------    243    ------
Novičar iz domačih in ptujib dežel.
Na čelo današnjemu novičarju stavimo preimenitno novico, da za 5 dni je med našo in prusko armado vojska ustavljena. Ta doba se je začela v nedeljo opoldne in preteče v petek opoldne. Namen tega vojskinega prestanka je, da bi se v tem času našla podloga za mirno spravo. Zato so se avstrijski poslanci   grof  Karolv,   baron Brenner  in   topniški
------    244    ------
general Degenfeld podali v pruski glavni stan.  Ako se v teh 5 dneh naša   in pruska   vlada porazumite saj toliko, da najdete podlogo,   na ktero bi se dalje pripele obravnave za premirje, se ne bode začela iznova vojska; če pa se to ne zgodi,   začne se v saboto zopet vojska in gotovo grozovita vojska.    Vojska  pa,   naj je slavna ali neslavna za nas, zmiraj ostane nesrečna za Avstrijo; zato se čedalje bolj po   vseh slovanskih   in   rumunskih in tudi po   mnogih   nemških časnikih  razlegajo   domoljubni  klici: dajte nam mir,   dajte nam mir!    In kakor mavrica po hudih  nevihtah  naznanja  nam prijazno vreme, tako je vladna dunajska „Abendpost" 22. dne t. m. rekla besedo,  ktera nas z veselim upanjem navdaja, da se doseže mirna sprava. — In   kako se veli nadepolna ta beseda?    Tako,   da vlada naša ne bode na vrat na nos več tiščala  v Nemčijo,   ampak da ohraniti   celokupnost  avstrijskega cesarstva ji bode skrb pred vsem.    To je pravo!    To je politika avstrijska, to je politika zdrava, ktera kmali zaceli rane,   ki jih je državi naši vsekala nesrečna sedanja vojska.    In kaj bi tudi koristilo  Avstrii,  ako bi se Nemčije držala  kakor  smola,   ker   se cesar Napoleon s prusko in italijansko vlado popolnoma sklada v tem, da naj Avstrija slov6 d& Nemčii.   In če bi tudi stari nemški bund že ne bil pokopan,   kaj neki bi pomagal Avstrii?   Saj vendar zdaj ves svet vidi, koliko veljd nemški bund!   Ako tedaj Prus ničesa druzega ne terja od Avstrijo kakor   edino   to,   da popusti  nemške stališče —z Bogom bund! naj reče Avstrija, po zado-voljnosti svojih  narodov sama sebi   zadostna, in močna v edinosti.  Radovedni tedaj pričakujemo poslednjih dni tega tedna,  da toliko zaželjeni,   se ve,   da častni mir prinese Avstrii!   —   Od vojske   na severji nimamo  nič druzega važnega povedati, kakor to, da se pruska armada čedalje bolj razprostira po našem cesarstvu in da se pomikuje na Ogerskem proti Požunu (Prešporku), brž ko ne iz tega namena, da bi ognila se močni naši armadi ,  ktera stoji pri Floridsdorfu blizo Dunaja, in bi potem od zadej Dunaj zajela. Z našo armado se pruska poslednje dni   ni   sprla  v večem boji;   al   kjer koli je pruska  armada   se   sprijela  z armado   kake  nemške države, povsod jo je otepla;   pač dosti žalostno je, da 7. in 8. krdelo nemških zaveznikov, 100.000 mož močno, se še zmiraj ni zediniti moglo ali ne hotlo in da jih v majhnih četah   pruska   armada   s komaj  50.000 možmi povsod strahuje. /^   Garibaldovciše zmiraj najbolj rijejo na Tirole,   in   le   ko   bodo   s  krvavimi  glavami morali zapustiti gore*   tirolske, jo  utegnejo  udariti  čez planine  koroške in kranjske.   Prvi  pa jim bo   to pot presekal podmaršal Maroičič, kteri ob Soči stoji s kakimi 30.000 vojaki.   Lahom  sploh nikjer ne  gre  po sreči.   Bahali  so  se  s  svojimi  vojnimi   ladijami  tako, da je svet mislil, da v enem hipu  talijansko brodovlje bode pokončalo avstrijsko.  In kaj  se zgodi 18. t. m.? Italijanske   ladije,   10   oklepnic   (panzerschiffe)   in  vec parobrodov, udarilo jena dalmatinski otok Vjs (tali-janski Lisa) in začno bombe metati na-nj.  19. dne t. m. jim gre admiral Tegethof (po rodu Štajerec) naproti, jih napade in zmaga.   Eno oklepnico je na dno pogrez-nil, da je ž njo vred vse potonilo, drugo pa je v zrak razpršil. Naše ladije niso poškodovane bile razun lineje „Kaiser", ki je zgubila jambor. To je zmaga na morji, s ktero se avstrijsko pomorstvo po pravici ponašati more, in po kteri bode Lahom srce še bolj  vpadlo. — V političnih   zadevah   pa   je   te   dni   ta   novica  zvonec   nosila,   da je bil prvak   ogerske  Pesti Naplo-stranke Fr. Deak na Dunaj poklican in da se je ondi pomenkoval z državnim ministrom in  ogerskim dvornim kance-
Iarom. Pravijo, da se naposled vendar le utegne roditi ogersko ministerstvo. Bode li morebiti ono Avstrijo rešilo iz zadreg? bode li ono Avstrijo dalo novcev? Prazne sanjarije so, o kterih „Zukunft" resnično pravi, da razrušijo septemberski Avstrijo-re-šivni program.