več kot lani. MATEJA PODJED Denarja bo premalo v razpravah o resoluciji občine Velenje namreč ugo- tavljajo, da morajo v načrtu stopnjo gospodarske rasti zastaviti tako, da jo bo moč doseči. To pomeni, da jim bo pri- manjkovalo denaija za pre- potrebne investicije. V osnut- ku resolucije so zapisali, da nsg bi bila gospodarska rast letos 3,2 odstotna, dejansko pa smejo pričakovati v Vele- nju le 2 odstotno rast. Ob takšni rasti pa so vprašljive vse negospodarske investici- je v občini, gradnja centralne čistilne naprave in razširitev PTT omre^a. BRANE PIANO Kdo bo preživel takšno inflacijo Kdo bo preživel inflacijo - vlada, ljudstvo ali ekono- mija, je vprašanje, ki si ga v pričakovanju pomladi vse pogosteje zastavljamo. Če pri tem časovno nismo kon- kretno določni, je odgovor - vsi, kakšne posledice pa bo »naštetim« pustilo sedanje prehodno obdobje, pa se lah- ko le vprašamo. Če se spomnimo vseh pri- pomb in kritik, ki so bile iz- rečene in napisane na račun antiinflacijskega programa, ne moremo mimo zagovora predlagatelja - vlade - da predstavlja zamrznitev cen le premor, da bi pripravili pomembnejše poteze gospo- darske politike in temeljitej- še spremembe gospodarske- ga sistema. Vendar, ah je šlo oziroma ali res gre le za pre- mor. Ravno nasprotno. Za- mrznitev cen ni prinesla ni- kakršnega premora, s^j in- flacije nismo zajeziU. Tako kot so opozarjah strokovnjaki, imamo na tr- žišču kopico novih proizvo- dov, ki z novim razen novih imen nimajo nič skupnega. Gre za poplavo sivih cen, s čimer je kršen sklep zisa o cenah, čemur pa je zaradi nedorečenosti in nepreciz- nosti sklepov kriv tudi ZIS sam. Po statistiki sodeč smo za- to natanko tam, kjer smo bih pred intervencijskimi zakoni in kar naj bi nam v začetku maja, ko se naj bi začele cene po obljubah sodeč sproščati, prineslo že 100 odstotno in- flacijo. Izkazalo se je torej (ne pr- vič), da zamrznitev cen le za- časno zakrinka inflacijo. To je eden vzrokov, poleg zahte- ve mednarodnih denarnih ustanov, da lahko maja mor- da pričakujemo drugačen ukrep - zamrznitev vseh vrst porabe in sprostitev cen. V zisu se namreč pritožujejo, daje zelo težko ohranjati go- spodarstvo, če imaš na eni strani zamrnjene cene, na drugi pa prosto obUkovanje osebnih dohodkov. Ker ve- mo, kakšne uspehe je imel sedanji program in ker brez administrativnih všteti pri nas verjetno ne gre, je takšen ukrep prav možen. Če še en- krat postavimo uvodno vprašanje, je jasno, kdo bo »nadrsal«. Ljudstvo je sicer, sodeč po vseh dosedanjih eksperimentih in inflacij- skih programih izredno trdo- živo, a tokrat mu tudi njego- va prilagodljivost (beri pol- nitev shramb in napolnitev bencinskih rezervoarjev pred podražitvami ah zamrz- nitvami) ne bo pomagalo. R. PANTELIČ Izguba Topra ne more več omajati Dokončna finančna, orga- nizacijsko kadrovska in tehnološka sanacija ter ure- ditev razmer v mešani flrmi Topsport v Avstriji so tri najpomembnejše naloge, ki jih bodo morali rešiti v To- pru letos. V tej luči tudi ni presenetljiva odločitev o nadaljevanju ukrepa družbenega varstva, pose- bej še, ker prava sanacija šele sledi. Kako uspešni bo- do pri tem je odvisno pred- vsem od njih samih, pa tudi od finančne pomoči sana- torja in banke. Pred ponovitvijo ukrepa družbenega varstva je bilo s strani vodstva Topra nekaj pomislekov glede tega, da ponovni ukrep ne bi zajel vseh tozdov, a so zaradi zah- teve po celovitosti ukrepa popustili. Sicer pa tudi v de- lovni organizaciji ob ponov- ni uvedbi ukrepa ni bilo po- sebnih vprašanj, še posebno, ker je družbeno varstvo pri- spevalo k zajezitvi vsesploš- nega strmega padca Topra pa tudi k njegovi ponovni uveljavitvi na tržišču. Stanje je takšno, da tudi lani na novo odkrita izguba iz leta 1986 in celo iz let 1978-79 po besedah predsed- nika začasnega KPO Petra Privška v finančnem smislu Topra ne more več omjoati. Ta izguba bo pokrita pri zak- ljučnem računu, ker gre za »grehe« stare garniture pa up^o, da vsa stvar ni preveč vplivala na odnos kupcev in drugih poslovnih partnerjev do Topra. Pravtako Toper išče nžg- boljšo rešitev za sanacijo sta- nja v obratu v Donjem Vaku- fu, ki je kljub dobri tehnolo- ški opremljenosti n^ slabši Toprov obrat, za katerega bi bila n£0boljša osamosvojitev. Ker gre tudi za občutljivo politično vprašanje, rešitev ni njgbolj preprosta, a kakrš- nakoh že bo, Toper bo moral za svoje odločitve v preteklo- sti prevzeti del odgovor- nosti. V mešanem podjetju Top- sport se zaenkrat zadeve od- vijajo po načrtih. Pripravlja- jo se na odprodajo prostorov konjiškemu Konusu, opusti- li so del proizvodnje, nada- ljevali pa bodo z dodelavnim Velika vzpodbuda kolek- tivu je plaketa, ki so jo pre- jeli na nedavnem sejmu mo- de v Ljubljani. Četudi nova zimska kolekcija ni bila predstavljena v celoti, je bi- la deležna visokega prizna- nja pa tudi precejšnjega za- nimanja. Tudi pri prodaji v Topru niso imeli takšnih težav kot ostali konfekci- onarji, kar potrjuje, da si firma spet pridobiva ime. Seveda pa to ne pomeni, kot je dejal Peter Privšek, da so vsa vprašanja v zvezi s pro- izvodnjo in ekonomiko že rešena. poslom - izdelavo rokavic - za zahodnonemškega part- neija. Pri tem so tudi dosegli s sanacijskim programom predvideno ceno, 7 mark za par rokavic, kar ne bi smelo prinašati izgube. Izrednega pomena je tudi tehnološka usposobitev pro- izvodnje. Letos žehjo poso- dobiti proizvodnjo zimsko športnega programa in na- mestiti računalnike za kre- iranje izdelkov ter za planira- nje in spremljanje proizvod- nje, kar bi zmešalo nekate- re stroške ter izboljšalo kon- kurenčnost. V n^večjo po- moč pri tem jim bo interna banka sanatoija sozda Merx, računajo tudi na kredite do- baviteljev in pa na pomoč banke, kjer pa svojih možno- sti še ne poznajo, ker se o tem z banko še niso pogo- veujali. R. PANTELIČ Grafika je vzor konkurentom v Celju so se že lani odlo- čili, da bodo člani izvršnega sveta in skupščinskega vod- stva spremljali gospodarje- nje v celjskih organizaci- jah. Na ta način naj bi po- magali manj uspešnim in jim posredovali izkušnje boljših. Tako so pred ted- nom dni obiskali Aerovo Grafiko, ki sodi med naju- spešnejše organizacije v ob- čini, pa tudi v Sloveniji. To kažejo rezultati iz prete- klega leta, če jih primerjajo z grafičnimi dejavnostmi v Sloveniji. Po njihovih oce- nah pa so bili pri vsem tem najpomembnejši kadri, ne- nehno spremljanje razvoja v svetu in uvajanje novosti v lastno proizvodnjo, novi programi in drugačni pristo- pi k trgu. V Grafiki so že pred leti spoznali, da morajo sami skrbeti za kadre in jih neneh- no usposabljati. S spremlja- njem razvoja v svetu so ves čas sledili novostim, njihova oprema pa jfe še vedno vzorč- na za številne druge jugoslo- vanske grafične organizaci- je. V zadi^em času ugotav- ljajo, da ni dovolj le izpolniti zahteve kupcev, pač pa mu tudi predlagati rešitve. Gre torej za oblikovanje celotne- ga grafičnega inženiringa. Njihova osnovna izdelka sta še vedno obrazec in etiketa v najrazličnejših oblikah. Ker predstavlja proizvodnja obrazcev v strukturi največji delež, so v preteklih letih vlagah predvsem v njihov razvoj. Sedaj pa načrtujejo tudi posodobitev proizvod- nje samolepilnih etiket. Ta- ko naj bi aprila dobili sodo- ben stroj z Japonske, ki po- meni vrhunec tovrstne teh- nologije. Še vedno pa bo po- treben tudi razvoj obrazcev, če želijo ohraniti prednost pred ostalimi konkurenti. Letos nameravajo zgraditi še novo proizvodno dvorano, s čimer bi bila celotna tiskar- na združena na enem mestu. O njihovih prizadevanjih pričajo tudi fizični rezultati. V lanskih devetih mesecih so ustvarili več kot 17 odstot- kov celotnega prihodka gra- fičnih dejavnosti v Sloveniji, čeprav je njihov delež glede na število zaposlenih le 9 od- stoten. Ustvarili so več kot 14 odstotkov dohodka in ne- kaj več kot 13 odstotkov či- stega dohodka, akumulacije pa za 21 odstotkov v okviru grafičnih dejavnosti. Tudi v Aeru so med naju- spešnejšimi temeljnimi or- ganizacijami, kar se pozna zaposlenim tudi pri njihovih osebnih dohodkih. Januar- sko povprečje je znašalo 450 tisoč dinaijev, še vedno pa niso zadovoljni z nagrajeva- njem strokovnih delavcev, kar nameravajo v kratkem urediti. Letos namerav£yo še več izvoziti kot lani in načr- tujejo več kot 2 miUjona do- laijev deviznega izkupička, kar je veliko, saj je bil še pred nekaj leti izvoz zelo majhen. Med cilji, ki so si jih zasta- viU pri letošnjem poslova- nju, poudaij^o predvsem ohranitev sedanje uspešno- sti. V celotnem Aeru pa ugo- tavljajo, da bo potrebna reor- ganizacija, saj vse temeljne organizacije niso enako uspešne. Tako bi radi združi- li kemijo v enotno organiza- cijo. Predvsem pa bo njihov cilj proizvodnja, ki daje nad- povprečno akumulacijo in zagotavlja nadpovprečen standard delavcev. TATJANA CVIRN Tekoča gospodarska politika v tisku Ali bomo laliko doma kupovali tudi blago za devize (Borba ll.febr.) Konec marca bo znano, ali bomo lahko tudi na domačem trgu kupovali za devize. Do tedaj bo namreč ZIS zbral vse predloge iz združenega dela o tem, kaj naj bi storili po odmrznitvi cen. Pobudnik te ideje je Ilija Pri- morac, generalni direktor Fe- roelektrare iz Sarcoeva,. ki je v razgovoru za Borbo opozoril, da je bil dvojni sistem plačeva- nja v Jugoslaviji v veljavi že med leti 1966-1970 in da smo takrat ustvarili tudi devizne re- zerve v državi. Poudaril je tudi, da bi za devize kupovali samo suficitarno blago, ne pa vseh vrst blaga. Spraši^e, v korist koga je, da prodajamo »jugo« v Ameriki po neto ceni 2000 dolarjev, ko pa bi lahko doma zanj zaslužili 3 do 4 tisoč do- larjev. Predlaga tudi, da bi bi- lo blago za devize cenejše za 10 odstotkov oz. za največ toliko, kolikor znaša prometni davek, to razliko pa naj bi dobila trgo- vina. Proizvajalca bi obravna- vali kot izvoznika in bi imel vse pravice, ki mu na tej osno- vi pripadlo. Za prodajo tega blaga bi biU potrebni novi pro- dajni prostori, blago pa bi pla- čevali v bankah. Privatne tudi bencinske črpalke (Politika,-11. febr.) Skupščina SR Srbije bo fe- bruarja razpravljala o novih določbah zakona o osebnem delu, ki predvidevajo razširi- tev dejavnosti samostojnih obrtnikov, lažji postopek od- pir^a obrtnih delavnic in večje število zaposlenih. Tako naj bi obrtniki proizva- jali za ozde dele iz proizvodne- ga programa celo kot dopolnil- no dejavnost, trgovci bodo imeli širši seznam proizvodov, ki jih lahko prodajajo, legalizi- rano pa bo tudi delo prekupče- valcev. Razširjen je tudi sez- nam dejavnosti, ki bi se lahko opravljale privatno: turistično posredovanje (le za potovanja v državi), posredovanje pri na- mestitvi turistov, organiziranje javnega prevoza. Predvidene so tudi nekatere nove dejawio- sti, denimo finančne, tehnične in poslovne storitve, možno pa bo tudi odpiranje zasebnih bencinskih črpalk, po vzoru Slovenije, ki ima izkušnje v mcuhnih in zakotnih krajih. Tudi zahteve po strokovni iz- obrazbi bodo bolj blage, v mnogih dejavnostih pa je po- večano tudi dovoljeno število delavcev. Ribiči tožijo ZIS (Večernji list, 11. febr.) Jadranski ribiči pripravlja- jo tožbo proti ZIS-u, ker so po njihovi oceni ukrepi zvezne vlade edini krivec za velike izgube v ribiškem gospodar- stvu. Vračanje cen na 1. oktober 1987 je povzročilo milijardne izgube, ki jih ni mogoče pokri- ti. Kljub namigovanjem, da bo ZIS odmrznil cene ribjih proiz- vodov, kar pomeni, da ne bo več možno ugotavljati ustav- nosti »obtoženih« ukrepov, prevladuje mišljenje, daje bila napaka stoijena takrat, ko so ribiški predelovalci vrnili ce- ne, kajti sankcije za kršite^e ukrepov bi bile nedvomno niž- je od izgub. Kako do gospodarskega zavezništva (Vjesnik, 30. januarja) Kritičnost razprav v Gospo- darski zbornici Slovenije je dosegla višek na zadnji . skupščini v januarju. Izrečene so bile zelo težke kvalifikacije: da pomeni seda- nja ekonomska politika diver- zijo na dohodek gospodarstva, da gre za premišljen napad na slovensko gospodarstvo s hu- dimi posledicami za suvere- nost republike, da se je ena' skupina ljudi neodgovorno po-' igrala z usodo cele države, da je od sedai^ega ZlS-a iluzomo pričakovati spremembo mne- r\ja in podobno, opozaija Stane Pučko ter komentira: »Po neu- spehu z zvezno resolucijo je slovenskim gospodarstveni- kom očitno še bolj jasno, da njihov glas v jugoslovanskih relacijah pomeni zelo malo ali skor^ nič, in če želijo to spre- meniti, morajo iskati zavezni- štvo za svoje ideje pri napred-' nih delih gospodarstva v celi državi. Samo napredno gospo- darstvo, ki je locirano v vseh delih države, bi lahko spreme- nilo sedanje razmerje sil v svo- jo korist. Ker pa so te sile trdno locireme v še trdnejših struktu- rah, ki imajo moč odločanja, je težko verjeti v neko progresiv- no gospodarsko zavezništvo na ravni države, ker bo moralo gospodarstvo igrati pod diri- gentsko palico lokalne admini- stracije in politike. To velja tu- di za Slovenijo, kajti tudi v tej republiki ni samo napredno gospodarstvo. Koliko stanejo naše resolucije (Borba 20. janueuja) Ali se cene naših resolucij držijo v tajnosti samo zaradj bajne višine ali tudi zato (ali celo predvsem zato), ker tak- šen način planiranja ustreza republiškim, pokrajinskima in zvezni skupščini glede na to, da v takšnem sistemu ne odgovarjajo za redne in vs< večje planske zgrešenosti. Uradnim organom nikakoi ne bi bilo prijetno izvedeti pra ve cene sprejemala dokU' menta, katerega smisel se zelf hitro izgubi v kaosu našega hi bridnega gospodarskega siste ma. Torej so v enačbi naš< družbene in ekonomske kriz' takšne tajne več kot zaželene ker politekonomska birokraci ja skriva tisto, kar bi lahko g" vorilo o ceni njene učinkovito sti, komentirago skrivalnic' v zvezi s ceno resolucij' v Borbi. 25. FEBRUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Trebče - širša družbena sicrb Šmarski IS predlaga več sodelovanja z mladino Osredi^o pozornost je šmarski izvršni svet na svo- ji zadnji seji posvetil pro- blematiki stanja in razvoja v Spominskem parku Treb- te. Pri tem se je oprl na os- nutek programa dela do le- ta 1990, ki so ga pripravili v delovni organizaciji Spo- minski park Trebče. Osnutek planskega doku- menta, ki je razdeljen na enajst poglavij, je rezultat razmišljanj strokovnjakov v občini Šmije pri Jelšah in analize republiškega komite- ja za kulturo. Gre za varova- nje naravne in kulturne de- diščine, strokovno in znan- stveno-raziskovalno delo, posredovanje naravne in kulturne dediščine ter kul- turne programe, za vzgojno- izobraževalno dejavnost, in- formacijsko in izdajateljsko dejavnost, financiranje pro- gramov, sodelovanje Spo- minskega parka Trebče s spominskim parkom v Ku- mrovcu, za kadrovski razvoj, planiranje, sodelovanje s krajani in drugo. Šmarski izvršni svet je os- nutek programa dobro oce- nil, poudairil pa je, da je skrb za razvoj Parka tudi stvar re- publike in ne le občin Šmar- je pri Jelšah, Brežice in Kr- ško. Menil je tudi, da bi kaza- lo nekatere naloge, v prid re- alnosti dokumenta, zaenkrat izvzeti iz programa. K vse- binskemu in finančnemu so- delovanju je treba pritegniti tudi ostale nosilce planiranja in razvoja v občini, ki imajo ali bi morali imeti svoj inte- res na tem območju, zlasti pa regijske muzejske instituci- je, ki se sedaj finančno pre- malo vključujejo. Vso pozor- nost je treba nameniti tudi programom dela z mladino in se pri tem povezati zlasti z Univerzo v Mariboru. M. AGREŽ Šola ~ večje finančno breme za starše »Ne bomo črtali progra- mov. Trudili se bomo da bo- mo poleg obveznega zago- tovljenega programa ohra- nili tudi druge oblike, kot so celodnevna osnovna šo- la, podaljšano bivanje in ostalo kar sodi v dodatni program osnovne šole,« je dejal Friderik Dosedla, rav- natelj delovne organizacije Združene osnovne šole v Celju na seji odbora sindi- kata delavcev v vzgoji in iz- obraževanju in dodal: »Za- govarjamo pa večjo partici- pacijo staršev, bolj ekono- mično ravnanje s sredstvi in selekcijo programov.« To so na kratko povzeta iz- hodišča za racionalizacijo na področju vzgoje in izobraže- vanja v celjski občini. Prva dva meseca tega leta slabo kaže. Januarja so v tej občini združili le za polovico' več sredstev kot lani januar- ja. Šolam so lahko le 75 od- stotno pokrili obveznosti, ta- ko da je marsikje denar za- doščal le za osebne dohodke, ostali pa so neporavnani ra- čuni za kurjavo, elektriko in druge stroške. Februarja so že izplačah poldrugo mihjar- do dinarjev iz rezerv in če bo šlo tako naprej, je vprašanje, če bodo lahko likvidni pri iz- plačilih osebnih dohodkov. Le ti pa že zaostajajo za kakš- nih 15 odstotkov za osebni- mi dohodki v gospodarstvu. Sedanje stanje grozi, da se bo podrl sistem, ki so ga v celjski občini z veliko tru- da gradiU zadnja tri leta, po obdobju, ko je morala rast osebnih dohodkov v družbe- nih dejavnostih za desetino zaostajati za osebnimi do- hodki v gospodarstvu. Republiška izobraževalna skupnost je dala navodila, kako pristopiti k racionaliza- ciji na tem področju. V Celju ocenjujejo, da so ta dovolj dobro pripravljena. Zaveda- jo pa se, da breme odgovor- nosti, ko gre za konkretizaci- jo programov, vendarle sloni na izvajalcih in da lahko ima vsaka napačna odločitev dol- goročne posledice. Hkrati pa opozarj^o, da kaj bistvenega ne morejo storiti že v tem šolskem letu. Program bodo pripravili do marca, tako kot v ostalih družbenih dejavno- stih, vendar ga bodo začeh uresničevati šele z nasled- njim šolskim letom. VVE Preskrba je odvisna od cen Na celjskem območju je dovolj osnovnih prehram- benih proizvodov, vendar pa lahko cenovna neskladja pri svežem mesu in mlečni proizvodnji ter stroški obresti pri zagotavljanju ustreznih zalog sladkorja, olja in pralnih praškov pre- skrbo kadarkoli ogrozijo. Edino za mlečno proizvod- njo so v republiki že našli rešitev v obliki 15 odstotne- ga prispevka, namenjenega mlekarnam, ki ga od pone- deljka plačujemo k cenam izdelkov iz mleka. Živinoreja je na celjskem območju lani kljub vsem te- žavam napredovala. Odkup živine je v primerjavi z letom 1986 narasel - na območju so odkupih 16.882 komadov mlade pitane govedi, 1764 komadov ostalega goveda in 14.619 komadov klavnih pra- šičev. Nekohko manjša je bi- la kohčina odkupljenega mleka - 50 miUjonov litrov. Za načrtovanimi odkupljeni- mi kohčinami so vseeno zao- stah za šest do 8 odstotkov. Letos so načrti še večji, hkra- ti pa tudi opozorila, da bodo uresničeni le, če se bodo bi- stveno spremenUi pogoji go- spodarjenja. Med drugim to pomeni odpravo cenovnih neskladij. Pri svežem junč- jem ah govejem mesu je tre- nutno nepokrita razhka 300 do 400 dinarjev pri kilogra- mu, s£0 se odkupne cene jun- cev in govedi oblikujejo trž- no, maloprod^ne cene pa je določil Zvezni izvršni svet. Pokrivanje razlik pričakuje- jo od občinskih SIS za po- speševanje proizvodnje hra- ne in zagotavljanje osnovne preskrbe. V sestavljeni organizaciji Merx pričakujejo tudi težave pri zagotavljanju nemotene preskrbe s pralnimi praški. Sedaj veljavne cene zagotav- ljajo le 65 odstotno pokritje proizvodnih stroškov. Repu- bhški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve skuša z regresiranjem dolo- čenih surovin omogočiti to- varni Zlatorog nemoteno proizvodnjo, vendar ta tovar- na zagotavlja le 30-35 odstot- kov vseh potreb v Sloveniji. Če hočejo preskrbeti pralne praške drugih proizvajalcev, ne gre brez brezobrestnega kreditiranja, ki pa s 4,5 od- stotka vrednosti proizvoda že presega dovoljen delež za pokritje stroškov trgovanja na debelo. MILENA B. POKLIC Ustavne sprememlie Tudi v Titovem Velenju so že pred časom zastavili aktiv- nosti za obravnavanje ustav- nih sprememb. Občinska frontna organiza- cija bo vodila razprave o dele- gatskem in skupščinskem si- stemu, vohlnem sistemu, ko- munah, ustavnosti, zakonitosti in pravosodju, sindikati pa bo- do vodili razprave v združe- nem delu predvsem o družbe- noekonomskih odnosih in sa- mem združenem delu. Podob- no kot drugod pa bodo v javne razprave o ustavnih spremem- bah povsod vključevali stro- kovrjake s posameznih podro- čij, pripravljah pa bodo tudi javne tribune. gp Da bi se pri izbiri poklica kar najbolje odločili, morate poznati posebnosti posameznega poklica, možnosti zaposlovanja, zahteve izobraževalnih pro- gramov, pa tudi lastne sposobnosti in poklicna nag- njenja. Prav je, da se o tako pomembni odločitvi posvet^ete s starši, razi^niki, učitelji predmeta in področja, ki vas posebno zanima, s šolskimi svetovalnimi delavci ali delavci za pokhcno usmerjanje pri skupnosti za zaposlovanje. Podatke o možnostih ter pogojih za vpis za prihod- nje šolsko leto pa boste dobiU v Skupnem ra^isu za vpis v prve letnike srednjih šol in v začetni letnik visokih šol. Razpisa bosta objavljena 2. marca v DELU in VEČERU. Pri poklicni odločitvi vam bodo pomagali tudi informativni dnevi na srednjih in višjih ter visokih šolah, ki bodo v petek, II. in v soboto, 12. marca. Skupni razpis kadrovskih štipendij za prihod- nje šolsko leto pa bo objavljen predvidoma 8. in 9. in«ca, v prvi polovici maja pa še skupni razpis štipen- dij iz združeniJh sredstev. , Za občinp Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje in Žalec je strokovna služba skupnosti za zapo- slovanje podatke o razpisanih kadrovskih štipendijah že posredovala osnovnim in srednjim šolam na našem območju. O tem se podrobneje lahko seznanite tudi na skupnostih za zaposlovanje. Pri izbiri poklica vam bodo v pomoč tudi nekateri drugi viri. Tistim, ki se vpisujete v srednje šole predla- gamo priročnik Izbiram svoj poklic, snopiče Poti izo- braževanja za delo (izdala Zveza SZZ in brošuro Pred nietniki prenovljenih vzgojno izobraževalnih pro- gramov v srednjem izobraževanju (izdal Zavod SRS za šolstvo). Te informacije imajo v vseh šolskih knjiž- nic^ pa tudi na skupnosti za zaposlovanje. Tistim, ki se odločate za vpis v višje ah visoke šole pa priporočamo, da si preberete informacije v knjigi Viso- košolski poklici in študij, ki sta ga izdala Zveza ZSS m Center za razvoj univerze. V dodatku k tej knjigi pa so riavedene še možnosti za študij v drugih republikah za tiste pro^ame, ki jih v Sloveniji nimamo. Podrob- nosti o študiju na obeh univerzah najdate tudi v Sez- namu predavanj za študijsko leto 1987/88, ki ga je izdala Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani in Pre- gled predav^ Univerze v Mariboru. v Priročniku o preizkusih znanj in sposobnostih v visokem šolstvu SR Slovenije (izdala zveze SZZ) pa zbrani podatki o vsebini in merilih pri sprejemnih izpitih v visokošolsko delovno organizacijo. Poleg omenjenih publikacij so na voljo še informa- tivna gradiva za posamezne višje in visokošolske pro- granie v Sloveniji in drugih republikah. . Prihodnjič: Več o razpisanih kadrovskih štipendi- jah za šolsko leto 1988/89. MOJCA CEGLAR Predpisi izvedljivi? Laščane čaka še precej - do- slej neizpolnjenih - nalog na področju varstva človekove- ga okolja. Poročilo, ki ga je izvršnemu svetu predložil ko- mite za družbeno planiranje in razvoj laške občine ugotav- lja, da je stanje celo vedno slabše. Izvršni svet je menil, da je poročilo sestavljeno predvsem kot ocena, morali pa bi oprede- hti tudi vzroke za takšno starye in nakazati možne rešitve za sanacijo. Predlagal je tudi, da bi v kratkem preverili stvar- nost odlokov, ki urejajo po- dročje varstva okolja in ugoto- vih, ali jih je sploh mogoče v celoti uresničevati. V tako dopolnjenem poročilu, ki naj bi ga predložih delegatom v skupščini, naj bi tudi kon- kretno opredelih, v kohki meri preprečuje izvajarxie predpisov pomanjkanje denarja in v koli- ki meri malomarnost ali malo- dušje izvajalcev. Komite na podlagi analiz ugotavlja predvsem pomanjk- ljivosti pri varstvu voda in zra- ka, nezadovoljivo pa je rešeno tudi odlaganje odpadkov v ob- čini. V razpravi so opozorih, da je nepopoln tudi sistem podat- kov o onesnaževalcih, s snega, nekaj je bilo tudi te- žav z teptalci, s sezono pa so malce . kasnih tudi zaradi «gradnje in posodobitve cen- ; tra. Skratka, bilo je precej 'smole, ki pa vseeno ne bo 1 bistveno vphvala na uresni- 3čevanje nadaljnjih turistič- linih ambicij na tem delu Po- '^hoija. ® Z novim sprejemnim cen- trom so na Rogh zagotovih možnosti normalnega spre- jema gostov, pridobili pa garderobe za smučarsko opremo gostov in prostor kjer nudijo vrhunske servis- ne usluge vsem smučarjem. Upravičena je tudi otvoritev YU butika, saj je prav butik na Rogli po prometu in vsem ostalem lahko za vzorčni pri- mer vsem ostalim Yu buti- kom. Kot je povedal Zvone Mirt, direktor poslovne skupnosti YU butikov je k uspehu vehko prispevalo to, da na Rogh vedo kaj je turizem. Laskavih ocen je (z izjemo tega da toči streha) deležna tudi nova športna dvorana, verjetno n^modernejša v Evropi na tej višini, ki po- nuja možnosti za pripravo najzahtevnejših in vrhun- skih športnih ekip. To je po- trdil tudi trener jugoslovan- ske rokometne reprezentan- ce, to so potrdih trenerji dru- gih ekip, ki so v tem času že bih na Rogh, zaradi tega že jutri prihaja na priprave tudi jugoslovanska teniška repre- zentanca, ki se bo na Rogli pripravljala za dvoboj z Itah- jo: »A tudi sicer je dvorana, odkar je odprta, zasedena pribhžno 60 odstotno. Zaradi velikega zanimanja je odprta od sedmih zjutrsO do polno- či. Kljub nekohko višjim ce- nam so popoldan in zvečer tenis igrišča pa tudi obe igrišči za squash razprodana. Podobno kot na drugih smučiščih tudi na Rogli ugotavljajo, da je smučar- ska kultura vse slabša in da je tudi zaradi tega na smu- čiščih veliko nejevolje pa tudi precej nepotrebnih po- škodb. Rudi Skapin, eden anketirancev in slučajno tudi dežurni zdravnik je po- vedal, da nesreč in poškodb letos sicer ni več kot lani, kar je dokaz, da so proge dobro vzdrževane. Manj ne- sreč je tudi zaradi razbre- menjenosti smučišč z novi- mi napravami pa tudi zato, ker je letos manj smučar- skih dni. Sicer so na Rogli za reševanje ponesrečencev s smučišč dobro opremljeni, po mnenju Rudija Škapina pa bi morali imeti tudi svoj reševalni avto. domaČi in tuji gostje pa radi igrajo tudi namizni tenis in zahaj^o v trim kabinet,« je povedal vodja športne rekre- acije Damjan Pintar. Razen več kot tisoč gostov, ki na Rogh bivajo, dnevno smuča še enkrat toliko dnev- nih smučarjev. In kako so za- dovoljni z smuko? To je le nekaj mnenj smu- čarjev, ki morda predvsem za alpski del ne zvenijo n^- bolj pohvalno, vendar je med nek^ tisoč smučarji, ki na Rogh smučajo dnevno za- gotovo več takšnih, ki so gle- de na letošnje snežne razme- re s smučanjem zadovoljni. Zagotovo je to tudi cilj Uni- o^evih turističnih delavcev, ki jim, kar prizn^o tudi sa- mi, manjka še izkušenj. So- deč po nekaterih manjših pripombah so pri vsakda- njem komuniciranju z gosti še nespretni, oziroma preveč »pohorsko« pristni in narav- ni, česar vsi turisti ne razu- mejo. Kdo se mora prilagaja- ti, je jasno. Ker vsega ne mo- reš nadomestiti s pridnostjo, bodo pri tem potrebne spre- membe, ki pa jih pri tako ve- likih zamahih, kot jih oprav- Ij^o v Unioiju, ni mogoče opraviti čez noč. Takšno pre- struktuiranje v turizem na- mreč prinaša kup socialnih, kadrovskih in drugih proble- mov in le žehmo si lahko, da bi se tudi kadrovsko na Ro- gh tako hitro okrepih kot jim to uspeva pri širitvi centra. Posebej še, ker na Rogh ne moremo več ločevati zimske in letne sezone, odslej bo na- mreč ta celoletna. RADO PANTELIČ Jože Lorbek iz Celja: »De- setič letos smučam na Rogli. Med tednom je smuka do- bra, ob sobotah in nedeljah pa je še vedno preveliki gne- ča. Pozna se, da občasno ne delajo vlečnice na Jurgovem in Zlodjevo, kar podaJjša vr- ste pred ostalimi napravami. A temu je krivo pomanjka- nje snega.« Franček Pintarič iz Rak pri Krškem: »Tretjič sem le- tos na Rogli, ki je nam n^- bližje smučišče. Pozna se, da snega ni in da je verjetno za- to urdenost prog nekaj slab- ša. Še najbolj zadovoljen sem z Ostruščico. Moti me le to, da na nekaterih vlečnicah n^mlajšim ne pod^^o sider.« Rudi Škapin iz Celja: »Te- kaške proge so dobro vzdr- ževane, primerne pa so za bolj in manj zahtevne teka- če. Tudi označbe so dobre. Predlagal bi le, da bi proge, ki jih teptajo dnevno, urejali proti večeru in ne zjutraj, saj bi bila tako urejenost zaradi boljše »obdelave« snega še boljša.« " Minuli teden je bil v Celju znamenju nekaj nacional- i kuhinj. Zanimanje je bi- veliko in prostora brez. iervacije zlepa ni bilo goče dobiti. Še posebej ob koncu tedna, ko si ve- la ljudi lahko vzame čas ^di za takšne kulinarične ,^dosti. Znanci pa so imeh še po- j^^bno smolo. Kljub pravo- .^^sni rezervaciji mize v Tur- l^lci mački niso imeh prilož- jjOsti poskusiti srbskih do- brot. Na dogovoijeni večer fj) namreč zaman čakah na razen prostor. Nekje se je ,tJač zataknilo. Naključje! ^(iSama sem navdušena nad j ^morskimi jedmi, zato sem j^brala dalmatinsko kuhinjo Madrugadi, toda vse mize bile že oddane. Šef resta- vracije pa je ponudil mož- ^j.f)st, da rezerviram mizo bolj j^^zno zvečer - okrog desete - kajti nekateri gostje jj^tem času že odidejo. To mi jgt povsem ustrezalo in v so- jato ob omenjenem času . (^m zavrtela telefon, da bi gi(vedela, če je kakšen pro- ^ jior že prazen. »Žal še ne,« je rekla prijaz- natakarica, »lahko pa vas g^jokličemo, če nam pustite 3/efonsko številko.« ,§^iTako se je zgodilo. V Ma- piugadi jim ta meohen trud bil odveč, čeprav bi praz- .j^P mizo zlahka oddah tudi ki je brez rezervacije ijtiM^al pred vrati. 'Primerjava je morda pre- črnobela, saj je navse- zadnje v primeru Turške mačke res šlo najbrž le za nesrečno naključje. Toda znanci so tisti večer namesto srbskih speciahtet okusih nekaj grenkega. Nemara je zadovoljstvo gostov le pre- več tvegano prepuščati takš- nim ah drugačnim nak- ljučjem. NADA KUMER ZDRUŽENE OSNOVNE ŠOLE TOZD PIONIRSKI DOM »Cvetke Jerinove« CELJE razpisuje prosta dela in naloge - ravnatelja Kandidati morajo izpolnjevati: - splošne pogoje po zakonu o osnovni šoli - višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri in naj- manj 5 let delovnih izkušenj po opravljenem strokov- nem izpitu na vzgojnoizobraževalnem področju - organizacijske in vodstvene sposobnosti ter ustrezne moralno politične lastnosti Mandatna doba je 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva- nju razpisnih pogojev ter koncept o načinu realizaci- je razvojnega programa Pionirskega doma v zaprti ovojnia v 15. dneh po objavi na naslov: ZOS-TOZD PIONIRSKI DOM »Cvetke Jerinove« CE- UE, Ul. 29. novembra št. 14, za razpisno komisijo. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30. dneh po končanem postopku za imenovanje. Tresla se je gora, rodii se je Jeien Nova deiovna organizacija z vzorčnim programom Delavci tozda Jelen ~ gostinstvo turizem Sloven- ske Konjice so se na ponedeljkovem referendumu izrekli za odcepitev iz delovne organizacije Dravinj- ski dom in za ustanovitev lastne. Kot samostojna^ delovna organizacija pa ostaja Jelen pod streho' sozda Merx. Referendum je uspel, s^ je od 73 zaposlenih v tozdu Jelen glasovalo 72 delavcev in »za« ustanovitev lastne delovne organizacije se jih je izreklo kar 95 odstotkov. Kot smo že pisali, je v zadnjem času prihajalo do notranjih nesoglasij na ravni delovne organizacije Dra- vinjski dom in s tozdom Jelen, ki se je zato čutil oviranega za nadaljnji bolj pogumen razvoj v turizem in gostinstvo. Padali so očitki, za katere so tudi dele- gati na zadnji seji skupščine občine Slovenske Konjice menili, da jih je potrebno razčistiti. Na streho delovne organizacije so namreč letele ognjene puščice o sla- bem strokovnem in samoupravnem vodenju kolektiva in to n^ bi bil tudi eden bistvenih razlogov za osamo- svojitev Jelena, ki se s svojim hotelom Dravinja ponaša s petimi zvezdicami za kakovost, v rokavu pa ima še nekaj dodatnih adutov, ki se jim pravi razvojni koncept nove delovne organizacije. Direktor Jelena Boris Klančnik se v razvojnem konceptu zavzema za minimalno režijo v novi delovni organizaciji, za posodobitev tehnologije dela v gostinstvu, prav tako tudi za permanentno izobra- ževanje vseh zaposlenih in za računalniško podprt proizvodni proces. To je le nekaj drobcev iz kon- cepta, ki pa kažejo na dejstvo, da bi lahko postal konjiški Jelen pravzaprav vzorčna delovna organiza- cija, vredna vzgleda. Nekaj usedhne iz minulega odobja še ostaja. Treba jo bo še prečistiti in se o razvojnem programu in usmeri- tvah temeljito pomeniti, meni tudi Franc Ban, pred- sednik kolektivnega poslovodnega organa sozd Merx, ki rojstva Jelena še ni želel komentirati, saj bo pred tem potrebno urediti še nekaj problemov. MATEJA PODJED Anton Strajnar, svetovalec za gastronomijo pri Splošnem združenju za gostinstvo in turizem Slove- nije na seminarju za gostinske delavce v Laškem: »Prosvetljevanje gostinskih delavcev in kvalificira- nih delavcev z dolgoletno prakso je nuja, saj je ugotov- ljeno, da v dvajsetih letih 80 odstotkov znai^a zastari, tudi na temu področju. Sreča je, da so tudi gostinski delavci in njihovi vodje spoznah, da je neznanje naj- dražje, zato se kljub stroškom, času in nekaterim odpo- vedovanjem radi poslužujejo naših strokovnih nasve- tov, kar še zlasti velja za Gostinsko podjetje Celje in gostinske organizacije v okviru SOZD Merx, da bi na ta način gostinstvo dvignili na boljši nivo, kot je bilo doslej. Da smo gostinski delavci junaki črne noči in da smo le takrat, kadar veliko in lepo naredimo pohva- ljeni, sicer pa pogosto po nepotrebnem grajani, je res. Res pa je tudi to, da so rezerve še v nas samih in prepričan sem, da bodo slušatelji iz tega seminarja znanje z pridom uporabili v praksi in da bodo del tega že v bljižnji prihodnosti deležni tudi gostje tega območja. Da pivo ni samo pijača je že dolgo časa znano, zato smo na seminarju v Laškem poskušali kuhale in natakarje seznaniti s pripravo aperitivov in jedi iz njega, določeno pozornost pa smo namenili tudi sami strežbi.« Dobra smuka,tečaji smučanja Znano smučišče Kope nad Slovenj Gradcem, s katerim upravlja Merx, je bilo v minuhh dneh dobro obiskano. Posebno vehko je bilo smučarjev konec tedna. Proge so dobro urejene. Dijaki in dijakinje drugih letnikov Srednje pedogoške šole iz Celja so minuli teden po svojem učnem programu imeh tačaje smučanja. Na posnetku vidimo Silvo Krušič med učenjem smučanja. TONE TAVČAR 10. STRAN - NOVI TEDNIK 25. FEBRUAR 19fl Reforme niso prinesle dobrega KmeiUsklh vprašanj ne gre reševati ločeno v času lanskega Mladin- skega festivala, ki sc ga pri- pravili celjski mladinci, je bila v slovenskem prostoru spet po dolgem premoru or- ganizirana razprava o kme- tijstvu. Strokovnjaki ter mladi, bodoči kmetje so se lotili posameznih vprašanj razvoja kmetijske pridela- ve, v zaključke okrogle mi- ze pa so zapisali, da je po- trebno kmetijsko politiko načrtovati enotno. V teh dneh o kmetijstvu, vlogi mladih v tej gospodar- ski dejavnosti ter možnostih za njen razvoj razpravljajo mladinci v vseh slovenskih občinah. V ponedeljek, 29. februarja pa bodo o tem go- vorih tudi na problemski konferenci o kmetijstvu, ki jo v Žalcu pripravlja repubh- ška konferenca mladih. Za izhodišča javne razprave o zdajšnjem položaju in raz- voju kmetijstva so v komisiji za kmetijstvo sveta za druž- beno-ekonomske odnose pri repubhški konferenci mla- dih pripravih teze, v katere so zajeh povojno obdobje razvoja kmetijstva ter njego- vo zd^šnje stanje in možno- sti za razvoj. Ne gre prezreti, da so slo- venske kmetije v primerjavi z Zahodno Evropo od 2 do 10-krat manjše, da so sloven- ski in jugoslovanski kmetje od leta 1948 naprej doživljah številne agrarne reforme, ki pa našemu kmetijstvu niso prinašale nič dobrega. Poda- tek, da je kmetijstvo v letu 1985 padlo na najnižjo točko v zadnjih 15 letih, je nareko- val še eno, prepotrebno kme- tijsko reformo, v katero pa najbrž kmetje nimajo več pravega zaupanja. Dejstva, da je naše zaseb- no kmetijstvo vendarle do- bro oprmljeno, da na tistih kmetijah, ^er preudarno go- spodarijo in ustvarjajo tržne viške kmetijskih pridelkov ter naravne danosti za večjo pridelavo hrane kažejo, da je prihodnost našega kmetij- stva v družinsko-farmarskih V šentjurski občini so mladi pripravili javno tribuno »Agrarna reforma danes in ta- koj«, v kateri so razpravljalci opozorili, da je iz izhodiščnih tez za problemsko konferenco izpuščeno področje veterine. Odločili so se tudi, da jih na problemski konferenci v Žal- cu zastopa združeni kmet Jože Selič iz Lokarij, ki bo zdajšnje stanje v kmetijstvu ponazoril z dejanskim položajem na svoji kmetiji. kmetijah. Na poprečno 2,6 hektarskih kmetijah imajo kmetje kar 86 odstotkov vse živine in 95 odstotkov trak- torjev ter pridelajo 70 odstot- kov celotne in 55 odstotkov tržne proizvodnje. Za to, da bi uvajali v našo kmetijstvo družinsko-farmarske kmeti- je pa je vseeno veliko pre- O tem, kako smo v povoj- nem razvoju razvrednotili kmetijstvo, govori tudi na- slednji podatek. V 40 letih se je delež kmečkega prebival- stva v Sloveniji zmanjšal za 54 odstotkov, medtem ko so naprimer Danci potrebovali le za 5 odstotkov večje zmanj- šanje deleža kmečkega prebi- valstva kar 157 let. prek. Hitro in množično izse- ljevanje kmečkega prbival- stva v industrijske centre ter razvrednotenje kmetijstva, na drugi strani pa zemljiški maksimum, ki ne zagotavlja dohodka za štiričlanske dru- žine (takšne torej, ki bi imele tudi naslednike v mladih družinah) sta osnovni oviri. V izhodiščne teze o razvo- ju kmetijske pridelave so mladi zapisah tudi zahteve po prestrukturiranju pride- lave, drugačni agrarni sesta- vi kmetij ter ekonomiki go- spodarjenja z uvajanjem trž- nih zakonitosti. Vse to je mo- goče doseči le s strokovnim usposabljanjem mladih kmetov, urej^em kmetij- ske zakonodaje ter socialne varnosti, kasneje pa tudi z uvajanjem »ekološko pri- jaznega« kmetovanja. IVANA FIDLER Iz sejne sobe se je treba kdaj preseliti tudi na teren in si ogledati sadove, za katere. zaslužen tudi izvršni svet občine. Šmarski si je pretekli teden ogledal novo urejer plantažo jablan na Škrbniku, gradnjo predelovalnice grozdja v Imnem in meliorirari Kunšperško polje. Združeni kmetje o svojem delu šentjurski občini so se v po- nedeljek začeU zbori kmetov- kooperantov, ki jih v posamez- nih proizvodnih enotah kme- tov vsako leto pripravlja Te- meljna organizacija kooperan- tov šentjurskega Kmetijskega kombinata. Najprej so se zdru- ženi kme^e sestali v Gorici pri Slivnici in Dobju, nocoj bo zbor kooperantov na Ponikvi, do konca meseca pa bodo raz- prav^ah še kmetje v Drcimljah, Šentjurju in na Planini. I. F. Zdaj še komasacija v dnevni red seje izvršne- fa sveta skupščine občine marje pri Jelšah, ki je bila pretekli četrtek, je sodil tu- di ogled melioriranega Kunšperškega polja, ki ga čakajo še komasacijski po- segi. Strokovna ekskurzija je bila na mestu, saj je šmarski izvršni svet pristo- jen za obravnavo agroteh- ničnih ukrepov in dajanje ustreznih predlogov skupš- činskim delegatom. Lani spomladi je Kmetij- ski kombinat Šmarje pri Jel- šah pričel z mehoracijami na Kunšperškem polju in ta de- la so sedsg zal^učena. Kljub posegom polje ohranja del krajinske značilnosti, vsak kmet-kooperant pa ima do- voz do svoje parcele. Gre 2 330 hektarov površin, na k. terih je bilo še lani le petin njiv, ostalo pa so bih travnil slabe kakovosti. S tem ukr< pom bo na polju okoh 90 oc stotkov njivskih površir Komasacija na Kunšpe: škem polju n^ bi bila zal^i čena do sredine aprila. Mel oracija Kunšperškega polj ^ Kmetijski kombinj Smaije stala 540 milijono dinarjev, komasacijski pc seg pa bo vreden okoli st milijonov dinarjev. Člar šmarskega izvršnega svet so bih ob pogledu na mel orirano Kunšperško polje zi dovoljni, upajmo, da bod tudi kmetijci. m.agre; Sestavljenemu mozaiku ostajajo kamenčki Pospeševalcem kmetijske prliJelave se obseg dela veča v kmetijski razvojni službi sozda Merx so tudi letos pripravili enod- nevni izobraževalni posvet za vse po- speševalce kmetijske pridelave v za- sebnem sektorju delovnih organiza- cij, članic sozda. Pospeševalci ugo- tavljajo, da se jim obseg dela vse bolj veča in da morajo poleg kmetijskih strokovnih nasvetov obvladati tudi bančno poslovanje z ekonomskimi pogoji gospodarjenja. Časi, ko so pospeševalci kmetijske pridelave združenim kmetom svetova- li le o razvojno najboljših in uspešnih kmetijskih dejavnostih ter ekonomski računici kmetovanja so - kot vse kaže - že mimo. Zd£o se pospeševalcem ob- seg dela širi tudi na račun hitro spre- minjajočih pogojev gospodarjenja, ne- izdelane kmetijske pohtike, ki uveljav- lja kot prednostno zdaj eno, zdaj drugo kmetijsko dejavnost. Ob vsem tem pa se pospeševalci - enodnevnega posve- ta se jih je udeležilo nekaj več kot 35 iz vseh članic sozda Merx - zavedajo, da je izhod za kmetijstvo predvsem v zna- nju, strokovno pretehtanih odločitvah ter ekonomiki kmetovanja. Osrednje teme posveta so prav zara- di tega bile priprave na javno razpravo o ustavnih spremembah s področja kmetijstva, položaj kmetijstva v zao- strenih pogojih gospodarjenja ter skrb za izobraževžuije kmetov in sodelova- nje ter povezovanje med pospeševalci kmetijske pridelave. Pospeševalci se zavzemajo za osnovno in dodatno stro- kovno izobražev^e kmetov, ki bodo tako lažje sledih novostim v kmeto- vanju. Boljše sodelov^e med kmetijci, ki so ga udeleženci posveta videh tudi v povezovanju temeljnih organizacij kooperantov z območnim veterinar- sko-živinorejskim zavodom, ter raci- onahzacija dela v kmetijskih delovnih organizacijah pa je drugi sklop vpra- šaj, ki so mu prav tako namenih pre- cej pozornosti. Gre za to, da bi delo pospeševalcev čimbolj racionalizirah in omejih vsaj preobsežno administra- tivno dejavnost. I. FIDLER Gremo na morje? Danes objavljamo četrti kupon za izlet 100 kmečkih žensk na morje. Tiste kme- tice, ki ste doslej zbrale že vse kupone, ste svoje že opravile. Če še niste bile z nami na izletu in če že imate štiri kupone, jih nale- pite na dopisnico in pošljite na naš naslov, ki je Novi tednik. Trg V. kongresa 3 a, Celje. Potem rabite (kot pri Podarim-dobim) le še kan- ček sreče. Tiste, ki vam je kakšen od kuponov minule tedne ušel, pa počakajte še en teden. Prihodnjič bomo namreč ob- javih jollyja, s katerim lahko nadomestite eno manjkajočo številko. Gotovo že veste, da bomo tudi letos potovaU na sloven- sko obalo za dva dni in da bomo za veselo in prijetno razpoloženje poskreli pokro- vitelji izleta (šentjurska TOK in klavnica Kmetijskega kombinata ter Hmezad Agri- na), ansambel Celjski instru- mentalni kvintet, harmoni- karji, novinarji tednika in ra- dia in še kdo. Prosimo le to, da se za izlet prijavljate le tiste, ki še niste potovale z nami - velja?! Pa obilo sre- če pri žrebu. Znanje v kmetijstvu Na območnem tekmova- nju Mladi in kmetijstvo, ki ho v soboto v Gorici pri Slivnici, bo celjsko občino zastopala ekipa Kmetijske- ga šolskega centra. Na občinskem kvizu je na- mreč zbrala največ točk, dru- go mesto je zasedel aktiv mladih zadružnikov, tretje pa ekipa Kmetijske zadruge Celje. Vse tri ekipe so odgo- v^ale na vprašanja iz kme- tijstva in delovanja mladin- ske organizacije, vprašanja pa so bila razdeljena v tri ka- tegorije glede na težavnost. Vse tri ekipe so prejele za sodelovanje darilne pakete sozda Merx, knjižne nagrade je prispeval aktiv mladih za- družnikov, zmagovalci pa bodo odšh še na izlet v nez- nano, ki ga je podaril celjski Popotnik. Po uradnem delu četrtega občinskega kviza je za zabavo v dvorani kr^evne skupnosti Aljažev hrib po- skrbel ansambel Coctail in člani folklorne skupine iz Šmartnega v Rožni dohni. Občinska kviz tekmova- nja v poznavanju kmetij- stva, ki jih že nekaj let pri- pravljajo mladinci, so se na našem območju zvrstila prejšnji konec tedna. Za- ključno, območno tekmova- nje pa pripravljajo šentjur- ski mladinci skupaj z akti- vom mladih zadružnikov v soboto, 27. februarja v Go- rici pri Slivnici. Podobno kot prejšnja leta so tudi letos tekmovanje za- stavih v treh težavnostnih stopnjah, le da so vprašanja tokrat iz drugih področij kmetijske pridelave. Pri obhkovanju vprašanj in iz- boru strokovne hterature so sodelovah člani komisije za kmetijstvo pri repubh' konferenci mladih ter od ra za mlade zadružnike Zadružni zvezi Slovei^.; - mladi pa bodo na obmo nem tekmovanju dokazov«' svoje znanje o varovair gozdov, pokongresnih usm ritvah slovenske mladir pridelavi in uporabi kror pirja, uporabnosti biovrl splošni prehrani živah t osemerijeva^u svi v kmečki reji. Na občinskem kviz-te movanju, pripravili so t na Ponikvi, sodelovalo pa 5 ekip iz šentjurske občil so se najbolje odrezali ml di zadružniki iz Dramelj, bodo Šentjurčane zastop tudi na območnem tekrr vanju. Na šmarskem kvizu Mla in kmetijstvo, ki je bil v i boto v Polju ob Sotli in ga je organizirala občins konferenca ZSMS Šmai pri Jelšah, je sodelovi šest ekip, članov aktiv mladih zadružnikov iz 1 strice ob Sotli, Imenei Kozjega, Pristave, Roga^ Slatine in Šmarja. V znanju iz kmetijstva poznavjmju delovanja dr benopohtičnega sistema bila najboljša ekipa mlai zadružnikov iz Rogaške S tine, drugo mesto so zas€ mladi kmetovadci iz Bistr ob Sotli tretja pa je bila < pa iz Šmarja. Prvim tr ekipam je Hmezadov Kr tijski kombinat Šmarje i: čil naročilnice za nal kmetijskih reprodukcij s materialov, občinska koi renca ZSMS jim je pode pokale, vsak sodelujoči p prejel praktično knjižno rilo. 25. FEBRUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 11 Celjska »Vladna kriza« Osupla in hkrati ogorčena sem ostala, ko sem prebrala članek »Celjska vladna kri- za« v Teleksu št. 6, z dne 11. 2. 1988. Je kaj takega mogo- če? Je mogoče, da so v nemi- losti pri predsedniku IS, tov. Milošu Pešcu, delavci v ob- činski upravi in celo člani IS, ki so se nenehno potrjevali s svojim delom, poštenostjo, odkritostjo ter bili med sode- lavci, upam si trditi tudi med občani, zaradi teh vrlin ce- njeni in spoštovani. Verjetno si svojega slovesa niso zaslu- žili zaradi pomanjkljivih na- pisov na vratih, za katerimi so delali in sedeli, ampak za- radi njih samih, njih9vih pristnih, humanih človeških kvalitet ter svojega odnosa do dela, sodelavcev in obča- nov. Govorim torej o vseh, ki jih tov. Ivan Anrejaš omenja v navedeni št. Teleksa, in si- cer o Ani Špat, Janku Pokli- ču, Hildi Novak, Štefki Bornšek, Vladu Kuštrinu, Žarku Mrovljetu in Ivanu Mravljetu. Zavedam se, da nimam nobene pravice, da se vmešavam v »notranje« zadeve delavcev občinske uprave, vendar mi vest ne da miru, kajti vsi ti tovariši in tovaršice so bili dolga leta tudi moji sodelavci in delov- ni tovariši. Torej, vse poz- nam s te plati, zato me očitki in postopki, ki so naperjeni proti njim še toUko bolj vznemiij^o. Kdo in kakšni so ti ljudje, ki predsedniku IS povzroča- jo »tohko težav in proble- mov«? Vsi ti delavci že vrsto let opravljajo najodgovornej- še naloge in opravila v občin- ski upravi; naloge, ki so v ve- čini pod stalno kontrolo, kri- tiko in oceno IS in deleg. skupščine ter ostale javnosti. Očitkov in kritike, ki jo sedaj doživljajo ti delavci, pred to »vlado« ni bilo shšati, kar je v omenjenem članku Telek- sa potrdil tudi bivši predsed- nik IS. Na »prepihu« so po moji sodbi zato, ker pridno, strokovno in ustvarjalno de- 1^0, se z delom in dejaryi po- trjujejo, se nekompromisni, odkriti, z argumenti zagovar- jajo svoja stahšča, zaradi vseh teh vrlin so tudi doslej bili cenjeni, spoštovani, med ostalimi delavci in občani pa uživali ugled. Očitno nekate- rim v občinski upravi na tak način to ni uspelo in tudi sla- bo kaže, da jim bo, zato se je pač treba poslužiti drugač- nih metod in oblik dela, da bodo poštah pomembni in vplivni. Da bo moje razmi- šljanje in »vtikanje« v zade- ve, ki me naj ne bi nič briga- le, bilo nekoliko opravičeno, naj dodam še to, da sem de- vet let delala in opravljala naloge, za katere je sedaj za- dolžena predsednikova žena, tov. Astrid Pešec. Zato si jemljem to pravico in javno izrazim svoj gnev ob tej »afe- ri«, ki seje pričela in se kon- čuje s -tehnološkim vi- škom« moje bivše sodelav- ke, Hilde Novak, ki sva več let uspešno delah skup^ kot ena. Nepoštene, krivične in nesprejemljive se mi zdijo odločitve tistih, ki so ugoto- vili, da je na občinskem ko- miteju za družbene dejavno- sti ravno tov. Novak Hilda tehnološki višek in da so teh- nološki višek tudi in pred- vsem visoko strokovni in kreativni delavci. Čudno se mi zdi tudi to, da je ravno ta komite tisti upravni organ, ki ga je potrebno najprej in takoj »očistiti«. Človek bi pričakoval, da bo IS za takš- ne ukrepe imel pripravljen celovit in strokoven predlog racionalizacije občinske uprave. Zanima me torej, kdaj bodo drugi občinski upravni organi na vrsti in če sploh bodo? Pojasnim naj, da vse do prihoda tov. Astrid Pešec v to pisarno in v ta upravni organ na delo delavcev tega komiteja s strani IS, niti skupščine, ni bilo pripomb, sploh pa ne takšnih, kot jih sedaj očitajo tov. Novakovi. Tudi sedanji predsednik IS, tov. Miloš Pešec, je dobro poznal delo delavk tega ko- miteja. Vprašujem ga, zakaj je želel ob mojem odhodu, da ta dela in naloge prevza- me njegova žena. Po mojem zato, ker je želel ženi dobro, ker so tu ljudje, s katerimi se bo dobro razumela, saj to je bila vsa dolga leta odUka te službe oz. tega upravnega or- gana in njegovih delavcev; ali pa da je že takrat razmi- šljal o dejanjih, ki sta jih se- daj zelo uspešno z ženo »zre- žirala«. Njun »scenarij« kot kaže, predvideva odstraniti vse ovire (sposobne, odkrite, poštene delavce), ki jim pre- prečujejo dobiti v roke abso- lutno oblast in moč. Nžu svo- ja razmišljauija še takole pod- krepim: Tudi jaz sem za racionali- zacijo dela v občinski upravi. Prepričana sem tudi, da so še rezerve, ki niso izkorišče- ne, in to tudi v tem komiteju. Toda »logika« ukrepanja in uresničevanja tokratne ka- drovske politike v upravnih organih mi odpoveduje in se mi ob tem por^a vrsta vpra- šanj. Ce že govorimo o raciona- lizaciji dela in stroškov v ob- činski upravi, kako je bilo mogoče, da smo v tej službi vse od njenega začetka lahko delali obe svetovalki za druž- bene dejavnosti v eni pisar- ni, ob dveh skupnih pisalnih mizah, pri enem telefonu in to, kot sem že omenila, uspešno, predvsem pa tim- sko. Po prihodu Astrid Pe- šec na to delovno mesto in v to pisarno pa to ni bilo več mogoče. Ni bila pripravljena na souporabo enega telefona v pisarni skupaj s sodelavko, zato si je za svojo mizo pri- skrbela svoj telefon, prav ta- ko je očitno njena sodelavka motila njen mir, zato si je pri »pristojnih« izborila še svojo pisarno. Človek bi pričako- val, glede na tako izboljšane delovne pogoje, tudi bistve- no boljše delovne razultate, izvirne originalne in strokov- ne rešitve na njenem področ- ju dela, vendar... Glede na svoje izkušnje in na navede- na dejstva ocenjujem, vsa ta dejanja tov. Astrid Pešec kažejo dobesedno na njerie »kaprice«, ki si jih je seveda lahko pri tej občinski »vladi« privoščila in izmišljala le ona, pa čeprav spada v mlaj- šo garnituro upravnih delav- cev. Dokazala pa je, namreč s svojimi dejanjii, da spada med »pomembne in močne birokrate« na občini, ker drugega opravičila za takšno početje ne vidim. Ali takšno obnašanje tov. Astrid Pešec tudi sodi v raci- onalizacijo dela in -stroškov občinske uprave? Kako to, da je tov. Hilda Novak »tehnološki višek«, ne pa predsednikova žena Astrid Pešec? Morda neres- no vprašanje, vendar ga ute- meljujem z naslednjim: tov. Hilda Novak, ki je po mne- nju predsednika IS tehnolo- ški višek, je opravljala dela in naloge samostojne sveto- valke že nekaj let uspešno pred prihodom tov. Peščeve v to pisarno; samostojno je opravljala tudi delovne nalo- ge z njenega delovnega po- dročja (skoraj eno leto) po mojem odhodu; je že več let tudi namestnica predsedni- ka komiteja za družbene de- javnosti. Po tej zadnji funk- ciji je namreč dolžna sprem- ljati delovanje celotnega upravnega organa in v pri- meru odsotnosti predsedni- ka komiteja, njega tudi na- domeščati. Vseh navedenih izkušenj in kvalitet tov. No- vakove tov. Peščeva sigurno nima in si jih v tem kratkem času tudi ni mogla pridobiti (priznal ji jih je le predsed- nik IS?!). Takšno ravnanje predsednika IS in njegove žene ni pošteno, niti družbe- no sprejemljivo do delavcev, ki so vse do njenega prihoda v upravne organe bili tej ob- činski upravi, IS in skupšči- ni potrebni, bih spoštovani in cenjeni, sedanjemu pred- sedniku IS so pa nepotrebni, so razglašeni za nesposobne, zato so torej »tehnološki višek«. Škoda, res škoda, da ima- mo tudi Celjani IS in pred- sednika, ki posnema tiste, ki jim je baza zaradi takšnega privatiziranja in familijarno- sti v kadrovski pohtiki, že večkrat odkrito povedala, da naj odstopi in da mesto ti- stim, ki s svojimi dejanji, ravnanjem in osebnim ugle- dom potrjujejo zaupanje svoje delegatske baze. MARIJA HUDEJ, Celje Nezadovoljni kinoobiskovalcl Ugotovitve J. R. o sporedu celjskih kinematografov v zadnjem letu so žal točne. Preden pa odgovorimo na nekcu bistvenih pripomb, va- bimo tov. J. R. v našo sredi- no, da ga podrobno in pravil- no seznanimo s težavami, s katerimi se srečujemo. Predlogi in nasveti gledalcev so nam še posebno dobro- došh. Število uvoženih filmov po zadnjih podatkih je bilo v le- tu 1987 119, leta poprej tudi 200 in več. V celjskih kine- matografiji predvajamo let- no v vseh programih okrog 400 filmov. Iz navedenega sledi, da ne moremo brez re- priznih filmov. Žal smo zara- di gospodarnosti primorani predvajati tisto, kar gledalci niso odklonili v premieri (iz- jema so filmi predv^ani v dvorani Malega Uniona). Podatek o nižji nsoemnini re- priznih filmov za 15 in več odstotkov ni točen. Vphv kinematografskih organizacij na višino dode- ljenih deviz za uvoz filmov, je enak ničli. Kakšen je po- tem lahko vpliv vodstva celj- skih kinematografov? Celj- ski kinoobiskovalci lahko vi- dijo skoraj celoten odkuplje- ni fond filmov. Cene vstopnic v Celju so med najnižjimi v Sloveniji. Odstopanje je tako vehko, da nam distributerji že odkla- njajo dogovarjanje aktualnih filmov. Razlog je delno raz- umljiv, saj so le ti primorani plačati filme v devizah. Upravičena je torej zahteva distribucij po višji vstopnini, posebno še če gre za daljše in dražje filme. Ta zahteva je iz- recno navedena tudi v po- godbi. Trditev, da so višje ce- ne za vse premierne filme za 100 in več odstotkov, ni res- nična. Do danes je bila cena za več kot 100% višja samo za film »Vod smrti« (Pla- toon). Cene vstopnic so se v letu 1987 res povečale, vendar mislimo, da tov. J.R. 'niso potrebna posebna pojasnila, da se tudi Kinopodjetje so- oča z vsemi tegobami našega gospodarstva in ni izvzeto pri vseh podražitvah. Kopije repriznih filmov dobimo od distributerjev oz- načene z oceno kvahtete od 1 do 5. Ta ocena ni vedno realna. Kopije, ki imajo oce- no 4 in 5, torej so slabše kva- htete, ne dogovarjamo. Več- krat odklonimo tudi že do- bavljen film, ki ima nerealno ceno, žal pa to vedno ni mo- goče. Nevzgojenost gledalcev nam povzroča mnogo pre- glavic. Ukrenih bomo vse, da bo nadzor nad predstava- mi boljši. Opozorila gledal- cev pa so nam lahko pri tem v veliko pomoč, saj predsta- va poteka v temi. FRANCI HORVAT, Kinopodjetje Celje Ljubiteljem živali Društvo za Varstvo Živah v Celju sporoča vsem obča- nom, prijateljem in ljubite- ljem živah v Celju in okohci, da smo se preselili v Zidan- škovo ul. št. 6, na dvorišču, v Celju. Društvo za varstvo živali Celje V dvorani glasbene šole v Titovem Velenju bo danes ob 19.30 uri koncert Akademskega komornega zbora Collegium Musicum iz Beograda, ki mu dirigira Darinka Matič-Marovič. V domu krajanov v Pesjem bo v soboto, 27. februarja ob 16. uri jubilejni koncert ob 60-letnici tamburaškega orkestra v Pesjem. Na koncertu bodo sodelovali tamburaši iz Pesjega m Griž, Podkrajski fantje ter citrar Marjan Marinšek. V domu kulture v Titovem Velenju bo v soboto, 27. febru- arja gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Uprizorili bodo igro Petra Turrinija Ta nori dan. Predstava bo ob 19.30 uri. V domu krajanov v Škalah bo v soboto, 27. februarja Sreča- nje pevskih zborov. Koncert, ki se bo pričel ob 18. un, bo zaključil prireditve v me.secu kulture. V domu kulture v Šmartnem ob Paki bo v nedeljo, 28. februarja gostovala folklorna skupina Anton Tanc iz Marija Gradca pri Laškem. Gostje bodo prikazali splet plesov iz Slo- venije in onkraj njenih meja, njihov nastop pa se bo pričel ob 17. uri. Kulturni center Ivan Napotnik iz Titovega Velenja organi- zira v ponedeljek, 29. februarja obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer bodo uprizorili opero Modesta Musorgskega Boris Godunov. Odhod iz Titovega Velenja bo kot običajno izpred Rdeče dvorane, v ponedeljek ob 15.30 uri, prijavite pa se lahko na telefon: 854-747. 12. Kozjanski kulturni dnevi: V domu kulture v Šentvidu bo v nedeljo, 28. februarja ob 15. uri Celovečerni koncert, na katerem se bodo predstavili pevci Moškega pevskega zbora iz Kostrivnice. V kulturnem domu v Mestinju bo v soboto, 27. februarja gostovala folklorna in tamburaška skupina kulturnega društva »A. Slafanciose« iz Rogatca. Njihov nastop se bo pričel ob 18. uri. V osnovni šoli v Stojnem selu bosta ob koncu tedna kar dve uprizoritvi igre Marjana Marinca Ad acta. Premierna predstava bo v soboto, 27. februarja ob 18. uri, repriza igre pa naslednji dan ob 15. uri. Igro bo uprizorila gledališka skupina domačega kulturnega društva. Igro Marjana Marinca pa si bodo v nedeljo, 28. februaija lahko ogledali tudi v Zibiki. Predstava bo ob 15. uri v Gasilsko kulturnem društvu, uprizorili pa jo bodo člani gledališke sku- pine kulturnega društva iz Šentvida. V dvorani osnovne šole v Podčetrtku se bo v nedeljo, 28. februarja predstavila gledališka skupina Tihi optimisti. Ta skupina deluje v okviru domačega kulturnega društva, za nedeljsko predstavo pa so pripravili premierno predstavo igre Jaquesa Devala Etienne, ki se bo pričela ob 15. uri. V kulturnem domu v Lesičnem bo v soboto, 27. februarja ob 19. uri Koncert iz naših krajev, ki ga skupaj pripravljajo RTV Ljubljana in kultumo društvo Lesično. V okviru prireditev ob kozjanskih kulturnih dnevih pa sta na ogled tudi dve razstavi in sicer v kulturnem domu v Šmarju razstavlja svoja dela akademska slikarka Darinka Pavletič- Lorenčak, v kulturnem domu v Lesičnem pa je odprta raz- stava pionirske likovne kolonije Titovi kraji - naši kraji. Mesec kulture v mozirski občini: V delavskem domu v Nazarjah bo jutri ob 18. uri koncert, na katerem bodo nasto- pili učenci glasbene šole iz Moziija. Koncert se bo pričel ob 17. uri. V soboto, 27. februarja ob 18. uri pa bo v delavskem domu koncert dekliškega zbora, ki deluje v okviru prosvetnega dru- štva Nazarje. V kulturnem domu v Gornjem gradu se bodo na skupnem koncertu, ki bo v soboto. 27. februaija ob 17. uri predstavile sekcije prosvetnega društva iz Luč. Nastopil bo moški pevski zbor, citrarji ter instrumentalna skupina. V dvorani v Lučah pa bo v nedeljo, 28. februaija gostovala gledališka skupina prosvetnega društva iz Nazarij. Ob 15. uri bodo uprizorili gledališko igro Georgesa Feydeauja Hotel svo- bodne menjave. V kulturnem domu v Rečici ob Savinji bo v nedeljo gosto- vala gledališka skupina prosvetnega društva iz Nove Štifte. Ob 15. uri bodo uprizorili igro Novaka Novaka Gugalnik. Gledali- ško igro Gugalnik pa bodo gledališčniki iz Nove Štifte istega dne ob 18. uri uprizorili tudi v dvorani osnovne šole v Šmart- nem ob Dreti. V KLjUBu Mladinskega kulturnega centra v Celju bo danes ob 19.30 uri projekcija video filma The Untouchables, jutri ob pol devetih zvečer se bo v KLjUBu pričel koncert skupine PhonoBox Vandal iz Celja, v soboto, 27. februarja pa bo plesni večer z d. j. Sergejem. Glasbena šola Frana Koruna-Koželjskega iz Titovega Vele- nja pripravlja koncert v počastitev 80-letnice skladatelja Pavla Šivica. V torek 1. 3. bo v mali dvorani glasbene šole ob 18. uri pogovor s slavljencem, na koncertu, ki bo ob 19.30 uri v veliki dvorani glasbene šole pa bodo avtorjeva dela izvajali instru- mentalni solisti, komorna skupina in mladinski pevski zbor pod vodstvom Alenke Mlinšek. SLO Celje: v nedeljo, 28. februarja ob 19.30 uri bodo tam združeni gledališki amateiji občine Velenje uprizorili Jurčiče- vega Desetega brata v režiji Bogomira Verasa. Sodelujejo gle- dališčniki Gledališča pod kozolcem L Šmartnega ob Paki, Amaterskega gledališča Velenje, KD Stane Sever iz Škal, KUD Lipa Konovo ter PD Ivan Cankar iz Plešivca, sodeluje tudi Šaleška folkloma skupina Koleda ter MPZ DPD Svoboda Šoštanj. V ponedeljek, 29. februaija bosta v Slovenskem ljudskem gledališču dve predstavi igre Raymonda Coussea Otročarije. Prva predstava bo ob 12. uri za četrti mladinski abonma, druga pa ob 19. un za peti mladinski abonma. Z Otročarijami se bo celjskemu občinstvu predstavil ansambel Male Drame. V torek in v sredo bodo na celjskem gledališkem odru zak- ljučene predstave za osnovno šolo iz Ptuja. Oba dneva bodo predstave ob 9. in ob 12. uri, uprizorili pa bodo mladinsko igro Daleč od dvorca Hansa Christiana Andersena in v priredbi Bogomira Verasa. V kulturnem domu v Žalcu bo v ponedeljek, 29. februaija gostovanje ansambla Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Ob 19. uri bodo uprizorili igro Georgea Bernharda Shawa Hudičev učenec. V Pionirskem domu Cvetke Jerinove v Celju pripravljajo v ponedeljek 29. februaija nastope številnih lutkovnih skupin. V galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem Velenju si lahko ogledate razstavo risb in olj slikarja Viktoija Šesta, člana mariborskih likovnikov. Razstava bo odprta do 9. marca. Na študijskem oddelku knjižnice Edvarda Kardelja v Celju so včeraj odprli razstavo, ki so jo posvetili Levu Tolstoju ob 160. obletnici rojstva. Razstava bo odprta do 7. aprila. 12. STRAN - NOVI TEDNIK 25. F| Miran Arzenšek Pankrac Semečnik Jože Mraz Vlado Videmšek Franc Puc Jaro Vertai Šoštanj Je nekdaj imel svojo dušo, zato ne Kako Je mesto umiralo, kako si želi živeti In kaj Je o možnostih njegove ozdravitve že znanega, kaj pa še zapisano v zvezdah v šoštanjski Mayerjevi vili smo pred dvema tednoma sedli za mizo z nekaterimi predstav- niki občine Velenje, krajevne skupnosti in delovnih organi- zacij. Ob občutku, ki ga imamo novinarji vse prepogosto - da namreč pišemo in opozarjamo na probleme tja v en dan - je bilo doživetje s te okrogle mize za nas nekaj posebnega. Pogovor je kakovostno pre- rasel svof osnovni namen. Na- enkrat ni šlo več za podajanje informacij, podatkov, ki bi vam jih lahko posredovali, am- pak so razpravljalci pričeli iz- menjavati izkušnje in podatke ter usklajevati nmenja. Šoštanjski problem smo novi- narji večinoma zastavljali z vprašanji varovanja okolja in posledicami onesnaževanja. To- krat smo se ga lotili z nasprotne strani, s stališč bivalnih, kultur- nih in ustv^alnih potreb nek- danjih, zdajšnjih pa tudi bodo- čih prebivalcev tega kraja. Natek: V preteklosti je bilo marsik^ narobe z načrti o usodi Šoštanja. Še pred desetimi leti smo govorih, da je mesto obso- jeno na propad, ker smo pač na premog, zd^ pa ugotavljamo, da bo Šoštanj ostal vsaj še 40, 50 let. Do takrat pa upamo, da se bo našla tudi kakšna druga energija. Šoštanjčani danes ču- timo nekakšno umiranje tega kraja z 2864 dušami. V glavnem smo starejši ljudje, ker se je v preteklosti gradnja zavireda. S pomočjo rudnika, (ki ima zad- nji čas za nas precejšnje raz- umevanje) in občine pa bi radi preuredih staro mestno jedro, zgradih tri, štiri stolpiče, da bi imeh spet kakšnih 3500 do 3800 prebiv^cev. v Šoštanju je tudi precej problemov druge narave; niso urejene komunalne zadeve, razsvetljava, ceste, ker smo pač mesto preveč zanemarjah. Ima- mo pa dosti načrtov. Rudnik je za nas že naročil izvedbeni načrt revitalizacije mestnega jedra. Do sed^ so nas precej morila vprašanja ekologije, slabega zraka, žvepla, onesnaževalec pa ni le Termoelektrcuna, temveč tudi Tovarna usrya. V Šoštanju žeUmo na praviti nekak obrtni center, kulturen prostor za člo- veka vredno življenje. Zaupali nismo več nikomur Baje: Naši krajani so tohko zainteresirani za razvoj kraja, da so včasih že preobčutljivi. Vzrok temu je tudi v tem, da se je v preteklosti v zvezi s Šošta- njem marsikžg dogovorilo in ukrenilo kar na občini, brez vednosti krž^anov. To nam zdaj povzroča tu^ pohtične težave. iMislim pa, da se zaupanje poča- si vrača in funkcionaiji KŠ mo- ramo to zaupanje spet vcepiti krsoanom. Pomagati pa nam morata seveda občina in rudnik. Natek: Kar je bilo Šoštanju v preteklosti vzeto, boli. Vse pa lahko s pripravljenostjo in razu- mevanjem odpravimo. Zadnji zbori krajanov niso več podobni nekakšni borbi med Šoštanjem in Velenjem, čeprav so nam pred leti vzeli matični urad, po- što, sodišče pa kaj vem še vse... Prepričan pa sem, da če so lju- dje pametni, se da marsikaj do- govoriti in napraviti. Baje: Vse skup^ seg^a še v predvojno obdobje. V Šošta- nju je bilo močno rzizgibano skojevsko in partijsko delova- nje, dali smo dosti herojev, vid- nih funkcionarjev, Šoštanj pa je bil še po vojni dolgo gospodar- sko in pohtično središče. Pre- nos občine v Velenje pa je bil nepravilno izveden in tega Šo- štanjčani še danes ne morejo pozabiti. Ne bi zdaj tega po- greval. Za petdeset let odložen odkop Puc: Morda je razumevanje rudnika za Šoštanj zadnje čase boljše zaradi tega, ker smo prišh na položjge novi ljudje, ki nismo obremenjeni s preteklostjo. Še bolj bi l^ko pomagali, pa nas ovira zakonod^a. Bi pa rekel, da je razpoloženje v Šoštanju malo boljše tudi zato, ker smo se v rudniku odločih, da tistih 15 mil^onov ton oremoga pod severnim delom Šoštanja, v t.i. trikotniku, ne bomo pričeh od- kopavati še naslednjih 40 do 50 let. To pa je že doba, za katero se izplača vlagati v ta del mesta. Potrebi^ete le pametno pohtiko projektirarya in tu lahko zgradi- te marsikaj. Res pa je, da samo rudnik tega ne more financirati. Natek: Mlade družine v Šošta- nju, so v preteklosti hotele imeti neko vizijo svojega ži\^ljenja, pa jim je nismo mogh dati. Zdaj nas na KS sprašujejo, kje lahko gradijo svoje domove, prej pa za pol leta vnaprej nismo vedeh, kje bo rudnik kopal. Zato so lju- dje obupavah, svojih hiš niso popravljah, čakah so na odkup. Vedeti moramo, da so se neka- teri že dvakrat ah celo trikrat selih z ogroženih območij. Zdaj smo napravih anketo in ugoto- vih, da so podjetja pripravljena v Šoštanju financirati 38 stano- vi in radi bi, da se v njih nase- lijo mladi ljudje. Bo Šoštanj razrušen, Velenje pa brez duše? Gošnik: Propad Šoštanja seje pričel tisti trenutek, ko je bila v slovenskem vrhu sprejeta od- ločitev, da sta elektrifikacija in industrializacija pot v srečo. Ta- ko smo začeh s hipereksploatžT- cijo premoga z izredno nizko ka- lorično vrednostjo, kakršnega v razvitem svetu sploh ne upo- rabljajo. Davek pa je danes pla- čan. Na eni strani hiter razvoj mesta, kije bil le mah trgec pod velenjskim gradom, na drugi strani pa totalno propadanje enega regijskih središč, Šošta- nja. Usoda mesta je bila zapeča- tena tisti trenutek, ko je pokojni revolucionar Franc Leskošek- Luka rekel: Bodi mesto, Vele- nje! In v Šoštanju se je pričel vehk eksodus; Tu je bilo prej okoh 5000 ljudi. Ne vsakršnih ljudi, ampak ljudi, ki so v življe- nju hoteh še ksg storiti in so od- šh, ker se niso mogh sprijazniti z življenjem v propadajočem kraju. Delavci iz drugih repu- bhk, ki so tu gradih Termoelek- trarno, so mestu odvzeh avto- htonost in tu seje začelo strašno mešarije, socialne napetosti, kar seje odražalo udi v izseljevanju. No, zd£o smo v letu 1988, Šo- štani je na pol mrtev,"Titovo Ve- lenje pa se dsge za zgled moder- no urejenega mesta. Velenje pa to pravzaprav ni, ker nima vseh vit^nih funkcij. Velenje, napri- mer, nima humanistične inteh- gence, pravzaprav jo ima, am- pak je skrita po domovih. Šo- štanj jo je imel, bila je izredno angažirana, pa je ni več: Premog pa bo enkrat izkopan, Gorenju se lahko zalomi in čez dvjgset, trideset let bomo lahko rekh: Šoštanj razrušen, Velenje brez duše. Teh 15 milijonov ton pre- moga pod trikotnikom pomeni samo tri leta dela rudnika, elek- trarne, Kidričevega, tri leta izčr- pavanja zemlje in nič več. Smo pripravljeni žrtvovati to zemljo za pest drobiža? S tem bi se mo- rala ukvarjati bolj pronicljiva občinska politika, ki zna gledati 20 let naprej. Pa tudi brez konč- ne odločitve o trikotniku ne bo šlo. 50 let je tudi za človeško življe^e premalo, da bi lahko stavih na takšno obdobje. Ta Ust smo že obrnili Arzenšek: Mislim, da ta pogo- vor ni namenjen obujanju spo- minov, amp§jc dogovoru, kako naprej. Ta list smo že obrnili in že lani smo skupaj s KS kvali- tetno razmišljali o vsem zahod- nem delu občitie, Šoštanju, To- polšici, Behh vodah, Pohrastni- ku... V teh časih se pravzaprav vračamo k svojim koreninam in mishm, da je vsem občanom Velenja jasno, da je del razvoja občine tudi razvoj Šošt^a. Ta pot pa bo da^ša od poti propa- danja Šoštanja. Pri rezultati so že tu. TEŠ se je trdno odločil sanirati dimne phne in Tovarno usnja bomo ekološko sanirali ah pa zaprh. Če hočemo iti naprej, moramo nsoprej za sabo počisti- ti. Na to področje pa bomo mo- rah vračati tudi del industrije, s^ morajo vsi ti kraji za svojo obnovo imeti tudi svoj doho- dek. Premalo je, če žehmo samo obnavljati mestno jedro, graditi hčna naselja. Vse to mora imeti tudi svoje finančno ozadje. Tudi naša planska, razmišljanja so že tako naravnana, stroka pa bo stvari podrobneje opredehla. N^j ponovim, da se po mojem občani ne dehmo več na Šo- štanjčane, Velenjčane ipd., am- pak da smo vsi občani te občine. Nekih dolgoročnih zagotovil zd^ ne bi upal dajati, saj se raz- vojne poti neprestano spremi- njajo, že pa je jasno, da nas utes- njenost vrača v Šmartno ob Pa- ki, Šoštanj... Moramo pa rešiti še nekatere zd^šnje dileme. Re- cimo, k^ obnavljati prej, ah Šo- štanj ah Staro Velenje. Po vseh teh letih smo zdaj našh vsjvj sredstva za osnovne dokumen- te. Za Šoštanj pa bomo morali združevati stanovanjski denar, stanarine, komunalna sredstva, denar občanov... Močnejše podpore od gospodarstva ne moremo pričakovati. Zato mo- ramo tu razviti gospodarstvo, ki ne bo ekološko vprašljivo in bo prinašalo dohodek. Potrebujemo dokončno odločitev Puc: Rudnik sicer ima v svojih načrtih nova delovna mesta, ampak šele čez 30 in več let, ko DO pričela proizvodnja premoga usihati. Ta nsg bi se financirala iz proizvodnje premoga. Vendar prej teh mest ne bomo odpirali, saj potem ne bo dela za naše rudarje in njihove otroke. Da- nes po mojem v tej dolini pri- manjkuje novih programov, ki bi zahtevah malo delovne sile, prinašah pa dovolj denarja. Morda bi kazalo pri Gospodar- ski zbornici ustanoviti team, ki bi razmišljal kžo v dohno pripe- ljati, k£u delati. Po mojem bi to morale biti male delavnice. Rudnik pa zagotovo zaenkrat v to jabolko ne bo ugriznil, ka^jti, ko bo sam pričel hirati, ne bo ne prostora za njegove delavnice, ne dela za njegove delavce. Semečnik: Opozoril bi na kru- to dejstvo, da dokler bo ta pre- mog pod Šoštanjem, pa četudi se rudnik danes odloči, da tega ne bo nikoh eksploatiral, tako dolgo ta del Šoštanja ne more zaživeti pravega življenja. Da- nes, recimo, rudnik ugotovi, da 30 let ne bo tukžg kopal, morda tudi potem ne, čez 30 let pa bi prišel nekdo, ki se mu bo izko- pavanje zdelo vredno. Jaz za 30 let hiše ne bi šel graditi. Ne raz- umite me napak, mi lahko po- stavimo tisi pak v njih i v njih bodo sem delat.; hk optimisi razmišljati bregu Pake čanov ni, ds Le po člov Ampak, da zemljo mor; Kdo odlo Šoštanjči Natek: Š občutek, da ča namesto I mer, njolepS spremenih j rijo, ki na I ne sodita. 1 Mi pa že nel štor za m TehnomerJcs no Kovino\« tam odpreti in čopiči, m restavracijo, Vse to smo i janov. O nai lov pa odlo jevne skupi intehgenca, obeh osrovi imamo 7) u( jih živi vŠoi zijo iz Velen Šmartneja c teljev ninai oni lahke le 1 iz Šoštanja i Semečnik ni zaslediti' benopolitiči ne. Je pač stva takšna; cev, vehko s kar je aktiv Šoštanju. M ga pobrati, i strani res H lahko kadro štanja. V pn imeh predsf dišče, danei Pomemb Šoštanj I Arzenšek občine. Pu^ membno j^ ture razmi? važno kje j| Šoštanj dov tetno ogl^ pred nami tega. Podo' nim ob Pal je povsem se k tisten! dustriji. V | lokacijo, kj vama usnjs zdavnaj od več v indui sledicami v kvalitetn' ge. Za Šož turizem, pj nje Topolš' kacijami P podjetja sl< računicaro- 10VI TEDNIK - STRAN 13 Vane Gošnik Matjaž Natek Rudi Baje i več lesti pod rušo M hiše, am- Joštanjčani, j bodo prišh ii bil preve- ;ieje bi bilo (i na levem Jen Šoštanj- velemesto. radi živeh. og tu pod tevati. li imamo ekdo odlo- ) so, napri- v Šoštanju BO in lote- i trg sploh } vednosti. Ščemo pro- istavracijo. jprl trgovi- i hoče zdag I z barvami idi mlečno 0, optika, zboru kra- ti teh loka- izven kra- em ta naša mamo. Na v Šoštanju samo 10 pa tetah se vo- ;nj Gradca, Od teh uči- )ričakovati, tisoč otrok e. ičanov tudi lih in druž- turah obči- a prebival- ! upokojen- 1. tisto malo Tiora ostati smo zadnje- 10 po drugi abih, da bi koga iz Šo- smo od tod ^DL, pa so- da se o občani te •^Jzicije. Po- tiske struk- ošt^ju. Ni "^več da se 'lo in kvah- ^dnje so fri rezultati o s Šmart- danes pa .Vil pa bi "Janju o in- '^amo lepo .zaseda To- smo se že f Jie gremo pnimi po- ampak pano- *"imiv tudi ^'■adi bliž- s temi lo- ^edeti, da ^^^ipmskim ^ako pa bi se po mojem tudi mogh nekako sporazumeti. Mnenje kr^anov pri takšnih stvareh upošteva- mo, vendar v fazi načrtovanja, ne pa-takrat ko bi lahko dah le še formalno soglasje. Gošnik: Všeč so mi načrti in vizije o razvoju Šoštanja, bojim pa se, da lahko to tudi ostanejo. Ah je na levem bregu Pake za industrijo dovolj prostora? Ah ne bi to spremenilo tega dela Šaleške doline v industrijski ge- to? Ah ob idejah o potrebnosti vračala gospodrstva v Šoštanj dovolj razmišljamo, kakšnega gospodarstva? Njo omenim pi- kantnost, do katere se sicer ne opredeljujem: Imamo dva veh- ka sistema, REK in Gorenje, in Gorenje še vedno raste. Zadnji primer je EKO, ki njg bi se Go- re^u priključil. Ne vem, če je to primemo, vem pa, da če ta dva sistema poklekneta, bo na kole- nih vsa dolina... ''Potrebujemo male produkcijske enote Gošnik: ...Izhod je v mahh produkcijskih enotah. Primere najdemo v Ljubljani, celo v Ce- lju, pa še l^e. Perspektiva je v privatni iniciativi. Dal bi se napraviti oster načrt vzpodbuja- nja odpiranja takšnih produk- cijskih enot, vodil pa bi ga lahko kar velenjski izvršni svet. Ponu- dih bi lahko te stare prostore v Šoštai^u, jih davčno vzpodbu- jah. To je po mojem edina mož- nost za to mesto, ne pa gradnja takšnih ah drugačnih industrij- skih obratov. Vsi načrti v Šošta- nju pa lahko padejo v vodo, če se bo začel graditi šesti blok Termoelektrarne. Prišh bodo ti- soči delavcev brez družin in me- sto se bo vrnilo v izpred let zna- no meglo, amorfno maso soci- ale, po zaključku gradnje pa bo- do delavci spet odšh. Tudi zato Šoštanj nujno potrbuje dokonč- no odločitev o tem šoštanjskem bermudskem trikotniku, v kate- rem ne izginj^o ladje, ampak ljudje in hiše. Pa še to. Naša dohna je tako majhna, od Vele- nja do Šoštanja je le 6 kilome- trov, da bi Šošt^u lahko vrača- h življenje tudi z vrač^em ne- katerih vitalnih funkcij. Recimo podjetjem, ki rabijo poslovne prostore, bi ponudih obstoječe v Šoštanju, ne pa da v Velenju grade betonske stavbe. Tudi kakšne strokovne službe sisov bi lahko bile v Šoštanju. In s tem bi prihranih tudi del sred- stev za revitalizacijo. Natek: Ta ideja je dobra. Mi smo Mayeijevo ^o, ki je rudni- kova, šola pa z ryo upravlja, po- nudih Vzgojno izobraževalne- mu zavodu, da bi imeh tu pro^ store za upravo, na vrhu pa še dve, tri učilnice, saj pravijo, da je v Velenju vse prenatrpano. Pa so odklonih. Tri hiše imamo v Šoštamu, ki so za obnovo ah rušenje. Že tri leta prosimo last- nike, n^ store karkoh. Niti Ve- kos niti Veplas, ki sta lastnika, pa na naše dopise še odgovorijo ne. Hiše so pa v samem centru Šoštanja in bi jih lahko lepo ure- dih. Rudnik bi že lahko začel vlagati Gošnik: V tem vidim možnost revitahzacije urbane in socialne strukture v mestu. V vabljenju in vzpodbjanju ljudi, da bodo sem prihajah. Poleg gospodar- stva in komunalij moramo v mesto pripeljati tudi del jav- nih služb. Ta teza pa, mishm da jo zastopa tovariš Avberšek iz REK-a, da namreč rudnik he more vlagati v tovarne za čez petdeset let, ker ne vemo kakš- na bo takrat tehnologija, je sicer točna. Po mojem pa se mora rudnik organsko stapljati z ob- čino, pomagati pri ustanavlja- nju mahh delovnih enot. Kakš- nih enot, tega se ne da izarčuna- ti, zato je to treba prepustiti lju- dem. Zasebniki so praviloma vedno vedeh k^ se izplača in to mora občinska davčna pohtika stimulirati. Semečnik: Ostaja pa dejstvo, da je pod Šoštanjem premog. Neko dv^setletno perspektivo res prenesejo samo kakšne obrt- ne delavnice. Ampak obsoditi Šošt^ na neke delavnice men- da ni tisto, o čemer se danes pogov^amo. Govorimo o revi- talizaciji mesta in vzpostavitvi funkcij, ki jih je imelo. Opozar- jam na to, da ne bomo imeh na eni strani mesta delavnic, na drugi pa stanovanja. S tem ne bi nič pridobih. Pri teh stvareh moramo biti zelo previdni. Tr- dim, da Šoštarg nikoh ni bil go- spodarsko središče, temveč sa- mo upravno. In to mu je dejalo tisti navdih, razni advokati, šo- le, sodišče, železnica... Če se rudnik kdaj odloči, da prične ta premog izkoriščati, bo takšne lahke obrate takoj pospravil. Drugače pa bo, če bo tu živelj, zraščen s tem okoljem. Odločitev Je v rokah prebivalcev Puc: Ah bomo čez nek^ de- setletij pričeh izkoriščati naha- jahšča pod šoštaryskim trikotni- kom, je odvisno tudi od šošta^- čanov. Če boste z vsemi dovolje- nji tu pričeh graditi, se lahko zgodi, da bomo morali potem za odškodnine dati več kot pa bo premog vreden. Potrebujete pa v Šoštanju za ta konec seveda vs^ urbanistični načrt. Kar pa se tiče novih delovnih mest, bi rekel, da je rudnik za to dolino že vehko naredil. Dal je osnovo za Gorenje, Vegrad, Eso... Reši- tev za to dohno ni v tem, da naredimo vehka podjetja, delav- cev pa danes še nimamo. Že da- nes je okoh 35 odstotkov delav- cev od drugod. Temu se mora- mo izogibati, ekspan^a mora iti v vsebinsko bogatejšo fazo. Semečnik: Zavedam se, da bo cena za rudnik višja, če bo ta konec pozidan. Opoz^am le na to, da bo za gradryo sicer vehko zanimanje - seveda ne dokler ne bo dokončne odločitve - vendar to ne bodo Šoštanjčani. V te no- ve bloke bomo naselih le eirsloj ljudi. Saj že danes lahko vidi- mo: stari Šoštanjčani odhzgajo, v te luknje pa se vseljujejo dru- ge vrste ljudje. Več bomo lukenj naredih, več bomo imeh pro- blemov. Natek: To je samo zato tako, ker dosedjo ljudje niso imeh ci- lja, niso dobih lokacij. Poglejte Gorice. N^lepši krjg za gradnjo v vsej dolini so, pa samo pred tridesetimi leti rekh, da bodo šle. Koliko lepih polj smo pa uničih z gradnjo Velenja? V vsej občim nI urbanističnega načrta Baje: Šoštanj pravzaprav sploh nima urbanističnega na- črta. Natek je omenil, da bi žele- le tovarne, ustanove, ljudje tu zgraditi blok, pa jim ne vemo povedati kje. Pozval bi pred- stavnike občine, da se zavzame- jo za izdelavo tega osnovnega dokumenta. Z obnovo starih hiš ni težav. Dokler nimamo urba- nističnega načrta pa bomo le iz- ražah želje in cap^jah na mestu. Mraz: V vsej občini nimamo trdno zastavljene urbanizacije. Niti Velervje nima generalnega urbanističnega načrta. Po eni strani se neprestano srečujemo s tem, da bo rudnik odkopaval, pa spet ne bo, enkrat tu, drugič tam, po drugi strani pa je šel razvoj Velei\ja tako hitro naprej, da so se stvari kar sproti izv^ale in konec koncev niti ni tako sla- bo izpadlo kot bi lahko. V obči- ni smo se pred petimi leti pričeh zavedati tega prehitrega naraš- čanja m smo v dolgoročnem in srednjeročnem planu zapisah, da bo prebivalstvo počasi naraš- čalo, prav tako število zaposle- nih, gopodarstvo pa da mora prebrati na revitalizacijo proiz- vodnih programov. V vseh raz- mišljarvjih in planih pa ima Šo- štanj status drugega občinskega središča. Torej ga v načrtih ni- kakor ne zanemarjamo. Vendar pa dosedžo v načrtih nismo predvideh revitahzacije desne- ga brega Pake, severno od pro- ge. Že letos pa bo tudi formalno na razpolago osnovni načrt za revitalizacijo mestnega jedra. Morda pa ta odlok odkopa vanj a v trikotniku pomeni tudi do- končno odločitev rudnika. S^ lahko, da bodo čez pol stoletja na razpolago povsem druge energije in se nekaloričnega hg- nita res ne bo izplačalo kopati. Zdaj imamo pravzaprav boj z mišljenji, ne s papiiji. Morda bo v naslednjih letih, tudi v re- publiki mogoče dobiti uradno potrditev, da se šošt^skemu trikotniku odpovedujejo. Kot rečeno pa okoh prenove mest- nega jedra ne bi smelo biti te- žav. Ce pa bmo hoteh v mestu vphvati na namembnost loka- lov, bomo morah varvje vložiti družbena sredstva in jih nato in- teresentom le oddati, ne pa pro- dati. Družba mora dolini vmltl,kar Je Iz nje dobila Vertačnik: Šoštanj živi s Ter- moelektrarno in njenim nega- tivnim vphvom že skor^ štiri desetletja. Žal ob takšni bližini , mesta elektrarna na njegov raz- voj ne more pozitivno vphvati, predvsem ne na okolje. Sicer pa je TEŠ tesno povezan z RLV. Kohčine nakopanega hgnita bo torej tudi v prihodnje narekova- la potreba po električni energiji. Naši zdajšnji načrti he predvi- devžgo povečanja porabe pre- moga, bolje rečeno, predvidena moč naslednjega bloka izvira bolj iz slovenskih potreb po elektriki kot pa iz neposrdnih potreb po porabi premoga. Dolžnost TEŠ-a je zdžg torej sa- nacija neustreznega stanja. V Sloveniji se je zavest o nujno- sti obvarovanja okolja v zad- njem letu precej okrepila. Seve- da v elektrarni sami tega finanč- nega bremena ne bomo zmogh, zato nam mora repubhka vse dano nekako povrniti, če žeh iz te dohne še dobivati vszg neksg elektrike. Videmšek: Usoda Šoštanja je zelo pomembna tudi za okohške kraje. Glede na to, da bodo šole v Šoštanju ostale, da bo tu ven- darle Vs£0 neksg kulturnega živ- ljenja, da bo nekaj delovnih mest, je za te kraje Šoštanj torej še vedno zanimiv. Kljub temu, da ima mesto vehko težav, je za okohco vedno našlo dovolj raz- umevanja in zanje ost^a še na- prej neko središče. Zdeg je čas, da se ta veter obrne, da enkrat okohški kržgi pomagsgo Šošta- nju. Moram reči še to, da že dvjgset let delam v raznih orga- nih, pa še nisem o bodočnosti Šoštanja shšal tohko naravnost izrečenih vzpodbudnih besed. Mishm, da imamo zd^ vs^ ne- ko vizijo, na osnovi katere bo mogoče v Šoštanju in okohci narediti dosti več kot dosed^. Na okrogli mizi o sedanjosti In prihodnosti Šoštanja, ki Je bila 11. februarja v Maverjevi vili v Šoštanju, so sodelovali: Miran Arzenšek, predsednik Izvršnega sveta občine Velenje, Pankrac Semečnik, predsednik občinske konference SZDL Velenje, Jože Mraz in Vlado Videmšek z velenjskega Komiteja za gospo- darstvo, planiranje in varstvo okolja, Franc Puc iz Rudnika lignita Velenje, Jaro Vertačnik iz Termo- elektrarne Šoštanj Vane Gošnik z velenjskega Občinskega sveta ZSS Velenje, Matjaž Natek, pred^ sednik sveta Krajevne skupnosti Šoštanj, Rudi Baje, predsednik skupščine Krajevne skupnosti Šoštanj ter novina^i Tatjana Cvirn, Rado Pantelič in Brane Piano, ki je po^vor tudi pripravil za objavo. Foto- grafije okolice Soštanj^a je prispeval Stane Jeršič, portrete pa Edi Masnec. 14. STRAN - NOVI TEDNIK 25. FEBRUAR 19fl Zdravo, prijatelji! Tudi tokrat vas moram v tej, uvodni besedi pova- biti k poslušanju Radia Celje. V nedeljo, ob 10. uri bomo namreč zavrteli drugi del odlomkov iz av- dicije za naše mlade sode- lavce. Če ste torej zamu- dili prvi del oddaje, zani- ma pa vas, kako je naša avdicija sploh izgledala, imate tokrat še eno pri- ložnost, da potešite svojo radovednost. Seveda pa ste k poslušanju prisrčno vabljeni prav vsi, tudi ti- sti, ki ste bih z nami že prejšnjo nedeljo. Več nas bo, bolj bo veselo! Vaša Nadja Srečanje s ptico Bilo je pozimi. Sedela sem v kuhinji pri stari mami in brala knjigo. Mama stopi k oknu in me pokliče. Stečem k njej in kaj vi- dim? Ubogo premrlo ptico. Od- prla sem okno in jo vzela v roke. Bila je prezebla. Odnesla sem jo v sobo in jo zavila v svoj šal. Vze- la sem denar in šla kupit zrnje za ptico. Grede domov sem videla mnogo ptic, vse so živahno žgole- le. Spomnila sem se, da me doma čaka ptička in pospešila korak. Ko sem prišla domov, sem naj- prej odšla v sobo. Ptička se je veselo igrala s šalom in skakljala po postelji. Ko me je zagledala, se je prestrašila in skočila na omaro. Odšla sem po mamo in skupaj sva ji natrosili zmja, ki ga je s slastjo pozobala. V mislih na ptico sem odšla k prijateljem. Vse sem jim pove- dala o njej. Ko se je zvečerilo, sem vesela odhitela domov. Tiho sem vstopila v sobo. Toda joj, ptička je sedela na mizi in se ni ganila. Pohitela sem k mami in obe sva se vrnili. Ptička je bila še vedno na mizi. Mama je pogleda- la skozi okno in se zamislila. Čez nekaj časa je spregovorila: »Ptica si želi svobodo, prosto letanje po zraku.« Obremenjena s to mislijo sem odšla spat. Zbudila sem se žalostna. Po kosilu sva z mamo stopih k oknu. Odšla sem v sobo po ptico in jo z muko spustila. Zdelo se mi je, kot da sem izgubi- la najboljšega prijatelja. Po licu mi je spolzela solza. Mama me je prijela okrog vratu in mi poveda- la, da živali živijo svobodno v na- ravi. DARJA ŠUPER, 5. b PREBOLD MoJa prijateljica Moji prijateljici je ime Jožica. Je srednje velika. Ima lepe, črne lase, okrogel obraz in rjave oči. Rada nosi hlače. Vsako jutro, ko se vidiva, se lepo pozdraviva. Po- govoriva se, kako je bilo doma. V razredu sediva skupaj- Ob pet- kih gre večkrat k meni. Doma mi pomaga pri kmečkih opravilih. Ko delo dokončava, se učiva ali voziva s kolesi. Med počitnicami mi je bilo zelo dolg čas za ryo. Rekla mi je, da bo prišla na obisk, a je ni bilo. če se kdaj spreva, mi je dolg čas in se začne- va pogovarjati. Potem sva si zelo dobri naprej. MARICA BRAČIČ OŠ Pohorski odred SLOVENSKE KONJICE MoJ prosti čas Človek ima v današnjem času vse manj prostega časa zase in za svoje najbližje. Vsem se nekam mudi; če sreča prijatelja, ga samo pozdravi. Ne ustavi se, da bi se z njim malce pogovoril o vseh dogodivščinah, ki so se jima pri- petile, odkar se nista videla. Kje so tisti časi, ko je človek imel svojega časa na pretek?! Sama priznam, da mi vedno primanjkuje prostega časa. Ves prosti čas zapravim za učenje, saj učitelji danes zahtevajo od učen- cev veliko več kot včasih. Svoj prosti čas preživim kar se da za; bavno. V času, ki mi ostane, naj- raje gledam televizijo in vmes pletem. Če ni kaj zanimivega po televiziji, poslušam radio, berem ali šivam. Med tednom komaj ča- kam, da prideta sobota in nedelja in se z očetom in materjo odpe- ljemo k stari mami na deželo. Na deželi se lahko vsaj malo odpoči- ješ od napornih dni v službi ali šoli. Ugotovimo lahko, da tudi na deželi ni več tistega počasnega življenja in da postaja vedno bolj podoben hitremu mestnemu živ- ljenju. Da bi človek lahko imel več časa zase in za svoje najbližje, bi moral seveda podaljšati dan. Se- veda je to nemogoče in tako nam ostanejo še vedno le sanje. BOJAN FRAS, 8. c OŠ Ivan Kovačič-Efenka Domača zbirica starin Pri nas doma zbira ata stare predmete. Razstavljenfgo v sobi na polici. Predstavljajo zelo raz- lična zgodovinska obdobja. Ne- kateri so iz prve polovice 19. sto- letja. Na začetku lahko vidimo tri vrste likalnikov. Prvi je na oglje, drugi na zamašek, tretji pa je bolj sodoben in je že na elektriko. Sledijo svetilke: rudarske, plin- ske in na petrolej. Med vsemi te- mi likalniki in svetilkami pa sta še dve tehtnici in dva spominka. Prva je zelo stara pisemska tehtnica, druga pa je v obliki lu- ne. Zbirko krasi tudi spominek iz prve svetovne vojne, v katerem je brusni kamen in lesena upodo- bitev svetega Andreja. Poseb- nost, ki pa ne spada najbolj v zbirko, je kamen, v katerem je viden vrbov list. Ta je najbrž na- stal pred več tisoč leti. To zbirko pa bo še bolj pope- stril kolovrat, ki bo stal pod poli- co, vendar še sedaj ni očiščen. Sedaj pa se boste sigurno vpraša- li, kakšno delo imam jaz poleg očeta. Moja naloga je brisanje prahu. MILENA POLUTNIK, 7. r. OŠ Tončke Čeč, LESIČNO Potovanje mojega očeta Moj oče veliko potuje. Po po- klicu je voznik. Bil je že po vsej Evropi. Zelo mi je dolgčas, ker je veliko zdoma. Tudi strah me je, da se mu kaj ne pripeti. Kadar ima tovornjak doma, mu večkrat pomagam čistiti kabino. Ravno sedaj se odpravlja na vožnjo v Anglijo. Ta njegova pot bo tra- jala teden dni. Zelo si želim z njim na pot po Evropi. Najraje bi šla v Anglijo, ker se učimo angleški jezik. Upam, da se mi želja uresniči. TADEJA TAVČER, 6. a OŠ Vlado Bagat BRASLOVČE Čistili smo Včeraj sem potreboval pred- pasnik. Všoli smo se pogovarjali o čiščenju. Potem smo veselo od- šli na delo. Razdelili smo se v skupine. Prva skupina je čistila mize, druga stene, tretja gardero- bo in četrta razreda. Potem smo imeli odmor. Po odmoru smo prebrali naloge. Proti koncu sta moja sošolca Jaka in Klemen oči- stila stopnice. In tako smo prišli do konca. ANDREJ VOLAVŠEK, 2. b OŠ Bratje Dobrotinšek VOJNIK Mihaiaja Bilo je v 3. razredu. V šolo je prišel neki tovariš. Predvajal je diapozitive o gorah. Največ slik je bilo o Himalaji. Pripovedoval je o opremi, ki jo potrebuješ, če hočeš v gore. Z navdušenjem sem gledala prelepe barvne slike. Zvedeli smo tudi, da ima Himala- ja najvišje vrhove na svetu. Ko sem prišla domov, sem za- čela pripovedovati mami, kako je bUo v šoli. Povedala sem ji, da smo gledali film o gorstvTi. Sko- raj sem že pozabila, kako se reče tistemu velikanskemu gorovju. Dolgo sem premišljevala. Konč- no se mi je nekaj posvetilo in rekla sem, da se imenuje Mihaia- ja. Mama se je začela na ves glas smejati. »To je najbrž Himalaja, ne Mihaiaja,* je rekla. Tudi jaz sem planila v smeh. V tistem tre- nutku je oče prišel v kuhinjo in vprašal, če sva znoreli, da se tako smejeva. Mama mu je vse pove- dala in tudi on je bruhnil v smeh. Kadar se spomnim na besedo Mihaiaja, se začnem sama sebi smejati. PETRA POTOČNIK, 7. r OŠ Tončke ČEČ LESIČNO Šema Pustni torek je tu. Treba se bo našemiti. In iz vseh pekarn in sa- mopostrežnih trgovin dišijo krofi... Ne vem, kako naj se našemim. Ali naj bom Rdeča kapica ali princesa? Raje bom Rdeča kapi- ca. Iščem in iščem obleko pa je ne najdem. Pogledam v omaro in vidim zmečkano obleko za Rde- čo kapico. Takoj jo vzamem iz omare in pogledam, če je čista. Jo bom lahko oblekla? Še zlikati jo bo treba. Vzamem likalnik in grem likat. Ko mi jo uspe nekoli- ko poravnati, jo oblečem. Ne pri- staja mi. Slečem jo in si nata- knem obleko za princesko. Ta mi je bolj pav. Še našminkam se in lahko grem na pustovanje. Takšna grem na dvorišče. Nih- če me ne pozna. Zdi se mi prav zabavno. MIRJANA MEDENJAH, 6. a COŠ Fran Roš CELJE Pismo iz Ziatar-BIstrice Dobili smo prijazno pisemce iz Zlatar Bistrice. Poslala nam ga je Anita Barlaja, ki piše, da je redna bralka Novega ted- nika. Njena mama je namreč rojena Celjanka, tako da Anita dobro razume slovenščino, nekoliko več težav pa ji dela pisa- nje v našem jeziku. Zato nam je tokrat poslala nekaj tekstov v srbohrvaščini. »Prihodnjič bo gotovo prispela tudi kakšna pesmica v slo- venščini,« je na koncu pisma zapisala Anita. Poskusili smo čim bolje prevesti enega od njenih tekstov: Noč, ki ne bo pozabljena Bila je dišeča, hladna, jesen- ska noč. Nebo je bilo temno, brez zvezd, le bledi mesec je s svo- jim bleščečim leskom sipal svoj srebrni prah na dva za- ljubljenca. Veter je lahno pih- ljal in dvigal odpadle, rumene, suhe liste s puste ulice, ki se mi je takrat zdela brez konca. Gole krošnje so tiho šepeta- le, šumele s svojim poslednjim jesenskim okrasjem. Takrat, prav v tistem trenutku, sva ob- stajala samo midva. On in jaz. Dolgo sem opazovala njegov zamišljeni obraz. Lasje so bili vlažni od megle, nekaj mokrih pramenov mu je padalo na če- lo. Molče sva šla proti parku. Tu in tam se je obrnil proti meni in se nasmehnil. Kadar- koli sta se pojavili jamici na njegovih licih, mi je srce moč- neje poskočilo. Stisnil me je k sebi in naslonila sem glavo na njegovo rame. Obkrožala naju je tišina, veter je šumel uspavanko in suho listje je šu- melo pod najinimi koraki. Hodila sva počasi, z roko v roki, korak za korakom, na poti do najine sreče. Nebo seje razletelo v tisoč ledenih iskric. Zima. Led se je vesil po vejah dreves in se lesketal na cesti. Ostanki prvega snega so škri- pali pod najinimi koraki. Bore je krasilo tisoč ledenih solz, ki so v svetlobi ulične svetilke odsevale mavrične barve. Ob- čutila sem vso ljubezen sveta v toplem objemu njega, ki me ljubi. Vse se je skladalo: on in jaz, najina ljubezen, najina ču- stva, ledena narava okoli n^u speča v globokem mraku noči, a svetleča se kot srebro. In prišla bo pomlad, poletje in spet jesen, a jaz bom ljubila ravno tako kot sedaj. Ali ni lepo videti Hudi, ki se ljubijo? Atkina zanka Tokrat vam Atka zastavlja posebne vrste uganko, ki jo imenujemo skrivanka. Dejstvo NI RAZBIT moraš povedati na drug način, z drugima besedama. Številki ^odaj ti povesta, koliko črk imata ti dve novi besedi. Ce boš besedi sestavil, boš dobil geslo, ki ima pet črk. Rešitev napiši na dopisnico in jo pošlji na NOVI TED- NIK, Trg V. kongresa 3 a, 63000 CELJE do torka, 1. marca 1988. Takrat bomo v našem uredništvu izžrebali nagra- jenca AERA. Rešitev iz prejšnje štvilke je: GUSAR iz besed Gu GU in SARma. Nagrado dobi: Nataša REBERNIK, Trubarjeva 46, 63000 CELJE. DOM UPOKOJENCEV CELJE Jurčičeva 6 KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja prosta dela in naloge 1. višjega fizioterapevta 2. negovalko 3. kuharico Pogoji: pod 1.: višja šola za fizioterapevte VIP VI. stopnje, opravljen strokovni izpit in 1 leto delovnih izkušenj pod 2.: srednja zdravstvena šola VIP III. stopnje - bolničar, opravljen strokovni izpit in 6 mesecev delovnih izku- šenj pod 3.: srednja gostinska šola VIP IV. stopnje - kuhar, stro- kovni izpit in 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje pod točkami 1., 2. in 3. bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 3 mesece. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov: Dom upokojencev Celje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po končanem zbiranju prijav. DSSS SIS OBČINE LAŠKO Titova 3/1, LAŠKO Svet delovne skupnosti in Komisije za delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb SIS občine Laško razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi po določilih 12. člena Pravilnika o delovnih razmerjih vodje finančno-računovodskega sektorja Kandidat mora poleg spošnih pogojev, določenih z Zakonom in pogojev iz 511. člena ZZD izpolnjevati še naslednje: - višja izobrazba ekonomske smeri - 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in na- logah Kandidat bo imenovan za razpisana dela in naloge 4 leta. Stanovanja ni. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj po- šljejo v 15. dneh po objavi na naslov: Delovna skupnost skupnih služb samoupravnih inte- resnih skupnosti občine Laško, Titova 3/1, z oznako »za razpis«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po objavi razpisa. 25. FEBRUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 15 • Prejšnji torek dopold- ne so miličniki že ob pol desetih srečali Ivana O. iz Košnice v pivnici Koper; Ivan je pridno praznil ko- zarce, vmes pa goste obme- taval s psovkami in drugi- mi neprimernimi beseda- mi. Miličniki so mu v pivni- ci le požugali, toda nekaj ur kasneje so ga spet srečali - na drugi strani ulice v Ma- jolki. Ivan, star znanec mi- ličnikov, se je tudi v Majol- ki obnašal precej »pogum- no*. Vednar pa so možje postave imeh za ta dan do- volj njegovih predstav, zato so ga vtaknih na varno v prostore za treznenje. • Prejšnji petek so mi- ličniki spravili »na hli.dno« kar dva neposlušna vozni- ka. Naprej so v Vojniku ustavih Alojza K. s Trga V. kongresa v Celju, ki je kljub zelenemu balonu še hotel voziti. Alojz se je po- tem vseeno peljcd, vendar - z miličniki. Podobno seje godilo tudi Božu V. iz Vrb- nega, ki se je izgubil z mo- pedom v Celju; domov seje vrnil šele naslednji dan. • V četrtek zvečer oziro- ma v petek zjutraj so mihč- niki morah dvakrat posre- dovati zaradi Maijana J., ki živi skupgj s prijateljico v Uhci 29. novembra v Ce- lju. Marjan je dvakrat pre- tepel dekle - najprej so ga mihčniki opozorih, potem pa so kar razdvojili neslo- žen par. • V soboto opoldne so mihčniki pridržah Nedža K. z Ljubljanske ceste v Ce- lju. Nedžo je doma naredil pravi kraval - razbijal je v stanovanju in pretepžil že- no. Potem, ko so ga mihč- niki vtaknih v prostore za treznenje, so si vsi oddah- nih, tudi Nedžo, ki je izgu- bil vso voljo do razgr^anja. S.Š. Inovacije, ki rešujejo živijenja v prostorih zavarovalnice Triglav v Celju so v torek pri- pravili demonstracijo pred- stavniki Vatrotehne iz Zagre- ba, delovne organizacije, ki prodaja opremo za gasilce in drugo zaščitno opremo. To- krat so predstavili tri no- vosti. »Vatron« je naprava za zašči- to pred eksplozijo plina v sta- novanjih in tudi drugih prosto- rih (kotlovnicah, na primer). Senzor te naprave, ki je prik- ljučena na električno napelja- vo, reagira na že zelo nizko koncentracijo gospodinjskega in drugega gorljivega phna. Takoj, ko naprava zazna plin, izključi električno omre^e v stanovanju ter tako prepreči, da bi morebitna iskra povzro- čila požar. V kompletu je tudi rezervna svetilka, ki se prižge takoj, ko se izključi električno omrežje, da se lahko stanovalci umaknejo na varno. Gre za inovacijo, po dostopnih podat- kih edino v svetu, ki je tudi sorazmerno poceni. Druga pomembna novost je »Oxyvat«, naprav za samoreše- vanje. Gre za majhno in priroč- no napravo, ki je namenjena gasilcem in tudi drugim. Av- torji so idejo dobili pri velikih požarih v Dalmaciji, ko je v di- mu umrlo nekaj gasilcev. V kompletu so tri ampule s stisnjenim zrakom (kisikom), v vsaki ampuli pa je za deset minut zraka (skup^ torej za pol ure). Naprava lahko rešuje življenja v požarih, ob nesre- čah v rudnikih in drugje. V prostorih zavarovalnice so tokrat predstavili še »Energo- vat«, napravo, ki preprečuje pregorevanje trofaznih elek- tromotorjev v primerih, če iz- pade ena faza. Pešec umri v zdravstvenem domu Prejšnji torek je v žalskem zdravstvenem domu umrl 52- letni Stanislav Žnidar iz Podvi- na. Žnidar je malo pred 21. uro šel ob kolesu po lokalni cesti iz Podgore proti domu. Naproti mu je pripeljal po sredi ceste z oseb- nim avtomobilom 21-letni An- drej Bi^ak s Polzele. Ker ni opa- zil pešca, ga je zadel in zbil po cestišču. Hudo ranjenega Žni- daija so prepeljali v žalski zdrav- stveni dom, kjer je kmalu po pre- vozu umrl. Kolesar pred tovornjak Na križišču Ulice talcev in Ki- dričeve ceste v Rogaški Slatini je izsiljeval prednost 38-letni voznik kolesa z motorjem Alojz Kobale iz Topol pri Rog:aški Slatini. Kobale je zapeljal na prednostno cesto, po kateri je pripelj^ s tovornjakom 31-letni Dušan Strbac iz Iv^e Reke. Ko- lesar se je v nesreči rjinil in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Voznik pobegnil v soboto proti večeru je 53- letna Jožefa Kus iz Babnega pri Celju hodila po desni strani ce- ste iz Tlak proti Rogatcu. Za njo je pripeljal voznik motornega vo- zila in jo zbil v obcestni jarek ter odpeljal dalje. Kusovo so najprej prepeljali v zdravstveni dom v Rogaški Slatini in nato v celj- sko bolnišnico, miličniki pa so začeli iskati voznika, ki je po- begnil. Zgorel kozolec Prejšnji torek dopoldne je za- radi igre otroka z vžigalicami zagorel kozolec last Martina Kneza iz Žigona pri Laškem. Ogenj je uničil gospodarsko po- slopje, v njem pa več sena, lesa, orodja in strojev. Požar so poga- sili gasilci z Vrha nad Laškim, iz Laškega in iz tovarne TIM. Vse- eno pa je nastalo za devet milijo- nov dineujev škode. To je v zad- njem času že drugi večji požar na Celjskem, ki je izbruhnil zaradi neprevidne igre otrok z vžigali- cami. Nepravilnosti v trgovini Celjski javni tožilec je vložil obtožnico zoper 29- letnega poslovodjo Boža Čoha iz Pristave pri Mesti- nju, poslovodje v poslovalnici »Toplice« v Podče- trtku (delovna organizacija Jelša) in prodajalke v tej trgovini Silvijo P. iz Zagorskih sel, Marico P. iz Pod- četrtka in Jožico Š. prav tako iz Podčetrtka. Vsi so osumljeni, da so neupravičeno uporabili stvari (prodajne artikle) v trgovini, Čoh je osumljen še nevestnega gospodarjenja, Marica P. in Čoh pa še ponareditve poslovnih listin. Zaposleni v »Toplicah« so si pomaglai na ta način, da so kupovali blago na up; najprej so stvari odnesli domov, čez kakšen mesec ah dva pa so jih plačali. V zvezi s tem so vodih tudi posebno evidenco v zvezku, ki so ga ob koncu leta uničili. Javni tožilec ima zato natančne podatke samo za lanske prve mesece, ker so zvezek iz leta 1986 že uničih. Obtožnica bremeni poslovodjo Boža Čoha še nevest- nega gospodarjenja, ker naj bi v letu 1986 zanemarjal %voje službene dolžnosti. Tako ni vodil knjige kala, blago je prodajal na up, dopuščal prodajalkam, da so nosile artikle domov in šele kasneje plačale in ni poskrbel, da bi blago prodagah po pravilnih cenah. Zaradi tega je imela trgovina 773.039 dinaijev škode. Marica P. in Čoh pa sta osumljena še ponarejanja poslovnih hstin. Lani januarja sta namreč poskušala prikriti manjko, zato je Čoh nagovoril Marico, da je izpolnila obrazec za odpis blaga. g ŠROT Direlctor ni plačeval stanarine Celjski javni tožilec je vložil obtožnico za dva bivša delavca Centra za poklicno usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Bivši direktor Ljubo Zelič je utemeljeno osumljen zlorabe položaja odgovorne osebe, trgovski potnik Vinko Kolenc pa goljufije. Ljubo Zelič stanuje v Bezenškovi 45 v hiši, kije last Centra, že od junija leta 1978. Pri sebi pa je zadržal vso dokumentacijo, tako da hiša ni bila zavedena med osnovna sredstva centra, niti ni bila kasneje dana v upravljanje celjski samoupravni stano- vanjski skupnosti, čeprav bi moral Žehč kot direktor za to poskrbeti. Na ta način se je Zelič do 30. aprila 1986 izognil plačilu 208.000 dinarjev stanarine, javni tožilec pa ga je obtožil zaradi zlorabe položaja odgovorne osebe. Vinko Kolenc je v letih 1980 do 1985 kot trgovski potnik pri Centru lažno prikazoval obračunavale provizije za sklenjene posle. To je naredil v 44 primerih in si na ta način prilastil 176.520 dinarjev protipravne premoženjske koristi. Tožilec je Vinka Kolenca obtožil zaradi goljufije. Prilaščanje denarja v trgovini Celjski javni tožilec je vložil obtožnico zoper 24-letnega Mirana Tratenška iz Laškega in 26-letno Silvo Arsič iz Laške vasi. Tratenšek naj bi si kot prod^alec in poslovodja v Poslovalnici II ob Zdraviliški cesti v Laškem od dnevnih izkupičkov prilastil nekaj več kot 667 tisoč dina^ev in sicer v osmih mesecih leta 1985. Arsičeva naj bi si prilastila nekaj več kot 127 tisoč dinarjev. Javni tožilec ju bremeni kaznivega dejanja poneverbe. Traten- šek je v preiskavi dejanje priznail, Arsičeva pa se je izgovarjala, da je vedno delala le po naročilu poslovodje. Naročilnice in prilaščanje Celjski javni tožilec je zahteval preiskavo za več delavcev, ki so goljufali Železarno Štore in si prilaščali različen mate- rial. Pri tem so jim pomagali tudi trgovci. V preiskavi se bodo zagovarjali 53-letni Vinko Bule iz Štor, vodja priprave peska v livarni, 29-letni Anton Rozman iz Štor, nabavni referent v skupnih službah, 47-letni Jože Povalej iz Stor, 36-letna Alojzija Drame iz Gorice pri Slivnici, sicer pa dela v poslovalnici KK Šentjur v tem krcou in 35-letni Dušan Koc- man iz Lesičnega, vodja poslovalnice trgovskega podjetja Jelša v tem kraju. Delavci Železarne n^ bi z naročilnicami hodili v ti dve trgo- vini in potem prikazali, kot da je blago dejansko prišlo v žele- zarno. V resnici pa so nabavljali drugo blago, kot je bilo nave- deno na dobavnicah, in si ga prilaščali. Na ta način so dobih kar precejšr^o protipravno premoženjsko korist. Bule in Rozman sta osumljena zlorabe položaja odgovorne osebe, Povalej pomoči pri kaznivem dejanju zlorabe položaja, oba trgovca Kocman in Drame pa ponarejanja poslovnih hstin. S.Š. Brez denarja je težko delati Svet za preventivo in rzgojo v cestnem prometu »bčine Velenje je lani izve- lel večino načrtovanih na- og in akcij, v nekoliko ipremenjeni obliki pa je de- ovni program celo prese- |[el. Še vedno pa v občini ni "ešeno flnanciranje njihove lejavnosti. Med večje uspešne akcije lodijo »Prvi šolski dnevi,« ki e v sodelovanju s Postno nihče trgala več dni, »Te- ien prometne varnosti«, 'Kaj veš o prometu« in javna ■azprava o varnosti v cest- lem prometu v mestnih kra- evnih skupnostih. Prvič so zvedli občinsko tekmovanje voznikov vihčaijev v sodelo- vanju s tozdom Mehanizacija GIP Vegrad ter Avto šolo ZŠAM pa brezplačno akcijo preventivnih tehničnih pre- gledov. S pomočjo AMD, AMTK, Postaje mihce Vele- nje, ZŠAM in šol so pripravi- h tudi preglede koles, kole- sarske izpite, tekmovanje za prometno značko v vrtcih in šolah in še dosti drugega. Med osnovne probleme te- ga organa sodi pomanjkanje sredstev. Ker v proračunu občine Velenje do sedaj ni bilo denarja zanje, je SPV uporabljal sredstva Zavaro- valne skupnosti, katerih viši- no je določal velenjski Izvrš- ni svet. Ob tem je zato tohko teže razumljiva zahteva ve- lenjske skupščine, da n^j SPV čim več prispeva k sa- naciji slabe varnosti v cest- nem prometu, ki po drugi strani Svetu ne odobri nuj- nega denarja. Povrh še ved- no ni izveden zahtevek Izvrš- nega sveta, da n^ se pri od- delku za notranje zadeve' imenuje sekretar, ki se bo ukv^al s tovrstno dejav- nostjo. Zato velenjski Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu lahko za- gotavlja le izvajanje akcij, ki si jih z razpoložljivimi sred- stvi lahko privoščijo. JOŽE MIKLAVC Miličniici trenirajo na Rogli Na Rogh se te dni pripravlja ekipa mihčnikov z večih posta) na območju UNZ Celje za drugo odprto prvenstvo Teritorialne obrambe Slovenije v vojaškem biatlonu, ki bo to nedeljo, 28. februarja v Kotljah. Celjska ekipa že ima nekaj tekmovalnih izkušenj s tekmovanja v Dražgošah, v svojih vrstah pa ima Vlada Žuža, smučarskega vaditeja, ki fante uči tehnike teka in Milana Frima, ki skrbi za mazanje smuči. Vodja ekipe je inšpektor Miroslav Žaberl. Trening na Rogh je za mihčnike tohko pomembnejši, ker miličniki spoznavajo tekaške terene v tem smučarskem centru, prav ti miličniki pa naj bi pomagali ^kati smučarje, ki bi se morebiti izgubih. Na fotografiji z leve proti desni: Miroslav Žaberl, Milan Frim, Jože Prah, Vlado Bezjak, Vlado Žuža, Drago Breško in Boris Zupančič. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 25. FEBRUAR 19fl Četrta zvezdica za celjsice Icegljavice v prihodnji sezoni bodo kegljavke EMO Celje imele na svojih majicah po- leg dveh levov in napisa EMO še štiri zvezdice, štiri znamenja za osvojene na- slove državnih prvakinj. Praktično so namreč celjske kegljavke osvojile naslov šele v nedeljo dopoldne. Kljub temu, da so izgubile s 27 podrtimi keglji proti razpoloženi ekipi splitskega Poštarja, so že uro pozneje, prej precej potrte, praznovale, ko so izvedele, da je Rijeka, nevarni zasledovalec, izgubila v Zrerxjaninu. Nedeljski poraz je dobra šola za celot- no celjsko moštvo. Zakaj? Preden so sto- pile na steze, so imele Celjanke že lep rezultat 450 podrtih kegljev, ki jih je pred odhodom na Švedsko na Polarni pokal dosegla Marika Nagy. Toda že prve tek- movalke so obstale. Lesjakova na 400, Mikčeva 402, Razlag 176 in rezerva Zu- pane 193. Tako so gostje imele prednost 41 kegljev pred zadnjim parom. Tu pa je Jožica Seško dobro opravila svojo ndogo (440), Tanja Gobec pa manj uspešno (404). Vse skupaj pa je opozorilo, da se bo potrebno za pokalno tekmovanje, ki sledi državnemu prvenstvu, še bolje pripravi- ti, kajti Tekstilac, Rijeka in Poštar bodo največji nasprotniki. Celjanke gredo v nedeljo v Beograd. Po srečanju proti EDB bodo dobile pokal zmagovalca. Zasluženo, kajti doživele so le dva poraza. Imajo odlično sedmerko, ki pa včasih premaga sama sebe. In to je tudi najtežje za trenerja Vlada Gobca, ki v teh primerih ne najde pravega orožja. Moški so osvojili drugi par točk. Proti Tekstini so zmagali za 53 podrtih kegljev in dosegli soliden rezulat 5222:5169. Naj- boljši so biU Gmajner 922, Kačič 890, Urh 870 in Salobir 863. Žal pa drugega dne proti Gradisu še zdaleč niso ponovili so- botnih rezultatov. Le Kačič je z 896 podr- timi keglji držal korak z odličnimi gosti, ki so zmagali za 238 kegljev (5093:5331). Ta obstanek bo potrebno v preostalilh treh kolih proti Konstruktoiju v Maribo- ru v soboto, Kvarneju na Rijeki (13.3.), in proti Rabotničkemu v Celju (27.3.) dose- či vsaj dve zmagi, kar bi zadostovalo za obstanek v ligi. V drugi republiški ženski ligi je EMt) Celje II. premagal Branik za 103 keglje razlike, najboljše pa so bile Zimšek 409, Šeško 408, Vrečko 404 in Milošič 386 po- drtih kegljev. Rezultat: 2364:2261. V Žalcu je bilo srečanje v drugi kegha- ški ligi vzhod med ekipama Hmezada Ža- lec in Rudaijem iz Trbovlja. Zmagali so domačini z rezultatom 6115 proti 4999. Najboljši pri Hmezadu je bil Trost s 884 podrtimi keglji. Drugi derbi te lige pa je bil v Preboldu med tamkajšnjimi keglja- či in Ingradom Celje. Zmagal je Prebold s 5120 proti 5021. Najboljši pri Preboldu je bil Fidej, ki je podrl 884 kegljev, pri Ingradu pa Vanovšek z 864 podrtimi keg- lji. Vrstni red po devetem kolu: Hmezad in Rudar 14 točk, Prebold in Branik 10, Ingrad 8 itd. V desetem kolu se bodo srečali: Ingrad - Litija, Branik - Hmezad, Slovenj Gradec - Prebold. JOŽE KUZMA Poraženi v gosteli Rokometaši Aera so minulo soboto zopet razočarali z igro, ki so jo prikazali na gostova- nju pri Borcu iz Travnika. Če- prav so se na gostovanje od- pravljali z realnimi možnost- mi za zmago, so se v Celje vr- nili poraženi. Srečanje so iz- gubili s 18:24. Pri Aeru sta se izkazala le Strašek in Anderluh, vsi ostali pa niso pokeizali tistega, kar znajo in zmorejo. S tem so si zapravili priložnost, da bi si utrdili mesto v prvi polovici le- stvice, lahko pa se jim celo zgodi, da se bodo morali boriti za obstanek. V bodoče bo mla- da in psihološko očitno nepri- pravljena ekipa morala dobiti vsa srečarga na domačem igrišču, kajti mladi Celjani očitno ne vzdržijo bremena, ki ga prinaša tuje igrišče. Za ro- kometaše Aera bomo stiskali pesti v soboto, ko se bodo ob pol sedmih zvečer pomerili z ekipo Varteksa. Srečanje bo v dvorani Tehniškega šolskega centra. N. G. Uspešni pionirji Ticanine Drsalni klub Tkanina Celje je uspešno pripravil repu- bliško prvenstvo v umetnostnem drsanju za člane in pionirje. Med članicami je Lea Vodušek osvojila četrto mesto, celjsko moštvo pa je bilo med 54 tekmovalci iz štirih klubov drugo, za DK Sanko bloudek in pred Olimpijo in Jesenicami. Najboljši uspeh pa so dosegli mladi Celjani. Pri pionir- jih C je bil Janez Špoljar prvi in Primož Jurak drugi. V istem razredu pionirk pa je bila Maša Pfeifer peta, Nina Kr^nc deveta, Valerija Prevolšek enajsta in tina Testen štirin^sta. Celjani so imeli še tekmovalke v skupini B Tu je bila Tanja Hutinjski trelja, v skupini A pa Polona Eberlin četrta in Nataša Jevšenak osma. j. KUZMA Jože Mastnak, predsednik gradbenega odbora za obnovo TVD Partizana na Polzeli: »Na Polzeli je bil 1983 leta izglasovan krajevni samopri- spevek, v katerega je bila vključena tudi obnova doma TVD Partizan. Zbrali smo 12 milijonov din, z njimi pa bomo dogradili prizidek, v katerem bo kotlovnica in obnovili bo- mo dom. Adaptacija vkJjučuje zamenjavo vseh oken in funk- cionalno spremembo notranje- razporeditve. Bilo pa je nekaj težav. Lastnik doma je Parti- zan Slovenije, zato so bili za- pleti pri pridobitvi gradbenega dovoljenja. Sedaj je tudi to urejeno in z delom bomo priče- li. Doslej pa smo že prekrili dom, tako da ne bo na stavbi škode. Člani Partizana smo pri tem opravili več kot dva tisoč ur.« Janez Krbavac, predsednik Tkanine, ki je prd meseci prv- zela pokroviteljstvo nad dr- salno kotaikarskim klubom v Celju: »Drscdišče v Mestnem parku je potrebno temeljite obnove. Zdaj so nastali trne klubi s tre- mi pokrovitelji. Ce bomo z de- lom želeli nad^evati, bomo morali združiti moči, kajti ZTKO Celje za veliko sanacijo drsališča ali pa celotnega športnega objekta v Mestnem parku žal nima dovolj denarja. Ko bo končana zimska sezona, bomo morali sesti za skupno mizo vsi trije sponzorji - Čin- kama za hojekiste, Zlatarna za igralce tenisa in mi za drsalno kotalkarski klub. Ugotoviti moramo kaj hočemo in si raz- deliti naloge. Pri nas v Tkanini se je zanimanje za drsanje in kotalkai^e, odkar smo postali sponzo^i, neveijetno poveča- lo. Verjetno je podobno tudi v drugih dveh klubih poleg nas. Samo enotni bomo zmogli obnoviti objekt, ki ga je dodo- bra načel zob časa. Najprej je treba obnoviti strojno postajo, zagraditi drsališče s stenami, posodobiti garderobe in še kaj.« ♦ Vaterpolo v Celju v soboto bo v Celju letošnje kadetsko republiško prvenstvo. Poleg celjskih kadetov bodo na- stopUi tudi najboljši ig^ci iz Kr^a, Ljubljane, Kopra in gost- je iz Zagreba in Rovinja. Tekmo- valce bo v bazenu Golovca in se bo pričelo ob 8. uri. j.K. Streisice vesti Na republiškem prvenstvu v streljanu z zračnim stan- dard orožjem, ki je bilo minu- lo nedeljo v Ptuju, so nastopi- li tudi nekateri strelci iz naše regije. Posamezniki so dosegli tudi norme za državno prvenstvo, ki bo sredi marca v Osijeku. Med posameznicami je prvo mesto osvojila Denis Bola (Mrož T.Velenje) s 372 krogi, druga je bila Helena Lavrinc (D.Poženel Rečica) 370, šesta Leonida Gozdnikar in osma Suzana Jakopič (obe D.Pože- nel Rečica). Med mladinkami je bila ekipa Mroža druga, Du- šana Poženela pa tretja. Med mladinci je Fortunat Legner (Mrož T. Velenje) nastreljal 556 krogov in osvojil drugo mesto, ekipno pa so bili mladinci Mroža prvi. Šah V Titovem Velenju je bilo regijsko ekipno šahovsko pi- onirsko prvenstvo na kate- rem je sodelovalo 22 štiričlan- skih ekip. Celjsko občino so zastopale tri ekipe OŠ Veljko Vlahovič, lqer sta mentorja Irena Praznik in Smail Kurto- vič. Vse tri ekipe so dosegle lep uspeh, saj so med mlajšimi pionirji osvojili prvo mesto, med starejšimi pionirji in pi- onirkami pa so bih drugi. Pr- venstvo je zelo dobro izpeljal šahovski klub Titovo Velenje. Šahisti KS Lava so prejšnji teden odigrali dvoboj na 10 deskah z ekipo Cometa iz Zreč. Zmagali so celjski šahisti z rezultatom 55,5:44,5. Med zmagovalci se je najbolj izka- zal Janežič, ki je premagal vse nasprotnike. ŠahurVski klub Šentjur je prejšnji petek pogostil ekipo šahistov iz Wolfsberga iz Av- strije. Ekipi sta se pomerili na šestih deskah. Zmagali so gostje z rezultatom 18,5 : 17,5, Šahovska sekcija Ingrada je že pričela s pripravami za to sezono, saj branijo naslov občinskega sindikalnega pr- vaka in tretje mesto na repu- bliškem sindikalnem prven- stvu. Organizirali so že hitro- potezni turnir na katerem je nastopilo osem šahistov, ki so igrali dvokrožno. Prepričljivo je zmagal Jože Zorko 13 točk, 2. Vinko Harinski 9, 3.^. Lju- bo Krk in Darko Plahuta 9 itd. Med člani je bil Alojz Trste- njak (Mrož) tretji, Vinko La- vrinc (D. Poženel) pa četrti. Ekipno je velergski Mrož osvo-, jil prvo mesto, laški strelci pa tretje. v. L. V Hrastniku je bilo finalno tekmovanje republiške lige z zračno puško. Med štirimi ekipami je bil tudi Kovinar Štore, ki jč tokrat osvojil zad- nje mesto, zmagala pa je ekipa Avgust Majerič iz Maribora. Najboljši posameznik je bil Marjan Repič iz Kamnika, kije nastreljal 382 krogov. Za ekipo Kovinarja so nastopili: Franc Kočevar 351, Ivan Kočevar 359, Vili Dečman 360 in Bran- ko Malec 369 krogov. Z devetim kolom so strelci zaključili dvoboje v I. in II. občinski ligi z zračno puško. V I. ligi je zmagala II. ekipa Kovinarja iz Štor pred »IN- GRAD« I., »CELJE« II. itd. Iz lige sta izpadli ekipi: »ZLA- TAR« in Frankolovo. V II. ligi je zmagala III. ekipa SD »CE- LJE«, pred »TEMPO«, AVTO I. itd. Zadnji so bili strelci Voj- nika, ki so vzeli tekmovanje v ligi zelo neresno. Med posa- mezniki v enotni konkurenci I. in II. ligi je najboljša deseteri- ca takale: Jože Česnik (Kovi- nar), Marko Kobale (Ingrad), Fric Rezar (Kovinar), Viktor Povše (Celje), Jože Štrajhar (Tempo), Zofija Voler (Avto), Vili Ravnikar (Kovinar), Vinko Petek (Metka), Marko Zatler (Ingrad) in Branko Seme (Ko- vinar). Treba pa je poudariti, da v občinski ligi niso nastopili tisti tekmovalci, ki so nastopa- lil v I. in II. republiški ligi. T. J. Vesti iz juda V telovadnici na COŠ Fran Roš je bilo v soboto živo. Tam so se na pozivnem turnirju za pionirje in mlajše mladince iz Slovenije zbrali mladi judoi- sti iz 15 slovenskih klubov. Nastopilo pa je kar 136 mla- dih tekmovcdcev. Pri Celjanih se je najbolj izkazal Pecarski, ki je med pionirji v kategoryi do 58 kg zmagal. Pri mlajših mladincih sta osvojila tretje mesto Mulej, v kategoriji do 53 kg in Kačičnik v kategoriji do 68 kg. Mlinarevič je bil v ka- tegoriji do 75 kg drugi. Ekipno so pri pionirjih prvo mesto osvojili judoisti Gorišnice, drugi so bili člani ekipe Golo- vec in tretja ekipa Bežigrada. Pri ml^ših mladincih pa so bi- li judoisti Jesenic prvi, Impola drugi in judoisti Golovca tretji. V nedeljo se je v Celju mu- dil bivši član Celjskega judo kluba Ivo Reya, Marjan Fab- jan. S predstavniki Celjskega kluba se je dogovarjal o mož- nostih za prestop oziroma za vrnitev v Celje. Njegov prihod bi bil gotovo pomembna okre- pitev za celjsko ekipo, ki na- stopa v 1. zvezni ligi. Druga ekipa pa se bo v soboto v zad- njem kolu pomerila doma s tremi ekipami. Nastop celj- skih judoistov bo odločal o tem, kdo bo izpadel iz 1. re- publiške lige. N.G. Zmaga mladih lioicejistov starejši pionirji HK Cinkarna Celje so v Kranju na prvenstve- ni tekmi premagali domači Tri- glav s 15:1 (0:6, 0:5,1:4). Mladi celjski hokejisti so pri- kazali lep in predvsem hiter ho- kej. Vse bolj, ko se prvenstvo bli- ža koncu, vse lepše igrajo. Med najboljšimi so bili R^dragovič (6 zadetkov), Kelger (2), Weber (3), Ločnikar (3), Mauh (1) ter Ko- lar. V soboto igr^o pionirji HK Cinkarne v Ljubljani proti Kom- pas Olinipiji. M.S. Priprave žaisidh nogometašev Nogometaši Partizana Žalec so v okviru priprav za tekmova- nje v vzhodni republiški ligi odigrali dve tekmi. V Titovem Velenju so s tamkaj^iniru^- jem igrali neodločeno ^TŽS- cu pa so premagali enajsterico Elkroja Mozirje z 2:1. Gole za Žal- čane so na prvi tekmi dosegli Džokič, Mavrek in Hodžič, ki je bU tudi strelec obeh golov proti Elkroju. Dvoranski iiokej v Golovcu Partizan Gaberje je tudi letos, že petič zapored, organiziral pr- venstvo SRS v dvoranskem ho- keju, ki je bilo minuli konec ted- na v dvorani Golovec v Celju. Ta zanimiva športna panoga, ki je nekakšen zimski nadomestek hokeja na travi, pridobiva v sve- tu vse več privržencev, kar ne bi mogli reči tudi ^a Slovenijo in Jugoslavijo, saj ta šport gojijo sa- mo v nekaterih mestih. Eno od teh je tudi Celje, kjer Partizan Gaberje že nekaj let pripravlja tudi tekmovanja. Tudi drugo me- sto je lep uspeh celjskih zagnan- cev za ta šport, ki nima nikjer resne podpore. Gaberčani so v medsebojnih dvobojih izgubili 2 ABC Pomurko s 3:0, premagali pa so PIC Maribor s 3:1, Lipovce 2:1 in Svobodo iz Ljubljane s 4:2. M.T. JerneJa Pere znova prva AD Kovinotehna-Kladivar je pripravilo državno dvoransko atletsko prvenstvo, na katerem je sodelovalo 28 tekmovalcev iz 13 klubov. Tekmovali so v teku na 60 m in 60 m z ovirami ter skoku ob palici. V skromni kon- kurenci so celjski atleti dosegli lep uspeh. Jerneja Pere je, bolj z rezulta- tom 7,5, kot s prvim mestom, po- trdila svoj primat na 60 m v Jugo- slaviji. Druga je bila Barbara Do- lenc z 8,1. Razen teh dveh članic domačega kluba je drugo mesto osvojil Miran Zupane na 60 m ter skakalca ob palici Rebemišek in Dimitrijevič, ki sta preskočila 400 cm. Žal pa je naslov izpustil iz rok Milan Krajnc, ki ni presko- čil začetne višine 460 cm, čerav- no bi bila dovolj za prvo mesto že višina 430 cm. V soboto bo v dvorani AD Ko- vinotehne-Kladivarja republiško prvenstvo. j.kUZMA Evropsici poical na Goiteti V sredo in četrtek, 2. in 3. marca, bosta na Golteb dva slaloma za evropski pokal. Organizacijo obeh je prev- zel Smučarski klub Vele- nje, kljub olimpijskim igram v Calgaryju pa naj bi nastopile močne slalomske ekipe evropskih držav, Med prvimi so se prijavili slalomisti Norveške, ki jih vodi Filip Gartner. Golte- ški delavci obljubljajo do- bro pripravljeno slalomiš- če. Pri tem imajo namreč že kar nekaj izkušetTg, saj so na Golteh dosedaj imeli že štiri tekme za evropski pokal. BP DO Spominski park Trebce Bistrica ob Sotli 6 63256 Bistrica ob Sotti Razpisna komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge; individualnega, poslovodnega organa Pogoji: - višja ali visoka izobrazba družboslovne smeri - 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj tri leta na vodstvenih delih. - ustrezen odnos do samoupravljanja in izkazan odnos do dela. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi- dati pošljejo v 15. dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izidu objave obvestili v 15. dneh po opravljeni izbiri. Dejan TešoviČ (levo) se je odlikoval v plavanju na 400m . 1500m kravi in na 400m mešano, medtem ko je Tanja Drezg osvojila največ naslovov prvakinje in se vrača vsvoio nt^kii njo formo. Foto: T. TAVČA, iVIedaile plavalcem Od petka do nedelje je bilo v Celju absolutno republiško zimsko prvenstvo, na kate- rem je sodelovalo 158 tekmo- valcev iz 13 klubov Slovenije. Med njimi so bili zelo uspešni plavalci Klima Neptuna, ki so v vseh treh starostnih katego- rijah osvojili 19 zlatih, 15 sre- brnih in 5 bronastih medalj. Skupaj torej kar 39! Na odlično pripravljenem prvenstvu je imela celjska troj- ka - Tarya Drezgič, Jure Vra- čun in Dejan Teškovič - daleč največ uspeha izmed celjskih plavalcev. Grega Jurak je žal poškodovan in ni nastopil. Pa tudi Tanja Drezgič tretjega dne ni opravila vseh štartov zaradi prehlada. Najboljša tekmovalka p venstva je bila vseeno Tari Drezgič. Osvojila je v člans! konkurenci pet zlatih in en srebrno ter v mladinski koi kurenci 6 zlatih in eno srebri medaljo. Ob njej je bil Ju Vračun z dvema zlatima med Ijama in eno srebrno pri član in tremi zlatimi in eno srebrr pri mladincih. Dejan Tešov pa je nastopil samo v absolut konkurenci. V izrednem četv roboju na 1500 metrov kravi skupaj s Petričem in braton Majcen dosegel bronasto m daljo in rezultat pod 16 min - 15:47,62. Srebrno medaljo ] je osvojil za Novakom na 400 mešano. Preostale medalje so osvoj pionirji. Dejan Dodig dve zli in eno bronasto, Matjaž Koš kar štiri srebrne, Gašper Gor nak dve srebrni, Simona Sel dve bronasti, Maja Tanko di srebrni in eno bronasto ter m ška pionirska štafeta eno zM in dve srebrni. Med moštvi so celjski plava ci v skupnem vrstnem redu p moških četrti, pri mladinci sedmi in pri starejših pionirjiJ tretji klub v republiki. J.KUZM 25. FEBRUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 17 v 1- B ZKL je ekipa Menca L soboto zvečer v Celju v raz- burljivi, dinamični in drama- ^tni tekmi porazila moštvo [^-ana iz Ilidže, eno boljših L|iip te lige, z rezultatom 1:86. To je bila tretja zapo- edna zmaga Celjanov, sku- laj sedma, tako, da še pred [ratkim malenkostne možno- ti za obstanek, postajajo vse lolj realne. ; Že v 1. minuti si je Romein jrbanija tako zvil gleženj, da lozneje ni zmogel več zaigrati, 'o je bil nedvomno velik hen- jikep za igro Merxa v napadu in za borbo v zraku, še posebej, ko si je Medved 2 minuti pred jconcem prvega dela prislužil 4. osebno napako. T^rat so Celjani vodih z najvišjo pred- nostjo, bilo je 49:39. Ker je [Medved zapustil igro, potreb- no gaje bilo prihraniti za konč- nico, so gostje začeh razhko ni- 'iati, in v 27. minuti so tudi po- vedh s 65:59. To je bil zadnji alarm za treneija Zrinskega. V igro je poslal mladega Suši- pa, ki je kar šestkrat odhčno ujel odbite žoge. Prav toliko skokov je imel tudi Gole, po- magati pa sta morala tudi bra- nilca Pipan in Govc, kar jima je dobro uspevalo. V napadu seje razigral Gole, pri 85:84 za gose pa je sedem odločnih ko- šev dosegel Pipan, gostje pa le dve in točki sta zasluženo osta- h v Celju. Pohvalo za izredno borbenost zaslužijo vsi celjski košarkarji, ki so vstopili, pose- bej pa Pučko za igro v obram- bi, kajti onemogočil je najbolj- šega košarkarja Igmana, Sušin za odločilne skoke v napadu in obrambi, Govc za stalen tempo vodenja igre ter Gole in Pipan za učinkovitost pri 50% odstot- nih uspešnosti meta. Tudi tre- ner Zrinski, je z menjavanjem zadeval v polno. Merx je na 11. mestu> za njim so še tri ekipe, iz te Uge pa bi naj izpadle prav tako tri ekipe. Štiri bi se sehle v ni^i rang tekmovanja v pri- meru, da bi iz 1. A hge izpadla Bosna, vendar tenutni položaj tega ne kaže. V soboto bodo Merxovci gostovah v Pulju pri Gradinah, ki so zadrye. Takoj zatem, v torek, pa bodo v der- biju kola gostili ekipno Inexa iz Vrščca, direktnega tekmeca za obstanek v hgi. V II. zvezni ligi za ženske so v a derbiju sedine lestvice Slatinčanke doživele poraz v Omišu z ekipo Galeba 98:85, polčas 43:39. Kot je že v navadi sta pri Korsu Rogaški najbolje zaigrali Pešičeva 27 in Ciglerje- va 26 košev, Polutnikova pa jih je dala 18. Kors je trenutno na šestem mestu, v prihodnjem kolu pa bo gostil doma ekipo osmo uvrščene kranjske Save- commerca. V moški republiški ligi je ekipa Rogaške v Postojni pre- senetila istoimensko moštvo in zmagala z 87:84. Rogaška je zadela 14 trojk, od tega Sarajh- Ija kar osem. Ostali dve ekipi pa sa doživeli poraz in to obe na domačem igrišču. Comet je v Slovenskih Konjicah visoko izgubil z ljubljansko Ihrijo 96:75, Železar iz Štor pa v telo- vadnici STŠ tesno, 85:86 z domžalskim Hehosom. Pri Cometu se je najbolj izkazal mladi Mitja Nerat z 21 točka- mi, pri Železarju pa Plankos 26. Direktni tekmec Železarja Novoles je uspel zmagati v No- vi Gorici, tako da so Storani sedaj na predzadnjem mestu. Comet je trenutno 6, Rogaška pa 7. V ženski republiški ligi je bil lokalni dertfi v Slovenskih Konjicah, kjer sta se pomerili ekipi domačega Cometa in celjske Metke. Po kar dveh po- daljških, bilo je 55:55 in 63:63, so domače le strle odpor Ce- Ijank. DVajset sekund pred koncem tekme sije trener Met- ke prislužil tehnično napako, potem ko je predvsem domžal- ski sodnik vse prevečkrat oškodoval njegovo ekipoi Za Comet so največ košev dosegla Klančnikova 21, za Metko pa Juršetova 32. Comet je na le- stvici 6., Metka pa 9. V 2. republiški moški ligi igrajo tenutno razigravanje za prvaka lige, ki bo vstopil v prvo slovensko ligo. Šentjur je igral doma in izgubil s trbo- veljskim Rudarjem 81:83. Šentjurski košarkarji so v zak- ljučku tekme še imeh prilož- nost za zmago, ko je Polutnik prodrl pod koš. Mlada, neizku- šena sodnika nista hotela vide- ti očitne osebne napake in lepa priložnost je šla po vodi. Sprva so bili domači dokaj potrti, vendar so uvideli, da še vse ostaja odprto. V prihodnjem kolu bo Šentjur gostoval pri Miklavžu in možni osvojeni točki s tega srečanja bi jih vmi- h v borbo za vrh. Največ košev so za Šentjur dah Polutnik 27, Prezelj 16, Škoijanc 15 in Mar- tič 10. Goran Jurič, novi trener Že- lezarja: »Moji igralci so v četrti tekmi, ki jo vodim jaz, zaigrah najbolje, zato jim gre pohvala. V prvem polčasu smo zaostahl zaradi dobrega skoka v napa- du gostov. Kasneje smo z bolj- šo igro v napetem zaključku skoraj zmagali. Rad bi opozoril na mlada Valanta in Šosterja, ki sa dokazala, da je pred nji- ma lepa prihodnost, če bosta še naprej resno vadila. V na- slednjih tekmah, ko igramo z najboljšima ekipama hge, bom skušal vzpostaviti konku- renco v ekipi.« tpravili so začetniški tečaj 58 članov karate sekcije Žalec je v petek, 19. 2. 88 opravljalo preizkus znary a. Najštevilčnejši so bili pionirji, ki imajo za sabo štiri mesece začetniškega tečaja, nekaj pa je bilo tudi mladincev in jdetov. Vsi so uspešno opravih testiranje, le ocene so bile različne. Pravijo, da je nadaljnja usoda Martina Krpana povsem negotova. Aleš Klinar, ki je za njihov zad- nji album napisal večino besedil in sldadb, se je povsem posvetil svojemu drugemu projektu, to je ansamblu A^opop. Ob tem še zanimivost, da je toa skladba Samo mili- ' jon nas je, s katero Agro- popovci še zd^ žanjejo navdušenje, prvotno na- menjena Martinu I^anu • Ansambel Strmina (ex Štajerski fantje) je 11 dni gostoval v Zurichu v Švi- ci. Po povratku so bili si- cer zadovopni, vendar tu- di utrujeni, s^^j so morali igrati po več ur nepretr- gano • Velenjskemu Sank rocku bo besedila za drugo kaseto in ploščo napisal Miha Avazo, sne- mati pa bodo pričeh 22. niarca v ljubljanskem studio Metro • Ansambel fiž iz Kranja pripravlja Material za Četrto žetev, ^ot mu bi se imenovala naslednja plošča • Peter Lovšin, vodja in »front- man« razpadhh Pankr- tov, v ilegali pripravlja f^ateriale za samostojno glasbeno kariero. Pravijo, 'ia žeh končno zaslužiti tiekaj denarja za svoje otroke, zato naj bi bih vsi ^ksti v srbohrvaščini • Vse boli glasne so govo- ^^ce, da je z ansamblom ^ojzeta Slaka nekaj naro- Na prireditvi Marela ^ Mengešu, se je Lojze ^sk držal povsem zase, ^antje s Praprotna pa za- Ali to pomeni razpad ^^e najpopularnejših na- ''^dnozabavnih skupin ^Sloveniji? • Tatjana je tudi Tatvana Druga kaseta Tatjane DremelJ ponuja ljubezen Poti in stranpoti naše glasbene produkcije so več kot zavite, bi lahko rekli po poldrugem mesecu čakanja na kaseto Hočeš-nočeš tvoja sem, celjske pevke Tatjane Dremelj. Plošča, ki naj bi iz- šla skupaj s kaseto, pa je še v produkcijskih rokah, saj naj bi predvidoma izšla ko- nec marca. Sicer pa so vse skladbe, ki jih je Tatjana uvrstila na svo- jo drugo kaseto in tretjo ploščo, enotno zastavljene. Ponuj^o ljubezen, tisto, ki se šele por^a, in na drugi strani tudi takšno, ki že uga- ša. Vmes pa so tudi takšne o prijateljstvu, lepšem in pri- jaznejšem svetu... Producenta in hkrati tudi glavna ustvarjalca, ki sta Tatjani utrla zavita pota do izdaje kasete in kmalu tudi plošče, sta Oto Pestner in Tomaž Kozlevčar. S svojimi besedih pa se tokrat prvič poleg Ota Pestnerja, Marja- na Petana in Brigite Kobe pojavlja tudi Tatjana sama. »Pravzaprav sem se želela preizkusiti tudi v pisanju be- sedil, s^ me je po dolgolet- nem prepevanju zanimal ob- čutek izražanja lastnih ču- tery«, pripoveduje Tatjana, ki je tokrat prvič ponosna na celotno delo. »Stojim za vsem, kar je na kaseti. Od nastajanja in prvotnih zami- sh, do snemanja in aranžira- nja. Lahko bi rekla, da je končni izdelek resnično sku- pinsko delo in smo na njem vsi pokazali tisto, kar zna- mo«, pojasnjuje Tatjana na- stanek kasete. Pri »Hočeš-nočeš tvoja sem« je skupinsko delo izra- ža v celotni podobi kasete. Naslovna fotografija posnel jo je Celjan Roman Fonda ponazarja nekoliko zasanja- no, romantično ppdobo Tat- jane, ki jo ponuja tudi z glas- bo. Pri snemanju glasbenega materiala si Pestner in Ko- zlevčar tokrat nista pomaga- la z zuna^imi sodelavci. Vsi spremlj^oči vokali so »nas- neti«, glas pa je Tatjani v skladbi Sladka tajna poso- dila le še Nada Žgur. »Dela je bilo tako sicer več, amp^ ustvarjanje je bilo zanimivej- še - hkrati pa smo vsi tudi bolj sodelovah, pors^ale so se nove ideje, ki smo jih vključih v končni izdelek,« pripoveduje Tatjana. Končni izdelek, pa naj bo še tako zanimiv in dober, po- slušljiv in narejen z vehko truda, seveda zahteva tudi predstavitev. Tatjana se je odločila, da bo svojo kaseto predstavljala v radijskih pro- gramih, kot gostja bo nasto- pila tudi v televizijski oddaji Zdravo v nedeljo, 6. marca - k^ več pa sama že težko naredi. »Za promocijsko tur- nejo je potrebna organizaci- ja, te pa sama - če hočem na nastopih tudi dobro odpeti svoje pesmi - ne zmorem. Pri nas je pač tako, daje pos- neta kaseta ah plošča za pro- Čeprav je kaseta »Hočeš- nočeš tvoja sem« šele dobro izšla - v glasbenih prodajal- nah se je pojavila šele preš- nji petek - pa Tatjana že po- sluša prve pripombe. Očitki letijo predvsem na zunanjo podobo kasete, z glasbo pa - pravijo tisti, ki so poleg naslovne skladbe slišali še Sladko tajno. Luč ljubezni. Čarodeja, Supermana, Lepe noge, visoke pete. Dobrega fanta. Naj romantika nocoj ostane najina, Starega pri- jatelja in Če ne ljubiš me več - ni nič narobe. Tatjana je namreč svojo kaseto naslovila s Tatyana - to pa zgolj zato, ker bodo kaseto prodajali tudi v Av- striji in Švici. »S svojim imenom imam pravzaprav že ves čas, kar nastopam iz- ven naših meja, precej te- žav,« pripoveduje Tatj^a in pojasnjuje, da njeno ime tujci izgovarjajo Tat-i-ana. Ker Tatjana ni ne »tat« in ne »ana«, s tiskom naslovni- ce pa je želela prihraniti ne- kaj denarja, je na kaseti to- rej Tatyana. dukcijo že opravljeno delo in se za njeno predstavitev nih- če več ne potrudi,« pripove- duje Tatjana, ki je nasprotno prepričana, da šele dobra re- klama prodaja glasbene iz- delke. IVANA FIDLER Foto: EDI MASNEC Komisija za delovna razmerja KOTO - Koteks-tobus TOZD INDE Vransko, objavlja Prodajalec tekstilnih in usnjenih artiklov 1 delavec Pogoji: - prodajalec IV, KV - oblačilne konfekcijske smeri - 5 let delovnih izkušenj - 2 meseca poskusno deio - samostojnost pri delu z obvladanjem vodenja dokumentacije poslovanja Rok za prijavo je 8 dni od objave.^ Prijave pošljite na naslov KOTO TOZD INDE Vransko - Komisija za delovna razmerja. Obvestila o izbiri bomo posredovali v 15. dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata. ZDRAVSTVENI CENTER CELJE 1. TOZD Zdravstveni dom Slov. Konjice objavlja po 125. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu ter 83. čl..Samoupravnega sporazuma o usmerjenem izobraževanju in štipendiranju ZC Celje eno specializacijo iz splošne medicine 2. Zdravstveni dom Radeče eno specializacijo iz splošne medicine pogoji: - končana medicinska fakulteta - splošna smer - opravljen strokovni izpit Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili v 8. dneh po objavi na delavski svet TOZD. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30. dneh po odločitvi delavskega sveta. Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: 1. BRILLIANT DISGUISE - BRUCE SPRINGSTEEN (9) 2. VVHERE S THE PARTY - MADONNA (3) 3. LOVE IN THE FIRST DEGREE - BANANARAMA (7) 4. ZDRAVUlCA - UVČNI FRANZ (8) 5. ONCE UPON A LONG AGO - PAUL McCARTNEV (6) 6. RODI ME MAJKO, SRETNOG - ZDRAVKO ČOLIČ (5) 7. THEY DANCE ALONE (GUECA SOLO) - STING (7) 8. THERE S THE GIRL - HEART (2) 9. THE WAY YOU MAKE ME FEEL - MICHAEL JACKSON (1) 10. SANJAM TE - DON JUAN (1) Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.15 uri. DomaČe melodije: 1. JOŽETU-ZAJC (8) 2. ŠE EN LITER - PETRIČ (9) 3. RODNA VAS - ŠTAJERSKIH 7 (8) 4. VSAKO VINO - DOBRO VINO - ALPSKI KVINTET (8) 5. DEKLETU ZA LAHKO NOČ - DOVŽAN (3) 6. POVRNI Ml SREČO - PLANŠARJI (4) 7. EJ GODCI-TRIM (3) 8. PODAJ ROKO ŽIVUENJU - KOVAČIČ (2) 9. EKS VEUA - KLAVŽAR (9) 10. NAJLEPŠE JE - SLAK (1) Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.15 uri. KUPON lestvica zabavnih melodij_______________________________________ izvajalec_________________________________ lestvica domačih melodij_ izvajalec_____________________________ ime in priimek____________________________________________ naslov______^____________________________________ Nagrajenca: Anica Ljubič, Prebold 127 Dragica Toplak, Bukovjš 32, Gorica pri Slivnici Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, kija izžrebanci izberejo v prodajalni MELODIJA v Celju. - 18. STRAN - NOVI TEDNIK 25. FEBRUAR 19fl Vzrok Občina Šentjur pri Celju je še vedno najmanj razvita v Sloveniji. Nekateri menijo, da se iz tega mesta ne more izvleči zaradi tistega »pri Celju«. Saj tudi celjska občina zadnja leta vse bolj tone. Drago-najdražje Podatki nedvoumno kažejo, da je od vsakršnega zdravljenja najdražje zdravljenje v bolnišnici. V celj- ski bojda še posebej. Veliko nas pa stane tudi zdravljenje razmer v bol- nišnicah. V celjski še posebej! Roke na mizo Imamo eno najobsežnejših ustav, na tisoče zako- nov n množico samoupravnih sporazumov. Žal jih veliko sploh ne spoštujemo. Zaradi tega nekateri predlagajo, da bi pri podpisovanju morali zahtevati, da se podpisniki obnašajo kot šolarji: da imajo roki na mizi. Le tako ne bodo mogli pod mizo držati fig. Prostor Ljubljanski delavci napovedujejo odhod v Beograd! Pomeni to, da bo pred slovensko skupščino in v Can- karjevem domu več prostora za delavce iz ostalih krajev Slove- nije?! Zanimivo Slišimo, da se razme- re v Liku Savinji v likvi- daciji le urejajo, in da kaže, da bi v teh obra- tih kmalu spet stekla proizvodnja. Pri tem pa je zanimi- vo, da naj bi po obnovi šla ta proizvodnja »Ra- kovo pot«. Narod si bo pisal cene sam. ne Zis mu jih ne bo, ne kak drug organ! Tudi pri tovarnišldh pevsifih zborih se lo- že neifa podobnost s siceršno redno de- javnostjo v deiovnih organizacijah. V večini primerov Jim dirigirajo dirigenti od zunaj! Kaj ob problemu s konjiško lestvijo treba je reči? Ali do vrha Rog le, ali Konusa bi morala seči?! Cenovna inovacija Mlečni izdelki irnajo novo ceno - pa vendar se niso podražili. Podražiti se namreč ne smejo. Ni pa protizakonito, da potrošnUu,zanje ne bi plačevali več - če s tem strinjajo. Nova enota Slišimo, da bomo imeli v Jugoslavij kmalu večjo denarno enoto. Namestoj dinarja bo to 10 dinarjev. Razen če ne bomo teh deset ali pa še kaj več spet spremenili v navaden dinar Dobro je Le zakaj se nekateri še vedno tako razburjajo, da odpiramo nove bifeje in gostilne. Saj jih še kako potrebujemo. Nam vsaj ne bodo mogli tolikokra/ očitati, da delamo račune brez krč- marja. Spomnil sem se Ciriline prošnje, naj ju umorim. Zona me je spreletela ob misli, da bi se dotaknil tega angela. In vendar ni rešitve! Ko bi šel ven in počakal v zasedi! Planil bi na voz, sunil voznika in zbežal. Ne utečem. Vojaki me ujemo. V grozi so tekli trenutki. Glavo mi je objela težka tema, kakor bi mi jo kdo v svinec vkoval. Srce se je stresalo, pred očmi so kipele meglš. Mine ura. Iz preto- rija pribeži suženj. Za ^njim centurio. Kriknil je na spremstvo. Od strahu in čakanja so mi oglušela ušesa, da nisem razumel. Toda videl sem, da so vojaki pognali konje, dvokolnica se je zazibala, odšli so prazni, brez Irene. V meni seje porodila moč, tema je izginila izpred oči, začel sem šepetati moUtve. Kmalu seje vrnil suženj in z njim zdravnik. Rešena! Spustil sem se v tek in hitel k Spiridionu. Gnusil se mi je ta lakomnik. A tedaj sem pokleknil predenj in mu poljubil sandale. Od radosti me je premagal smeh in solzš so mi zaeno tekle iz oči. Ne vem, ali resnično toliko ljubim Epafrodita ali Ireno ali samega sebe, da sem blaznel od veselja. Ko bi jo bili odpeljali, bi bil počakal na Rustika in ga zabodel. To je bil moj sklep. Nato bi bil planil v morje in bi se bil pogreznil na dno, da bi ušel sramoti, ker je nisem otel. Zvečer sem šel s čolničkom na morje in na samotnem kraju pritisnil k bregu. Poiskal sem domenjeni kraj in glej, vrlih barbarov je bilo že nad polovico zbranih. Ne da bi bil čakal ostalih, sem se tiho splazil z njimi skozi goščo in soteske, ki obkrož^o Toper, ter poiskal samoten, dosti oddaljen kraj, da bi tam počakali za napad. Ker sem vedel, kako močno bo Rustikovo spremstvo, se nisem nič bal. Tudi samo s tremi barbari bi si bil upal nad vojake. Zato sem šel k skopljencu, kamor je prihi- tela tudi Cirila zahvs^evat Spiridiona. ,Povej gospodarici, naj prosi strica, da odpotuje zve- čer. V hladu, naj reče, je ne bo napadla omedlevica.' Popoldne sem zopet odveslal po morju in šel iskat še ostalih barbarov. Vsi so prišh. Odvedel sem jih vskriva- Ušče. ,Vrli borci!' sem jih nagovoril. ,BUža se ura. Že ste. zaslužili suhega zlata. To je šele polovica. Drugo dobite deseti dan. Toda berem vam z lic nekaj drugega. Mašče- vanje je zapisano na vaših mrkih čelih. Da, maščevanje tistemu, ki vam je z davkom izpil kri in vas pognal med razbojnike. Častitljivi razbojniki so tisti, ki hočejo sami peljati pravdo za kruto krivico. Tudi oče te deklice, katero btmemo nocoj, je komaj ubežal despotu. Ker je imel nekaj denarja, je stegnila pošast po njem svojo roko. Toda utekelje. In sedaj troši zadnji ostanek imetja, da otme otroka. Nocojšnje delo ni rop, ni umor, ni tlaka in ni suženjstvo, nocoj je sveta noč, ker bo opravdana krivica!' Divji obrazi so se razkremžili, iz njihovih oči je sršel ogenj, pokazali so se lačni zobje, pesti so se krčile, mišice valovile. ,Kakor zveri!' sem se razveselil in prestrašil. Zbor lač- nih levov v pustinji ni grozotnejši od te tolpe. Kamor udarijo, zavlada smrt. Ko seje zvečerilo, smo se sporedih ob cesti na levo in desno. ,Kadar plosknem z rokama, udarite! Pazite, da zadene prvi zamah. Ko pade drugi, naj že vsakega vojaka obsenči Morana. Voza se ne dotikate! Voz je moj!' Nihče mi ni odgovoril, nihče ugovarjal. Še z očmi niso trenili. Vsak je stisnil svoje orožje in se prikril za drevje in grmovje na prežo. S tem trenutkom seje pričelo zame trpljenje, kakor ga še ni bilo. Čim bolj se je temnilo, tem bolj se me je polaščal grozen strah. Iz njega je izviral obup. Objelo me je kakor z železnimi rokami. Če Irena ne pride? Če so barbari nezanesljivi? Ko bi^ bil kdo celo izdal načrt Rustiku? Za veliko plačo? Če prefekt podvoji, potroji spremstvo? Zatrepetal sem. Da bi imel sto rok in sto- kratno moč! Odslovil bi bil divje barbare. Pojdite! Opra- vili ste! In če uide en sam vojak in poleti nazaj v Toper... Vsa posadka se dvigne za nami v divji pogon. Ne uidemo. Irena je izgubljena. Celo Epafroditu bi uteg- nili priti na sled. Zamižal sem od groze. Bela cesta, ki se je sivo vlekla skozi noč, seje pogrezala pred menoj. Nemirni valovi so se bočili na njej. Iz valov so se režali grozni razbojniški obrazi. Jaz sem se pogrezal. Po meni je segala Irena. Epafrodit je odvrgel filozofsko o glavnico in priskočil na pomoč. Jz barbarskih obrazov so se zasvetili krvi žejni zobjš. Črru nohti so se stegnili po filozofski oglavnici - zažvenketalo je zlato in se usulo na cesto. Stisnil sem z dlanmi senca, kjer je kovalo in bilo kakor ob naklo. Odprl sem oči. Kakor v vročici sem se tresel. Pred menoj je tekla tiha in mirna cesta. Udaril sem se na čelo. Kaj delaš, Numida! Ne blazni! Mir, pogum! Zaupaj! O Kriste, usmili se angela! Tedaj je zaklopotalo v daljavi. Prihajajo. Ob desni in levi ceste seje čulo, da so počili sklepi v kolenih. Barbari so se pripravili na skok. Kakor bi me nekdo prebudil iz težkih sanj. Na mah sem bil miren. Hladna moč mi jt napolnila ude. Strah in obup sta izginila. Ko je že bob nela četa razločno od udarcev kopit, sem se celo nasmeh nil od radosti, da izvršim to težko delo. Barbarom sem \ tem trenutku zaupal kakor sam sebi. Oprezno sem se sklonil izza drevesa. Prvi dve senci sts se pojavili na cesti. Za Tujima še dve in štiri in osem, deset. Nato šumot koles v prahu. Z belim zastrta dvokol- nica. Potem zopet poskakujoče sence. Z desnico sem stisnil bodalo, dvignil levo nogo, napel stegno in z dvig rojeno levico čakal, da udarim po nogi v znamenje. Prhanje konj se je čulo. Vojaki so molčali. Pod pod kvami seje včasih pokazala iskra. Cingljanje brzd. Prvi jezdeca sta tik mene - druga dva - tretji - peti par- voz. - Tlesk! Grmovje je izbruhnilo divje sence, zamahi, padci nekaj krikov-jaz na vozu, voznik preboden pod koles in šlo je kakor blisk brez besede in brez klicanja v noč.* Radovan je dvignil roke, kakor bi vodil bežeče konje, in ječal: »O-o-o, si jo otel, o Numida, o-o-o, Perunje velik.« Tedaj se sunkoma odmakne zagrinjalo v Numido% šotor, zunaj se razležejo kriki, nastane vrišč, vojak, kije vstopil, krikne: »Vojska! Bežimo.« Kakor od gada pičen je Numida planil in stal pret šotorom. Radovana je pograbila plahost, prekucnil je vrč in bežal za Numido. Tesno seje stisnil ob njega in z razpr timi usti, s težkim jezikom golčal: »Huni - Varhuni - Tunjuš - bežimo!« 25. FEBRUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 19 20. STRAN - NOVI TEDNIK 25. FEBRUAR 19fl 25. FEBRUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 25. FEBRUAR 19fl 25. FEBRUAR 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 25. FEBRUAR 19fl Veliko hrupa, malo vsebine če bi sklepali po silni gne- či, ki smo jo doživeli v petek popoldne na celjskih mest- nih ulicah, bi lahko rekli, da Celjani pogreš^o zanimive zabavne prireditve. Letos so bili prikrajšani tudi za pustni karneval po mestu, zato so v toliko večjem številu prišli na Praznik mimoze. Vabila so obetala zanimiv sprevod, v katerem naj bi bile poleg članov godbe na pihala še maržoretke, maske, klape, folklorna skupina in »trom- bonjeiji«, vsi skup^ pa n^ bi predstavili tradicionalni praznik cvetja, ki ga vsako leto pripravlj^o v črnogor- skem primoiju. Vendar so bili mnogi razočarani. Res, da je močno pokalo iz krat- kih pušk, ki so jih imeli »trombonjeiji« in da je igrala godba na pihala, pa tudi maržoretke so bile zraven, to pa je bilo tudi vse. ^!55moz je bilo na celotni poti komaj za vzorec. Od napovedanih 130 nastopajočih jih je v sprevo- du sodelovala polovica in če je kdo pričakoval spektakel, ga v petek gotovo ni mogel videti. Organizator prireditve je bil Montenegroturist iz Bud- ve skupaj s svojo celjsko po- slovalnico, praznik pa nsg bi bil predvsem vabilo turi- stom za obisk Črne gore in predstavitev delčka njihove kulture. Osrednja prireditev je bila zvečer v dvorani Golo- vec, vendar je privabila pre- cej manj gledalcev, kot pa so veijetno organizatorji priča- kovali. Že cene vstopnic v predprodaji so bile precej zasoljene (6.000 dinaijev), sprevod po ulicah pa tudi ni mogel biti dodatno vabilo za večerno predstavo. Nič posebnega torej, bi lahko zaključili z upanjem, da se bo prihodnjič predsta- vitev črnogorskih zanimivo- sti bolje posrečila. T. CVIRN Foto: EDI MASNEC Bodice Zdravstveno stanje mnogih birokratov dokazuje, da za zdrav- je ni dovolj - če si »z vsemi žavbami na- mazan«. Za nekatere športnike bi v horoskop morali unesti znak - muhe enodnevnice. Smučar in potrošnik sta si v nečem podob- na - oba sta najbolj srečna ob zamrznitvi. Mleko je že leta nazaj živilo - Za molzenje kmetov in potroš- nikov. MARJAN BRADAČ Kajakaši v Turčilo Pred zahtevno odpravo še na Korziko Sredi aprila bo krenila v Turčijo, v Pontsko gorov- je, ki leži v njenem severo- vzhodnem delu blizu meje z SSSR, mešana, štiričlan- ska jugoslovansko italijan- ska odprava kajakašev eks- tremistov, ki želijo odkriti doslej skoraj še neraziskane brzice turških rek. Naš del odprave sestavlja- ta brata Rok in Luka Ško- berne iz Šempetra, z italijan- ske strani pa sodelujeta Tr- žačana Piero Linda in Stefa- no Figliolia. Vsi štiije imajo precejšnje izkušnje pri pre- magovanju »najtežjih« evropskih rek. Kajakaški ekstremizem je namreč spust s kajakom po rekah in soteskah, ki so na meji voznosti, kar pomeni vožnjo po rekah najvišje te- žavnostne stopnje (V in VI ki obstaja v kajakaštvu. Pra neraziskane reke Pontskeg gorovja menda odlikujejo ij redno dolge brzice brez mii nih vmesnih delov, veliki nj kloni, visoke kaskade in sU povi ter komžO premagljiv valovi in vrtinci. Pred zal tevno odpravo bodo kajakal en teden trenirali na Korzik kjer bodo veslali na najte^i] rekah Evrope. Prvi bazni tabor v Turč^ bodo predvidoma postavi] 18. aprila, pri tem pa se bod morali s pomočjo nosačev i mul povzpeti do višine 320 metrov. Pretežni del odpn ve bodo financirali sami upajo pa tudi na pomoč d« lovnih organizacij z našeg območja. Iz Turčije se bod vrnili sredi maja. Rok Šribar, glavni pobudnik Savinjske kajakaške šole ii kajakaške odprave Turky 88, se pripravlja na Savinji. Foto: EDI MASNEi Tonček je v soboto odšel v vinograd in našel v kleti Der- žanovega Sergeja in Ilijo in povedal, kaj se je zgodilo. »Če vas bodo zasliševali, mučili, zatajite vse, kar ve- ste,« sta rekla. Tonček in Milka sta se v soboto trpežno in toplo oble- kla, trdno namenjena oditi k partizanom - zbala sta se ge- stapovskih pesti. Pregovori- la ju je sestra. Strah ni bil zaman, slutnja se je uresničila: v nedeljo navsezgodaj so prihrumeli gestapovci in esesovci, za- sedli hišo in ujma zla se je začela. Milka se je skrila v dimnik, čepela tam skorajda dve uri, potem pa ni več vzdržala in je padla na tla, vsa črna od saj. Sprejel jo je krohot, potem so jo po- zdravile prve klofute. Iz por stelje so vrgli tudi očeta, ma- tere pa ni bilo doma. Brat sprva ni hotel odpreti, ven- dar so mu zagrozili, da bodo v bajto zmetali bombe. Vrgli so ga na tla, klečal je pred njimi, roke so mu zvezali na hrbet. Čakali so, kaj bo, brat pa je že snoval, ves mrzličen, pobeg. Posrečilo se mu je, da je zrahljal vezi in - pobegnil. Kot živinčeta so jih gonili v Podsredo, kjer so jih nalo- žili v črn avtomobil, tega Mil- ka ne pozabi in jih odpeljali Milka Bevc v Krško, kamor so čez dva dni privedli še mater. »Joj, otroci, tajite, vse taji- te, sta nas vedno zaklinjala oče in mati, pa če vam roke in noge polomijo. Nič ne ve- ste, nič, zapomnite si to kot amen v očenašu. Tajili smo. Pripeljali so Vi- do Joštovo. Ne poznamo je, smo rekli. Tepli so nas, zani- čevali, pljuvali, bili smo manj kot smetje. Potem so nas odpeljali v Maribor, ob- sodili na smrt in kmalu po- milostili. V past seje, ob Sot- li, pozneje ujel tudi Tonček. Sodniku Jankoviču in Jože- tu Kuneju se lahko zahvali- mo, da nas ni doletelo naj- hujše. In smo odrajžali: ata in brat v Mauthausen, sestre in mama v Auschwitz, skupaj z menoj seveda. Po ruski fron- ti so nas odpeljali v Ravens- bruck.« Toliko let po vsem tem je težko presoditi, kaj je bilo huje, z največ groze pa jo še vedno navdaja zločin pri Preskarjevem mlinu, ki so ga tudi sami krepko občutili. Tragedije Vidi Joštovi, slo- venskemu dekletu, nizkotni izdajalki, nikoli ne bodo od- pustili ... Kako je pravzaprav prišlo do izdaje? Viri povedo, da je v Breži- cah Joštova na gestapu po- vedala, najbrž pod pritiskom groženj o mučenju, kje so partizani, za katere je seveda vedela in koliko jih je. Osredška skrivnost se je za Nemce razkrila, naprej ni bi- lo težko. S partizani so se spopadli na grebenu Drenovca, pri- tisk je bil premočan in fantje so se umaknili proti Osredku in pri potoku znova naleteli na sovražne vojake. Potisnili so jih v dolino, v ozko globel v neposredni bližini Preskar- jevega mlina in jih skorajda vse pobili. Kljub vsemu seje Yendarle rešilo pet borcev. Štirinajst fantov je padlo, se- dem jih je bilo ujetih in ra- njenih. V enoti so bili tudi. grški borci. Enaindvajsetega februarja so Nemci našli še dva mrtva partizana, ki sta zmrznila v snegu. Tako je bi- la razbita druga četa Kozjan- skega bataljona. Vide Joštove ni zadela ka- zen, pobegnila je v Ameriko, kje živi kot neoporečen dr- žavljan Združenih držav in bržkone kaj malo ljudi ve, kako krvave so njene roke ... »Naši bajti bi tudi pristaja- la kakšna plošča, ko jih že tako na veliko vzidujemo,« zavihra Milka, »dovolj smo prestali. Zase, še bolj za dru- ge. Saj, to ni pomembno, spomin bi pa le ostal.« Kako je pravzaprav to, da ljudje hitro pozabimo na do- broto, na zlo nikoli, misli na glas Milka. Tistikrat se je obetalo, obeta se tudi danes, od obetov pa človek ne more živeti, kaj šele živo in zdravo zadihati med temi kalužasti- mi kolovozi, ki še tega imena ne zaslužijo? (Znabiti da je danes okoli Osredka že asfalt!) Bržkone smo zgrabili na napačnem koncu, sem še ve likokrat slišal tisti dan, ko s( je sonce cmerilo nad Bohor jem. Ljudi smo zvabili v doli no, kmetije so opustile, je ta ko. Drago Kunej? Pa so vča sih vendarle preživljale ne h eno, tudi dve, tri družine . .i Spet je zalajal kuža, a je k^ hitro spodvil rep in veriga s« je umirila, Milka pa, smehlja joč se na pragu, je izginila i blago temino veže. Ko sem se spuščal navzdol proti Kunejevim, sem pre mlaval Milkine besede, zdra ve misli človeka, ki živi z na ravo (Nadaljevanje prihodnjih Preskarjev mlin, kakršen je bil pred obnovitvijo. Pod kolo danes mrtvega mlina stB^ skrila dva borca, vendar so ju izsledili.