ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA IŠKA VAS 1941 — 1948 — 1953 VLADIMIR BONAC Za rodom rod se vzpenja k sreči, ki naše je nenehno hrepenenje, a sirma pot, ki stopamo po njej, nas vodi le skozi trpljenje. UVOD K dosedanjim monografijam o slovenski vasii dodajamo novo. Z žalostjo moramo ugotoviti, da smo V raziskavi našega ipodeželja daleč za Srbi, ki so po C'\-ijičevem zgledu izdali vzorno in obsežno zbirko monografij o srbskih vaseh, a jo še vedno nadaljujejo.^ Naša monografija se od dosedanjih razlikuje tako po predmetu kot po načinu obdelave. Upo- rabili smo statistično gradivo, zbrano v treh popisih prebivalstva. S tem smo si namenoma postavili ozek, izato pa tembolj trden okvir golih dejstev. Dodali smo mnoge druge podatke. Šte- vilčni podatki nam niso bili namen, temveč samo sredstvo za sociološko analizo. Tiste podatke, ki niso posebej označeni, smo ugotovili sami. Pri tem tnam je pomagal predvsem predsednik občine Ig Jože Japelj, ki je doma iz Iške vasi; upo- rabili smo tudi šolsko kroniko. Za proučitev problema smo izbrali poseben način, katerega uporabe nismo doslej nikjer zasledili. Z njim smo zagotovili ne samo eksakt- nost izsledkov ter zadostili zahtevam po popol- nosti in v primerljivosti, temveč smo prešli iz brezosebne statistike v živo, naravnost pretres- ljivo predstavo o dogajanjih v izbrani vasi, ne da bi pri tem zašli v opisovanje posameznih primerov. Vprašanje, ki smo si ga postavili, je naslednje; Kakšna je bila usoda prebivalcev po posa- meznih generacijah v eni izmed mnogih slo- venskih vasi zaradi druge svetovne vojne in povojne dobe? Zakaj smo med tisoči slovenskih vasi izbrali prav Iško vas? Seveda bi radi prikazali tipično slovensko vas, toda po kakšnih merilih naj bi jo izbrali? Za naš izbor ni bila torej toliko odločilna sama tipičnost kot drugi razlogi. Po gradivu iz leta 1941 smo bili omejeni na Do- lenjsko in izbrali smo Iško vas, ker je blizu Ljubljane in smo mogli na kraju samem pre- veriti in dopolniti ugotovitve ter sklepe, ki smo jih napravili na osnovi arhivskega gradiva. Kljub bližini mesta je Iška vas po našem mnenja dokaj tipična -dolenjska vas za tiste predele, kjer ne raste trta. Po svoji individualni usodi pa je Iška vas takšen memento proti vojnim grozotam, da zasluži poseben opis. Končno je bilo za mašo izbiro pomembno tudi to, da v Iški vasi ni bilo mnoigo prebivalcev, ker zahteva podobna analiza, kot smo jo izvršili, ogromno tehničnega dela, ki ga le stežka zmore indivi- dualni raziskovalec. Študija ima sicer za osnovo statistično gradivo, toda ni zgolj statistična. Številke so nam služile v dvojnem smislu: Prvič kot podlaga za sta- tistično dokumentacijo stanja in razvoja; drugič pa kot okvir, v katerega smo skušali zajeti usodo skupnosti ob usodi posameznikov. S tem smo prenesli raziskavo subjektivnih usod v ob- jektiven okvir nespornih dejstev. Način, ki je nekoliko podoben genealoškemu, bi še najbolje ponazorili s tremi mrežami, ki so razpete druga vrh druge. Vsako vozlišče je človek. Če bi bili mreži enaki, bi pri statističnem opazovanju dejali, da je število vozlišč enako in je bilo prebivalstvo stacionarno. Pri tem sploh ne bi upoštevali izprememb, to je, da so posamezniki odšli oziroma umrli in so namesto njih druge enote — rojeni in doseljeni. Pri naši analizi smo ravnali drugače. Pri prvi mreži smo poiskali, katera vozlišča ustrezajo istim vozliščem v drugi mreži in podobno v tretji. Tako smo za vsakega posameznika določili mesto v prvi in nato v drugi in tretji mreži. Osnovna je bila prva mreža (im. normalna predvojna populacija). V primeri z njo se je pokazalo v drugi mreži mnogo praznin, namesto ustreznih vozlišč pa so nastala nova. Skupnost, ki jo je predstavljala druga mreža, je razpadla v tri dele. Kot »umrle in odseljene« smo označili tiste, ki so bili v Iški vasi 1. 1941, pa jih 1. 1948 ni bilo več. Drugo skupino sestavljajo tisti, ki so se »rodili in priselili«, torej so bili v vasi le 1. 1948. Z eno besedo jih lahko označimo^ kot »novoselce«. Tretjo skupino tvorijo tisti, ki so bili v vasi 1. 1941 in 1948, kratko imenovani »staroselci«. Prehod od leta 1948 do- 1953 smo preiskali na podoben način. Gručasto naselje Iška vas leži ob potoku Iški pod severnim pobočjem Krima v višini 326 m nad morjem. Od Ljubljane je oddaljena po cesti 11 km. Prometna lega vasi je odročna, ker je krimski masiv do nedavna oteževal zvezo z južnimi kraji. Barje pa do pred sto leti s sever- nimi. L. 1937 so izročili prometu vojaško cesto Staje—Rakitna, ki so jo leta 1953 kot okrajno cesto podaljšali do Selščka in Cerknice. Neko- liko nad vasjo se cesta razdvoji in en krak vodi v znani počitniški kraj Iške tesni.' Z Igom, ki je središče vseh vasi ina robu Barja pod Krimom in Mokrcem, je povezana s transverzalo Vrhnika—Škofljica, ki teče ob južni meji Barja. Odkar vodi skozi vas dobra cesta, je promet živahnejši; največ je tovornih avtomobilov, ki vozijo les. Cesto Ljubljana—Ig, ki je zdaj glavna prometna žila ižanskih krajev, so .zgradili in usposobili iza težki promet šele 1.1827. Do takrat so vozili v Ljubljano okrog Barja na Škofljico. Dandanes sta Ig in poleti tudi Iška vas zvezana z Ljubljano- z avtobusom, ki vozi večkrat dnev- no, toda obratuje šele od 1. 1924; dotlej so bili edino prometno sredstvo vozovi. Železnica je daleč. Do najbližjie železniške postaje je iz Iške vasi 7,3 km. Prometna odmaknjenost Iške vasi je nedvomna zelo vplivala na razvoj naselja v preteklosti. Ker ni tranzitnega prometa, so nastale med vasjo 39 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO in Ljubljano, ki tvori naravno središče barjan- skih vasi, samo takšne zveze, ki so prišle iz mesta ali vasi, ne pa od drugod. Vas je bila navezana na mesto samo zaradi prodaje poljskih pridelkov ter lesa, največ drv. Mesto pa do pri- četka tega stoletja ni isltalo' stikov z vasjo. Takrat so odkrili lepote Iških tesni. Počasi, a zagotovo se 'je širil krog ljubiteljev romantične soteske. Vse vodi pot sikozi Iško vas, toda tam se navadno nihče ne ustavi. Stiki z domačini so le bežni, vendar opazovanje tega gibanja gotovo ni brez vpliva na duševnost mladostnikov, v katerih neopazno raste želja za izselitvijo iz rodnega kraja, ki jim daje malo in slabega kruha, kar so spoznali že njihovi očetje in dedi. Druga značilnost kraja je v tem, da je po(pol- noma kmečki. Daleč naokoli ni nobene tovarne ali večje obrtne delavnice, temveč so le gozdne eksploatacije in manjša podjetja (na primer ap- nenice, opekarne, peskolom, kamnolom in po- dobno). Pri lesno-industrijskem podjetju na Igu so zaposleni 4 vaščani, v kovinski industriji na Igu 1, iz vasi sta tudi 2 logarja. Dovolj zgovorno je dejstvo, da je bilo 1.1941 v Iški vasi 83 »/o kmečkih prebivalcev in 1.1948 celo 94,8 »/o. Leta 1925 se je pričel voziti s kolesom prvi domačin na delo v Tobačno tovarno v Ljubljani; leta 1933 se jih je vozilo na delo v Ljubljano 8, v glavnem z avtobusom. Za razvoj industrije, razen lesne, ni naravne surovinske baze. Vrhu tega je tudi lega nepri- merna, ker je železniška proga zelo oddaljena, predvojni načrti za iprogo, ki naj bi povezala Notranjsko z Dolenjsko^ ob južnem pobočju Barja od Pireserjev do Škofljice ter tako obšla Ljubljano, pa so kljub živahnim razpravam ostali v miznici. Tako se še do danes ni bistveno sipremenila fiziognomija vasi, kakršna se je iz- oblikovala v srednjem veku. Osemdesetletne starke vedo povedati, da so bile že skoraj od- rasle, ko so prvič prišle v Ljubljano in nato so šle tja kvečjemu enkrat ali dvakrat na leto na večje nakupe. In še dandanes je nekaj šol- skih otrok iz tistih krajev, ki še niso bili v Ljub- ljani ter še niso videli železnice. Zemlja, ki jo imajo »Iškavarci«, kot jim pra- vijo sosedje, je skopa. Ce brazda seže globlje kot decimeter, se že pokaže ,prod. Najbolj raste krompir. Za določitev katastrskega čistega donosa so ocenjena polja, ki so last vaščanov, s peto in šesto kategorijo. Važen vir zaslužka je bil in je še vedno gozd. Ob vasi ga je malo in je slabše rasti, boljši je na Mokrcu. Medtem ko so polja vaščanov okrog vasi, so travniki daleč proč, pri Lipah (Črna vas) in pri Škofljici. V primeri z drugimi kraji naše domovine, na primer s Krasom, zemlja ni revna. Vendar je bilo naraščanje prebivalstva od srede preteklega stoletja dalje znatno večje kot možnosti za do- stojno preživljanje, ker so jo obdelovali brez uspešnejših agrotehničnih sredstev. Za lažje pre- življanje so si pomagali vaščani z domačo obrtjo. Bavili so se predvsem v prostem času z izdelo- vanjem lesenih predmetov. To je bila prastara obrt, ki se je prenašala iz roda v rod. Najprej so delali cokle in zobotrebce in še dandanes rečejo poti od Mihatovih do Ulčarjevih »coklar- ska ulica«, pa tudi sosedje pravijo vaščanom posmehljivo »coklarji«. Kas.neje so začeili delati za industrijo. Pol vasi je izdelovalo zaboje za sveče, dežnike, testenine in čaj, sode za barvo ter podobno in sicer vse na roko. V Zagreb so pošiljali »'špon« za čevlje. Kupci so prihajali sami od sebe in radi, ker je bilo blago solidno izdelano; kot pripovedujejo, so imeli že v začetku XIX. stol. zveze z Zagrebom. Po 1.1943 so domačo obrt opustili; pravijo, da se ne izplača več. Les za svoje izdelke so morali namreč kupovati, ker imajo lastnega premalo. Zaradi agrarne krize se je približno istočasno kot v ostalih dolenjskih krajih proti Ribnici, začelo izseljevanje v Ameriko. Kraji pod Kri- mom so bili močno izhodišče. Ižance ni vleklo v mesto ali industrijske kraje bližnje domovine, temveč »čez veliko lužo«, kjer so si obetali hitro in pomembnoi izboljšanje položaja. V vasi še živi 87-letni Janez Rupert, katerega brat Janez je kot mladenič odšel menda prvi v Ameriko, za njim pa kmalu še trije bratje in drugi. Potem je izseljevanje moških pa tudi žensk bilo ži- vahno do druge svetovne vojne. Takrat se je preusmerilo v slovenske kraje, najbolj seveda v Ljubljano. Tretja značilnost kraja je ta, da je bil pri- zorišče hudih borb in ga je vojna zadela ne- posredno. 20. marca 1942 je prvič prišla v vas italijanska vojaška formacija in ustrelila vaščana, kajti znano je bilo, da dajejo prebivalci zaščito parti- zanom, ki so bili v okoliških gozdovih. Vaščani so nato postavili stražarje na 4 mestih, dva pa sta skrbela za zvezo s partizani. Takrat inihče ni spal doma, ampak v okoliških hribih. Se isti mesec je šlo 6 vaščanov v partizane, aprila 3 in nato ostali. Vsega skupaj je bilo med partizani 56 vaščanov. Politično so bili povezani z orga- nizacijo v ljubljanski tobačni tovarni. Italijani so ponovno prodirali skozi vas z oklep- nimi vozili, pri čemer so jih vedno napadali partizani. Zato so začeli obstreljevati vas najprej z granatami, potem pa z zažigalnimi bombami iz topov. 16. julij 1942 bo ostal najbolj črn dan v zgodovini vseh vaščanov, dokler bodo živeli in še dalje v spominu njihovih potomcev. Ta dan so s pomočjo topniškega ognja in tankov pridrli Italijani v vas in jo popolnoma zažgali. Ostalo je samo šest stavb: cerkev, šola, hiši, kjer so se nastanili vojaki, hiša št. 52, kjer je bila samo ena starka ter hiša št. 22, ki na noben način ni hotela goreti. Domačini so vsi ipobegnili in gasil ni nihče. Moške, ki so jih ujeli, so domala vse odpeljali na Rab. Ženske, otroke in starce so preselili na Ig, kjer so stanovali ves čas vojne in so hodili od tam obdelovat polja. Italijani so odpeljali tudi živino. O tem zločinu so oikupatorska vojaška oblastva uradno po- ročala, da so bile zaradi podpiranja upornikov v času od 16. do 28. julija 1942 kaznovane vasi: Iška, Iška vas, Dobravica in Draga. V taborišče je bilo odgnanih 644 odraslih moških.* 40 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Po osvoboditvi je bila osnovna naloga postaviti streho nad glavo. Ustanovili so obnovitveno za- drugo in izdelali velikopotezen načrt za novo, sodobno urejeno vas. Toda pomanjkanje denar- nih sredstev in pripravnega regulacijskega na- črta, velika nuja za bivališče in nepremostljive privatno-lastniške tendence so upropastili lepe in zdrave zamisli. Namesto vasi, ki naj bi bila vzor nove slovenske vasi, so zrasle skoro povsod na razvalinah starih hiš nove, ki ?o sicer pro- stornejše in udobnejše od prejšnjih, vendar so daleč od tega, da bi jim lahko rekli vzorne. Cesta, ki teče skozi vas, je ostala vijugasta in vas je izgubila edinstveno možnost, da dobi smotrno urejeno lice. Ta neprogresivnost ima verjetno iste korenin? kot majhno zanimanje za šolsko izobrazbo. Še 1. 1953 je bilo v vasi 16 odraslih ljudi, ki ne znajo brati in pisati. Seveda so večinoma starejši, ki bi bili morali hoditi v šolo na Ig. Od 1.1898 je šola v vasi in mlajši so jo- vsi obiskovali, značilno pa je, da med njimi skoro ni nikogar z višjo izobrazbo 02. so le malokateri poslali svoje otroke študirat. Komaj zdaj študira ena vaščanka fakulteto za kemijo v Ljubljani. Ves predel okrog Iga nima v slovenskem javnem življenju vidnejših zastopnikov. Na Igu je bil rojen edino pisatelj Fran Govekar; od tam so doma le posamezni slovenski intelektualci. V zvezi s tem je zanimivo, da je bilo pred vojno v vasi 9 obrtnikov: 2 kovača, čevljar, mizar, Žagar, mlinar, krojač, šivilja in sedlar, medtem ko je danes le kovač. Pred vojno =0 bile v vasi 4 gostilne, danes je le ena, trgovine pa nobene. Toda med obrtniki je bilo precej pri- seljencev, tako oba kovača in čevljar, medtem ko sta dva domačina čevljarja šla rajši v Ljubljano. Preddel o zgodovini tega kraja skoraj ni. Znano je, da so bila suha prodnata tla ob robu Barja naseljena že v predrimski in kasneje tudi v rimski dobi, ko je vodila cesta iz Ljubljane »čez Ig v Cerknico. V Iški vasi so našli tudi rimske izkopanine. O podružnični cerkvi sv. Kri- ža, ki je sedaj porušena, pripovedujejo domačini, da so bile v njej lobanje Turkov, ki so prišli tudi v to odmaknjeno vas. Iz novejše dobe je znan napad kmetov na Iško graščino, ko so zažgali gruntne bukve. Pri tem napadu so so- delovali tudi kmetje iz Iške vasi.' Pred 90 leti je ipogorela zaradi otroške neprevidnosti vsa vas, ki je imela le lesene hiše. Iz teh drobcev ne zaslutimo tokov življenja, ki so stoletja pre- plavljali slovensko zemljo in oblikovali usode njenih prebivalcev. Skriti so v temi in potrebno bo še mnogo marljivega dela, da bomo vsaj nekoliko odgrnili zaveso, ki leži nad preteklostjo našega malega človeka, nosilca slovenske besede in slovenske misli. RAZVOJ ŠTEVILA PREBIVALSTVA OD LETA 1880 Točni podatki o številu prebivalcev v slo- venskih vaseh so objavljeni od 1. 1869 dalje.« Originalno arhivsko gradivo je na razpolago delno za 1.1931 ter 1941 in popolno za 1.1948 in 1953; hrani ga Zavod za statistiko in evidenco LRS. Uporabljene podatke smo zbrali iz tegi gradiva. Razvojno sliko v preteklih sedmih desetletjih kaže naslednja tabela: Leto Moški Ženske Skupaj Hiše 1880 254 228 482 82 1890 257 232 489 88 1900 248 246 494 94 1910 201 251 452 98 1921 401 1931 191 207 398 86 1941 186 215 401 89 1948 90 142 232 59 1953 119 142 261 68 Pri vseh popisih so bili vsi vaščani Slovenci. V populacijskem razvoju Iške vasi moramo ločiti tri obdobja, ki sta jih določili obe sve- tovni vojni. Očitno je, da je število prebivalcev do prve svetovne vojne želo malo poraslo. Posredno to dokazujejo tudi podatki o številu hiš, saj so zgra- dili po eno povprečno komaj' vsaki dve leti. Mislimo, da je bila v tem času v Iški vasi, kot drugod v Sloveniji visoka umrljivost, predvsem otrok, poleg tega pa se je v vsem tem času prebivalstvo stalno izseljevalo. Vas se je v tem času, kot je ugotovil C. Malovrh, že uvrstila v tip naselij, kjer je sledilo začetnemu porastu upa- danje v zadnjih razdobjih. Kiilminacija je bila nekako na začetku našega stoletja. Prva svetovna vojna je močno prizadela Iško vas, saj se je zmanjšalo število ljudi za petino. Takrat se je začela vidna stagnacija oziroma celo upadanje. Število prebivalcev se ni nikdar več dvignilo do stanja pred prvo svetovno vojno. L. 1931 so našteli skoraj prav toliko kot deset let prej, kar pomeni, da se je izselil ves naravni prirastek. Za leto 1941 smo podatek izračunali iz gradiva. V vasi je bilo popisanih tudi nekaj prisotnih oseb, ki pa jih nismo upoštevali, ker niso bili domačini in se je popis vršil v posebnih razmerah. Toda tudi, če bi jih prišteli, se po- ložaj ne bi bistveno spremenil. Vas je kazala v začetku druge svetovne vojne vse znake stagnacije. Po tem letu je nastopilo tretje razdobje, ko se je število prebivalcev ponovno zmanjšalo- in sicer tako radikalno, da jih je bilo leta 1948 več kot ipolovica manj kot pred pol stoletja. Močno medvojno in povojno izseljevanje in vojne iz- gube so oblikovale demografsko podobo vasi, kakršno je pokazal prvi povojni popis prebi- valstva. Omeniti je treiba, da je bilo to leto popisano stalno prebivalstvo, poprej pa vedno prisotno, ki ga je navadno več, in da takrat še ni bila dokončana reimigracija, ker domačini še niso zgradili vseh domačij. L. 1953 je bil položaj nekoliko boljši. Vrnili so se zadnji pregnanci, rodilo se je mnogo otrok in prišli so tudi novi ljudje, tako da se je dvignilo število- prebivalcev na 261. Velike ispretaembe števila prebivalstva niso ostale brez posledic za sestavo prebivalstva. Viri 41 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dopuščajo, da ugotovimo za pretekla leta le razmerje med. moškimi in ženskami. Do prve svetovne vojne je bilo> v vasi kljub izseljevamjii več moških kot žensk. Med iprvo svetovno vojno se je zaradi vojnih izigub to razmerje znatno spremenilo v korist žensk, iki jih je bilo leta 1941 53,5 Vo. Med drugo svetovno vojno pa se je ta odstotek še bolj dvignil. Moških je bilo 1. 1948 fcomaj 38,8 "/o in šele z novorojenčki se je do 1. 1953 stanje nekoliko 'izpramenilo, tako da je bilo 1.1953 moških 45,6 "/o. Seveda to razmerje ni moglo ostati brez vjpiliva; pri- manjkuje mošike delovne sile, ženske v fertilni dobi se ne poročijo, razmeroma precej je ne- zakonskih otrok itd. Preden nadaljujemo z analizo, moramo še oceniti vrednost podatkov, Iti smo jih uporabili. Italijani iso odredili popis preljivalstva na 31. julij 1941. Bil je torej v dobi, ki jo lahko štejemo še za rdlativno mirno. Popisani niso bili v vasi le posamezniki, na primer moški, ki so bili v ujetništvu in ženske, ki so delale v drugih vaseh. Toda po vestni primerjavi gradiva smo ugotovili, da podatki kažejo skoraj pojpolnoma verno sliko vasi v takratnem času. Tudi popis leta 1948 ni zajel vseh ljudi. Na- knadno smo ugotovili, da se je nekdo skrival na skednju še od konca vojne in se je pokazal sele naslednje leto, drugi je bil pri vojakih in ga domači niso prijavili, čeprav bi ga morali in podobno. Vendar je bilo takšnih primerov tako malo, da nikakor ne kazijo splošnega pregleda. Popis 1.1953 po vsej verjetnosti ni imel hib glede popolnosti. Na omenjeni način smo dobili otvir (mrežo), v katerega smo 'skušali izajeti dinamično in tragično dogajanje. O tem, kaj se je zgodilo s tistimi, ki jih ni bilo več čez sedem let, ko je minila krvava vojna, govori naslednja tabela. Umrlo jih je 90, ostalih 109 pa je zapustilo rodni dom in odšlo iskat truha drugam. Umrli med 31. VII. 1941 lin 15. III. 1948 Odselili se med 31. VII. 1941 in 15. III. 1948 Skupaj USODA VASCANOV L. 1941, ki je izhodišče naše analize, je živel v Iški vasi 401 človeik, sedem let kasneje le 232 ljudi in še pet let nato 261. Kaj se je med tem zgodilo z njimi? Odgovorili bomo najprej za prvo razdobje. V tem času je umrlo in se od- selilo 199 ljudi, rodilo in priselilo pa se jih je komaj 30. Položaj je bil še bolj ne'ugoden glede na neenotno razdelitev bremen med spoloma: _ Naslednja tabela je posvečena »staroselcem«, kot smo imenovali prebivalce, ki so bili v vasi 1.1941 in 1948. Njihovo število bi se sicer zmanj- šalo tudii v kakiišnem koli drugem razdobju, toda v obravnavani dobi se je število prvotnih prebivalcev strahotno zmanjšalo in sicer na- tanko za polovico. Pri tem breme nikakor ni bilo enotno porazdeljeno po spolu in starosti. Moških je manjkalo 70 "k od prvotnega števila, žensk pa 40 "/o. Tako rekoč uničen je bil (vsaj za vas, ker tudi izseljenci zanjo niso delovna in rege- nerativna sila) starostni kontigent moških, ki so išteli 1.1941 20 do 30 let. Od 29 krepkih fantov in mož so ostali doma samo 4, to je le sedmina. Položaj smo prikazali po starosti za moške in ženske. V prvih kolonah je navedeno število vseh vaščanov 1.1941, v drugih števiilo tistih, ki so bili v vasi 1.1948 (»staroselci«) in v tretjih njihov odstotek. Tudi iu so dobro vidne razlike med usodo moških in žensk. Medtem ko so postali moški v 'znatno večji meri fizična žrtev vojne, so se ženske odselile, ker niso več videle možnosti primernega, predvsem rodbinskega življenja na vasi. Tudi tema skupinama smo dali v številkah točen izraz usode. Z individualnim vpraševanjem smo ugotovili, kje oz. na kakšen način je umrlo 90 in kam se je odselilo 109 prebivalcev. 42 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Tudi moška, ki sta navedena med ostalimi, sta umrla nasilne smrti in sicer eden v Dachau, drugi pa po vojni v aktivni vojaški službi. Ko gledamo te mrtve številke, se nam vrača misel na veliko trpljenje, ki ga je prestala ta vas in jo je zavila v žalost, ki ne bo onemela, dokler bodo žive njene priče. Že med vojno, še bolj pa takoj po osvoboditvi se je postavilo .za tiste, ki so bili med vojno zdoma, vprašanje, kam sedaj. Nazaj ali drugam ustvarjat nov dom? Za drugo možnost se je od- ločila več kot četrtina prvotnega prebivalstva: Smer odselitve je jasna. Vsi so šli proti odpr- temu severu, le štirje, ki so omenjeni kot nase- ljenci na Igu, so se obrnili k sorodnikom v bli- žnjih, južno ležečih vaseh Iška in Iška Loka. Na Igu so bili 1.1948 predvsem tisti, ki so se name- ravali vrniti, pa se še niso mogli, ker so bile porušene domačije; ponajveč vdove z otroki. L. 1953 so bili večinoma spet v Iški vasi. Vsi ostali so v glavnem odšli za vedno. Na- selili so se po vaseh, ki peljejo z Ižanskega proti Ljubljani ter v Ljubljani. Med njimi je bilo precej žensk, ki so se primožile v drug*? kraje ali dobile zaposlitev. Znatno^ število par- tizanov je ostalo v aktivni vojaški in milioni- ški sliužbi in so se zaposlili po vsej Jugoslaviji, medtem ko so idomobranci odšli v inozemsitvo. Tudi izseljevanje je bilo v veliki meri funk- cija starosti. Med mlajšimi letniki je bilo znatno višje število izselitev kot simrtnih primerov, ker so bili relativno manj prizadeti v vojni in jih je bolj zajela povojna emigracijska težnja. Sta- nje smo predočili s tabelo, ki kaže, kaj se je zgodilo do 15. marca 1948 s tisitimi, ki so bili v vasi 31. julija 1941 in z grafikonom, kjer je do- jemljivo prikazana usoda vseh letnikov ob pri- četku in koncu obravnavanega razdobja. PrebiTalci Iške Tasi leta 1941 in 1948 Krogec pomeni enega prebivalca. Beli in črni krogci ozna- čujejo vaščane, ki so bili v Yasi I. 1941. Z belimi so prikazani -tisti, ki so bili tam tudi 1. 1948, s črnimi oni, ki jih ni bilo več. Črtkani krogci pomenijo vaščane, ki so bili T vasi 1. 1948, a jih I. 1941 še ni bilo 43 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Iz sebe se je vas regenerirala le malo, saj je prišlo na 57 žensk, ki so bile 1. 1948 v fertilni starosti (18 do 48 let) v 7 letih komaj 17 otrok oz. je v tem času enkrat rodila le vsaka tretja ženska. Mimogrede velja opozoriti na presenet- ljivo- visoko število dečkov v primeri s številom deklic, kar se je ponovilo tudi v drugem raz- dobju. Poleg novorojenih so izgube deloma nado- mestili priseljenci. Vseh skupaj je bilo 50 in raz- deljeni so bili takole: Rojeni med 31. VII. 1941 in 15. III. 1948 Priseljeni med 31. VII. 1941 in 13. III. 1948 Skupaj Skupina priseljencev je tako maloštevilna, da je sploh ne bi bilo- potrebno proučiti, ko ne bi kazala neko posebnost, ki pa mi neposredno razvidna iz tabele. V vas so se priselile prav- zaprav le ženske, ki so se primožile. Število moških je naraslo zato, ker se je v Iški vasi naselila pri sorodnikih družina z Gornjega Iga, kjer so Italijani požgali domačijo. Z materjo je bilo 6 mladih fantov; dva sta se rodila že v Iški vasi. Po vojni se je priselil v vas tudi 75-letni starec iz Iške. Kot pravega priseljenca lahko štejemo le 35-letnega kmeta, ki se je priženil. Dramatičnost dogajanja v obravnavanem ob- dobju pride še bolj do izraza, če jo primerjamo z naslednjim, mirnim razdobjem. Časovno je nekoliko krajše, vendar vseeno dinamično. Kot smo že omenili, je predstavljalo stanje 1.1948 minimum, nato pa se je število ljudi dvignilo, predvsem zaradi velikega števila otrok. V prvem obdobju se je rodilo letno komaj 2,4 otrok (ra- čunajoč samo- tiste, ki so ostali živi), v drugem pa letno 5,2, torej več kot še enkrat toliko. Toda precej se je izpremenila tudi sestava odraslega prebivalstva. Vas ni prenehala biti izselje^'alno središče. V petih letih jo je zapustilo nadaljnjih 29 prebivalcev in sicer 7 tistih, ki so se priselili med vojno, ter 22 »staroselcev«, ki so v njej vzdržali vsa težka vojna leta, zdaj pa so se odločili poiskati dom drugje. Med njimi so bile skoraj samo ženske, 20 po številu, ki so odšle v okoliške vasi, nad polovico pa v Ljub- ljano. V istem času je umrlo tudi 8 starejših ljudi. Tako smo našli po sedmih letih v vasi samo 202 ista človeka in po nepopolnih 12 letih le 172 prebivalcev, ki so bili tam 1. 1941 in 1948. torej tako rekoč ves čas, razen takrat, ko zaradi razmer niso mogli stanovati doma. Osnovna masa se je torej zaradi bioloških, a še bolj zaradi socialnih vzrokov stalno manjšala v ne- običajno veliki meri. Od 1. 1941 do 1948 se je zmanjšalo število prebivalcev v vasi letno za 6,5 »/o od 1.1948 do 1953 pa število istih oseb letno za 1,3 Vo. Toda vas kot celota se je kljub temu številčno okrepila. Z zgraditvijo novih domačij oziroma s povečano možnostjo njihove dograditve se je zvišalo tudi število priseljencev, ki pa niso pri- padali isti skupini. Vrnili so se domačini, ki so zapustili vas med vojno in so 1.1948 živeli še drugod, poleg njih pa so prišli še drugi. Položaj je bil v primeri z letom 1948 naslednji: Stanje 15. III. 1948 Umrli do 31. III. 1953 Odselili do 31. III. 1953 Rodili do 31. III. 1953 Staroselci 1941—1948 .(vrnili po 15. III. 1948) Priselili do 31. III. 1953 Stanje 31. III. 1953 V razliko od prve dobe, ko so prišla za pri- 'selitev v poštev samo tri povojna leta in je bilo še vse razrušeno, je pomembno znatno višje število priseljencev, med katerimi so prevlado- vali moški. Kaže, kot da je izgubila veljavo naša trditev, da je Iška vas eminentno izseljevalno središče. Podrobnejši pregled, kdo so priseljenci in kaj jih je pritegnilo, je pokazal, da temu ni tako. V vas je prišlo 14 »staroselcev«, ki so jo za- pustili po 1.1941 ter se še niso vrnili 1.1948, ker so bili v službi, šoli ali pri vojakih oz. na Igu. Poleg njih pa je bilo še 6 ljudi, ki niso bili 1. 1941 v Iški vasi ter smo jih .zaradi tega šteli med priseljence, toda so bili po rodu iz vasi in so se vrnili zaradi izpremenjenih razmer, ker je ostalo posestvo brez gospodarja ali delovne sile. Ti se v drugačnih razmerah verjetno ne bi več vrnili. Drugo skupino priseljencev sestavljajo tisti, ki so se priženili in primožili. Veliko število neporočenih žensk, ki so bile med njimi tudi dedinje posestev, je povzročilo, da se je priženilo v vas nekaj moških iz okolice. Prav gotovo so to pristni priseljenci, toda njih je pritegnilo le posestvo in nobena druga oblika boljšega pre- življanja. Poleg teh dveh skupin so še priseljenci, ki so bdi v Išiko vas premeščeni. To so učiteljica z družino (3 ljudje), cestar (4) in pismonoša (4). Opazovanje prvega in drugega obdobja je pokazalo, da Iška vas sploh jiima nobene pri- 44 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vlačne sile za nedomačine; nihče ne išče tam zaposlitve (najbolj zgovoren dokaz bi bili obrt- niki), niti se ne želi naseliti iz drugih vzrokov (n.pr. upokojenci, zasebniki), kar je značilno za mnoge vasi, ki leže v okolici mest, pri Ljub- ljani predvsem za gorenjske. Sedanji splošni gosjKjdarski položaj dobro osvetljuje posestna razdelitev in povpreček, ki odpade na 1 prebivalca. Vaščani imajo v lasti 609 ha zemlje. Od tega zavzema slabo polovico gozd, šestino njive, ostalo pa so travniki in ne- plodna zemlja. V vasi sta le dva velika posest- nika, ki imata 4,67 oz. 3,95 ha njiv, ostali so srednji in mali posestniki in brezzemljaši. Razen i v prvi posestni kategoriji so vsi zemljiški po- sestniki kmetje. Glavni vir dohodkov ni poljedelstvo, temveč eksploatacija goizdov, zato je v vasi tudi nena- vadno mnogo konj, s katerimi spravljajo les. Stanje prikazuje tabela, ki je sestavljena iz podatkov po popisu prebivalstva 31. marca 1955 in popisu živine 15. januarja 1933. Posestva so razporejena po velikosti njivske površine. Nor- malna živina je preračunana po običajnem klju- ču: govedo 1, konj 4/5, prašič 1/4 in ovca 1/10 goveda. ^ V takšnem položaju je Iška vas. Čeprav je nadvse mikavno, ne moremo na tem mestu raz- pravljati o fizičnih in psihičnih spremembah vaščanov, niti o predrugačenju njihovega sve- tovnega nazora kot posledice velikih medvojnih doživetij in preobrazbe, ki so jo prinesla prva povojna leta. Prikazali smo samo to, kar je izhajalo iz /branega gradiva ter neposrednega obzirnega opazovanja. Toda tudi pred vasjo, ki je toliko trpela, je bo- dočnost. Skušali smo odmakniti zaveso preteklosti in razložiti sedanjost, da bo našla s pomočjo izven nje ležečih činiteljev pot v boljšo in plod- nejšo prihodnost. OPOMBE /. Dr. Ivo Pire: Naklo-Rodine, monografija belokranj- ske vasi, Ljubljana 1943; Marko Suklje: Gospodarska in so- cialna struktura Drašič v Beli krajini, Ljubljana 1940; Vinko Moderndorfer: Slovenska va« na Dolenjskem, Ljubljana 1938; Jože Lampret: Tvarno-dnhovna struktura župnije Ribnica na Pohorju, Dejanje 1938; Avgusta Gabršček: Vas v Halozah, Dejanje 1939; Slovene Studies — Solčava, London 1933. — 2. Cene Malovrh: Porast Ljubljane in okoliških krajev od 1825 do 1931 v luči statistike hiš, Geografski vestnik 1946; Franc Kolarič: Haloze, Geografski vestnik 1948-49; Vladimir Klemenčič: Agrarna geografija Tuhinjske doline, Geografski zbornik SAZU, Ljubljana 1952; Ivan Gams: Človek na zemlji Slovenjegraške kotline, ib. — 5. Prim. Rudolf Badjura: Iz- brani izleti, Ljubljana 1953, ki pojasnjuje, da je izraz »Vint- gar« krajevno ime, ki je lastno ime samo za tesni ob Rado- vini. — 4. Internacije, Ljubljana 1946, str. 60. — 5. Kra- jevni leksikon dravske banovine, Ljubljana 195?, str. 347—348. — 6. Obširen imenik krajev na Kranjskem, Wien 1884; Spe- cialni repertorij krajev na Kranjskem, Wien 1894; Gemeinde Lexikon von Krain, Wien 1905; Spezialortsrepertorium von Krain, Wien 1919; Rečnik krajev, Beograd 1927. 43