IfO' | ia „aM a: . , ^ iB napreaek«aroaa! NaSt,a,nS slogi do cilja! tV ti m sws* J VESTNIK NATIONAL HERALD.; Največji slov' _ G- vctednik j v Zedinjen '6 ^ vah. |2 Tke Largest Se -;{\ ?k!y in ^ the United Statt 01 B. nerica. IM .Št 144. «ARijA POZOVE VOJAŠTVO DOMOV. min GRKI ZMAGAJO. — VELE VLADE BODO ZAHTE- -tiF KONEC KLANJA. — RUMUNIJA JE PRIPRAV- lENA na BOJ. — AMERIKANSKI RUDEČI KRIŽ , E PROŠEN POMOČI ZA RANJENE VOJAKE. V WASHINGTONU JE PROŠEN POMOČI. DULUTH, MINN,, MONDAT, JULY 14,1913. — PONEDELJEK, 14. JULIJA 1913. Vohune II. ■ S v .nik II. 10. julija. Uradno se ■ 5UOll 'da j e bulgarska vlada frtlevlade naj storijo po- :korake, da se vojska neha. Petersbnrg, 10. julija. Bbl- I je dala vso svojo stvar v Rusiji, da ona napravi na ‘ ra ir 'in zabrani nadaljno v ra d. 10- julija- Uradno se ^ da se Bulgari vedno vmi- * ’dd Srbom. Srbska kavale- ’je pregnala Bulgare iz trga Ljj in med begom so Bulga- Bjji m rtve in ranjene in po¬ di so od sebe puške, streljivo -rano. , toe 10 . julija. Grška morna¬ rje okupirala pomorsko mesto _ 1 , ki je bilo dosihmal v ro¬ ti,'Bolgarov. Tudi dolino Strir tJ i () Grki zasedli . Petersburg, Ruski časniki so icji, da bo na Balkanu konec liske zato ker je bulgarska voj- 0 razcepljena proti Srbom in k-; Grkom, in zato -ker so Srbi !i toliko tisoč vojaštva, n.ion, 11. julija. Napoved — ;e Rumimije napram Bulga h) vplivala na velesile, da bo toišale kakor hitro mogoče SENATNI ODBOR GOTOV GIBANJE IN DOGODKI S TARIFNO PREDLOGO. NA DELAVSKEM POLJU. Glavne točke poslanske zbornice nespremenjene, živina in žito oproščeno ednine po se¬ natnem odboru. doseči mir in vstaviti klanje na Balkanu. Rumunija je okupirala bulgarsk o ozemlje od Tutukai na Donavi do Balčik na Črnem mor¬ ju. Pri mestu Silistrija je sunila na bulgarski odpor. Pariz, 11. julija. Tukajšnji bul¬ garski poslanik je dobil nalog protestirati pri francoski vladi zo¬ per vstop rumunske vojske na bulgarsko ozemlje. Grki so pregnali Bulgare iz De- mir-Hissar-a, katero postojanko so vzeli Bulgari Turkom. Pustili so Bulgari kanone, streljivo in živež. Constantinopel, 11. julija. Mesto Midia, ki je na skrajni bulgarsko trški meji na Črnem morju, in spada Bulgarom, je v plamenu. Washington, D. C. 11. julija — Konzul Združenih držav v Solunu je brzojavil Ameriškem Rudečem križu v Washington, da je v So¬ lunu 10,000 ranjenih vojakov, in da prosi zdravnikov, strežnic in denarne pomoči. London, 11. julija. Velevlade bodo, če treba, s silo naredile ko¬ nec klanju na Balkanu. Zahtevale bodo v Belgradu, Sofiji in v Ate¬ nah, da se takoj preneha z vojsko. Washington, D. C. 11. julija. — Senatni odbor, ki je toliko časa razpravljal o eoluinski predlogi je z delom gotov, in predložil bo eolninski načrt senatu. četrti mesec že teče odkar je predsednik Wison sklical kongres k zborovanju v Washington, v svrho prevredbe carine. Senator Simous, predsednik finančnega odbora, bo predložil senatu Un- dervvood —- Siininousovo tarifno predlogo. Predloga je bila spre¬ jeta edino po demokratih; repu¬ blikanci so glasovali zoper. Predloga je le malo spremenje¬ na od prvotne, in glavne točke, katere je sklenila poslanska zbor¬ nica, in za katere se je predsednik Wilson zavzemal, so ostale. Volna bo prosta colnine takoj, in slad¬ kor 1. maja 1916. Živina in žito so tudi colnine prosti, in sicer ži¬ to z odškodninsko colnino. Boji se obnove v premogovniških . .okrajih, železničarji se obr¬ nejo do Wilsona, da pre¬ preči štrajk. Soeija- listi vložijo peti¬ cijo sa osem¬ urno delo. ZAMORSKI ROKOBOREC POSTANE FRANCOZ. iVOCENTNA VOŽNJA ! GOSPODINJE V SKRBEH NE PRED AVGUSTOM, fg CENA MESA SE ZVIŠA, kili v»jA cesai inanjJ ni rani. hiaw.. 12. ji;irrc~' atna vožna za miljo na želez "podržavi Minnesota ni pri- fveljavo z dne 7. julija kakor •» prvotno odrejeno. Washingt,ona je prišlo poro- b ne dojde v Minnesoto to- ® odlok pred 21. julijem preobilice starejšega dela, ki 1 roti dokončano preje. ■-»ice ne vedo, ali vsaj ne- 'edeti ničesar o odloku, dok- 31 ne dostavi isti. In kadar ® Ustavi, kar bo okoli 1 av fflogoče še nekoliko po- > se bo železnicam 20 do tasa > da premembo vožnje za povrnitev preveč v °žnje se pa lahko vlo- ‘i čas. ■ BR EZ PIJAČE ^OUENO V SALUNU. * n j Wis ” U. julija. Drža- lelj 11 i • P rav( lnik Ovven se ’ ld je v državi Wiscon- »h nedeljah v salir • izven če se ne prodaja J { e Pijače. Co 8l) j'° e " a Pravdni ka Calu* ji bj So se vložile prošnje, •Ker 0U v ne 'l e ljah salune lit So , Se P a v salunih ni pilo >iiJ Ud i e le sedeli v salu llta ’ ^odo še zanaprej 'bod. P : zvišanja mesa v klavnica mesarji po vseh državal rani zvišati ceno mesu. Vsi boljši kosi se bodo z,višali od 1 do 2 centa funt in, telečja jetra, ki so bila še pred letom 15 centov funt, stala bodo 25 centov. POLOM BANKE NIKAK ZNAK KRIZE. Washington, 9. julija. Zvezni tajnik McAdov se je izrazil v svo¬ jem poročilu, da je splošno ban¬ čno stanje v Pittsburg, in sploh po vsej ljudovladi, dobro in zdra¬ vo, in da ni pričakovati drugih polomov. Bankerota pittsburške banke je krivo le slabo gospodarstvo. Vlada imela je že več let obrnje¬ ne svoje oči na First National banko v Pittsburg, Pa.; in odkar j se je združUi, jjii^iastripda^ppd- jimenorn First Secoud Kationa »Br.nk, v me,ge^u marcu je bil polom i neizogiben. SLUŽI $30 DNEVNO KOT LOBIJIST. Washington, 10. julija. Danes so govorice, da vzdržuje sladkor¬ jev trust v VčashingtoU lobijiste, potrjene. Zaslišan je bil A. D. Bakhvin iz Cleveland, O., po senatnem od¬ boru, ki preiskuje lobby, in pri¬ znal je, da je že v Washington od aprila, in da je njegova naloga pridobiti poslance in senatorje, da bi ne glasovali za odstranjenje colnine na sladkor. Baldwin dobiva $30. — dnine in povrnjene stroške. Izpovedal je tudi, da je.še šest družili mož ta¬ ko vposlenili. Vlagatelji ne bodo ničesar zgu¬ bili, in bančne zadeve v Pittsburg so zopet normalne. Charleston, W. Va. 10. julija. Šerif Hill je poslal danes milico v Oimey premogarski kernp, kjer je bilo zadnjo noč izstreljenih okoli 1000 strelov iz gričevja. Streljanje se je pričelo, ko je šlo 40 stavkolomcev iz dela, in streljalo se je vso noč. Washington, D. C. 10. julija. •— Zastopniki železniških družb in železničarjev so namenjeni pred predsednika VVilson s prošnjo da bi on zabranil s takojšnim spre¬ jetjem Erdman postave stavko 100,000 železničarjev na vzhodnih železnicah. Predsednik bo sprejel deputa- cijo danes. Lastniki železnic in železničarji so si s vesti, da se za more spor radi plače poravnati s poganji, če se. sprejme spremenje¬ na Erdman postava. Sacramento, Ca}!., 10. julija. - Socijalistična stranka je vložila danes v vsaki “eg>unty” cele dr¬ žave peticije za jspeinurni delav nik. Peticije imajo nad 60.000 podpisov. St. Louis, Mojj. X). julija. — Velikanska gruča ,^'udi se je zbra la pred ho telopu 31 a ry la nd. ko je policija aretiralrfUtavkiijočo tele- fonistinjo Gera Uh««>~, Crawford ker je raznaša j)fi,Xarte, katere so izdale stavkuifjW hotelske vsluž benke. Gk>spo®Ljp’ Marie Messing tudi stavknjfiS^uiielefonistinja je bila aretir^r—i.iF odgovarjala ■ptujlt-i,. daf. tku&g. s^kdt)| : ložirati v hotel, MSiub Stavku? : iriAli ijsk 4* uslužbenci in vslužbe.ŠlcM liai^sili governer- ja za milidflTk vjfi jih naj branili pred napadi 1 / jroiieajev. Jack Johnson se ne povrne več v Ameriko. Poroštvo bo zapa¬ dlo. Francija ga mogoče pošlje nazaj. Havre, Francija, 10. julija. — Jack Johnson, črni prvak roko¬ borcev, je dospel semkaj na par¬ niku Corinthian, in takoj po iz¬ krcanju je izrekel, da se ne povr¬ ne nikdar več v Združene države. Odločil se je, da bo v bodoče nje¬ govo bivališče v Parizu. Washington. D. C. 10. julija. — Poročilo Jack Johnsona, da se ne misli več povrniti v Združene dr¬ žave, je povzročilo, da je zvezni sodbeni oddelek takoj storil po¬ trebne korake, da 'zapade njegovo poroštvo v znesku $33.000. — ka¬ tero je položil v sodišču v Chicagi kot zagotovilo, da se predstavi so¬ dišču kadar bo poklican k zasli¬ šanju vsled obtožbe, da je kriv belosuženstva. Oddelek justice bo skušal dobi¬ ti v roke Johnsonovo izpoved, da se v resnici ne misli predstaviti sodišču, preduo bo njegova varš¬ čina zaplenjena. Vladni odvetniki so mnenja, da Združene države ne bodo zahtevale od Francije, da se Johnson deportira. Vendar Fran¬ cija ga bo mogoče deportirala sa¬ ma, ker ima postavo, kot večina druzih evropejskih držav, da ne sprejme pod svojo okrilje hudo¬ delcev. SUFRA 6 ETKA S PIŠTOLO POVZROČI PANIKO. VSTRELI V ANGLEŠKEM PARLAMENTU S PIŠTOLO ZA IGRAČO IN ZAKRIČI: “PRAVICO ŽENSKAM”. MRS. EDITH RIGBT SE POBAHA V SODIŠČU, DA JE ZAŽGALA PALAČO. ŽENSKE RAZBIJAJO OKNA IN DIVJAJO PO ANGLIJI, BANKA V PORTLAND PRENEHA POSLOVATI. Portland. Ore., 11. julija., First Trust Compauy v Portland, Ore. je zaprla svoja vrata in je prosila za vpravnika likvidacijske mase (receiver). Vzrok konca te banke je, ker ni hotel izdati komisar novozakon skega dovoljenja, s kojim bi se zvišal kapital na $100.000.— Vsi vlagatelji bodo izplačani. BANKA V FENNSVLVANUI SE ZOPET ODPRE. y TO pj OTROKE PRETIRANKA ZAHTEVA IZREZANJE SRCA. Berkely, Cal., 11. julija. Mrs. A. S. Soule, vdova po profesorju Soul, se je bala, da bi bila živa pokopana, zato je zahtevala v testamentu, da se ji izreže srce 24 ur po smrti, in njeno truplo naj se zakoplje sedem dni po smr¬ ti. Zahtevala je tudi, da se. vse njene živali 'zastrupijo 24 ur po njeni smrti, in da se jih drži 24 ur pod vodo, da bodo sigurno mrtvi. Mrs Soule je umrla in sodnija izvršuje njene želje. DRŽAVA MAINE POLNA ŽGANJA. Portland, Maine, 11. julija. — V državi Maine, ki bi morala biti brez vsake alkoholične pijače so šerifi zaplenili cele sode pive, vi¬ na in šnopsa- Postava prepoveduje pošiljatev opojnih pijhA \ suhe države, vzlie temu našli so šerifi samo na enem malem otoku v luki Portland 15 sodcev žganja. Šerifi so zaplenili 625 galonov žganja, 318 galonov vina, 914 zabojev in 109 sodčkev pive. Šerif Stevens je vstavil nek voz, ki prevaža pohištvo, in v njem je našel 3000 pajntov žga¬ nja. Liverpool, Anglija, 10. julija. Mrs. Edith Rigbv, žena zdravni¬ ka, in militantna sufragetka je iz¬ rekla pred sodnikom, da je ona zažgala poletno palačo Sir Willi- am Lever-ja v Rivington, kjer je znašala škoda $100,000. — Prizna¬ la je tudi, da je nastavila bom - bo v bombažni zbornici, katera je eksplodirala brez da bi napravila večjo škodo Pobotala se je, da ravno tako lahko, kakor je storila te dve stvari, raznese z bombo slavni spomenik Nelsona. Mrs. Rigbv je izrekla, da sloni bobažna zbornica naveč na delu ženstva, in vsled tega se godi žen- stvu krivica, ker so bogataši volj¬ ni izčrpavati moč in bogastvo iz ženskega dela, vol. pravice se pa ženstvu ne do,voli. Djala je, da na¬ merava vlada vmoriti Mrs. Pauk- hurst, najimenitnejšo sufragetko na svetu, in da je požiganje sva¬ rilo vladi, kaj ženstvo lahko stori. Gospodična Clara E. Giveen, spuščena bila je danes iz ječe v jako resnem položaju, ker ni ho¬ tela v ječi ničesar zavžiti. Obso¬ jena je na 3 leta ječe, ker je za¬ žgala dirkališče v Hui*st Park. London, 11. julija. Strel iz re¬ volverja nagaleriji za tujce, in krik “Justice for Women” (pra¬ vica ženstva) je bil vzrok, da je nastala panika med poslanci v zbornici. Istočasno so vsule sufra- getke množino papirja na poslan¬ ce, na kojem so bile besede “Votes for Women” (volilni glas žen¬ skam) . Ženske je policija prijela, in našlo se je, da je streljala sufra¬ getka iz pištole, katera se rabi za igrače. Liverpol, Anglija, 11. julija. — Militantne sufragetke so vprizo- rile veliko demonstracijo ko je angležki kralj obiskal to mesto danes. Razbile so mnogo velikih šip s koli, katere so nosile v poho¬ du. Policija jih je vkrotila pred- no je dospel kraljev vlak. HČERKA MINISTRA SE POROČI Z MIZARJEM. Oopenhagen, Dansko, 12. julija. Danski ministerski predsednik, Claus Bernstein, je danes javno dovolil svoji hčeri, tla se sme po¬ ročiti z nekim mizarjem s kojim se je spoznala ko se je učila mi¬ zarstva. Ministrski predsednik je mne¬ nja naj bi se vsa dekleta in vsi fantje učili rokodelstva, in zato je skozi štiri leta njegova liči dela¬ la v mizarski delavnici v Jut lan d, kjer se je seznanila z mizarskim pomočnikom, ki je delal v sosedni delavnici. Washington, D. C., julija. — Pregledovalec nacijonalnih bank, Williams, se je izjavil, da je ban¬ ka v McKeesport, ki je zaprla duri s First Second nacij onalno banko v Pittsburg, Pa., na zdravi podlagi, in bo pričela v nekih dneh zopet poslovati. 1 s «ieo. ' Pl02lJ A ŽGANJA , a> r ani delavce. ■> F julija. V tovarni tvr dke Clark r ‘ s Plozi se je pri" . Sni rtno; a “iena. I;)a žganja. Dva de- n evarno, in dVa kotei C ' n ° s P raznil i velik Xje p katereni se je kir 1 l 5 0s ° na kbičbi je padel ; j n esa - Pou.j je šel en : sel)0 i elektri- vbij ^ Zade X ob stran ' Xofj e • m Cedila je eks- Je °koli $30,000. — MINNEAPOLIS KONEC PLOVBE MISSISSIPPIJA st. Paul. Mimi., 11. julija. ITALIJO ZADENE Koncem leta 1915 zvezano bo na.r večje mesto države Minnesote z mehikanskem zalivom potoni pa- robrodov. Sydnej J. Roy, tajnik nacio¬ nalnega plovnega odbora, se je iz¬ rekel, da mora biti dotlej vladni jez pod mestom Minneapolis. go¬ tov, in da se bo z zatvornicanu vo¬ da 'v reki Missisšippi pri Mmnea" polisu poglobila do 9 čevljev. Reka Mississippi je dosihmal plovna le do St. Paul. Minn S poglobenjem se bo pa dosegla plov ha do Minneapolisa, katero mesto je sicer zvezano s St. PauPom vendar je nekoliko višje Med Minneapolisom m St. Paulom se iztekate v Mississippi reka — St. Proix in reka Minnesota, vsled ce¬ sar je Mississippi pri St. Paul srlobeji. HUDOURJE IN POTRESI, Rim, 11. julija. Grozna nevihta razsaja po Italiji, in v velikih krajih je dežela vpostošena in pridelki so uničeni. — Nevihto spremlja mrzlo vreme in tempera¬ tura je padla v Rimu na 40 sto¬ pinj Fahrenheit, takošnega mraza že ni bilo .od leta 1313 po Kristu. Vraževerni ljudje pripisujejo — nesrečo Številki 13. Neapelj, 11. julija. Dež in toča sta razsajala tukaj in vnieila ve¬ čino pridelkov. Suhi jarki so na¬ rasli v divje, dereče potoke, ki so zalile nižine zaliva Turin z vodo pomešano z blatom in pepelom iz bljuvajočega ognjenika Vezufa. V zemlji se čuje gromenje, in zemlja se je parkrat lahko stres¬ la. DA JEZI MOŽA. Nashville, Tenu. 11. julija. Mrs. James Yates, žena farmerja, je v ječi s svojo 15 letno hčerjo iz prešnjega zakona, 'ker je vtopila svoja dva pastoreeta, Ligona Ya- tes, 12 let,-in Ido Yates 10 let staro. Izrazila se je mačeha, da je vto¬ pila otroke zato, ker je njen mož slabo ž njo ravnal radi njene hčer¬ ke iz prvega zakona MORILEC JE OBSOJEN NA VEŠALA. Quincy, 111., 9. julija. Ray Pian- sehmidt, 21 let star, je bil obsojen v smrt na vislicah, in bo obešen 18. oktobra, radi umora svojega očeta, matere, sestre in gospodične Eme Kampen, mlade učiteljice. Pred obsodbo je sodnik prašal mladeniča, če ima kak ugovor, in odgovoril je, da je nedolžen. Zo¬ per obsodbo se bo vložil priziv na višje sodišče. PET ČOLNARJEV VTONE V JEZERU ER1E. Buffalo, N. Y. 10. julija. Pet mladeničev, vsi sinovi premožnih starišev, je vtonilo v jezeru Erie ker je veter prebrnil čoln, v ka¬ terem so se vozili. STRAŠNA VROČINA POSUŠI SALUNE. San Bernardino, Cal., 12. julija. Pustinja Mojave se je posušila. Oountv supervisorji so zaprli vse salune, ki so bili ob cesti kot oaze skozi 200 milj dolgo peščeno polje. Toplomer je kazal čez dan 120 stopinj v vaseh po pustinji, in o SANATORIJ ZA PSE V MESTU LONDON. Lodon, 12. julija. London ima pasje zavetišče znano po imenu Ruislip Dog sanatorium. Za $3.— na teden se da bolnim ali ranje¬ nim psem oskrba, kakoršne mar¬ sikateri človek ni deležen v po¬ trebi. Sanatorij je krasno opremljen in ima vse' moderne zdravniške iznajdbe. Vsaka pasja soba ima svoje’ kopališče, posteljo in vse, česar niti revni človek nima, če je bolan ali ponesrečen. Pošiljajo se pa v Ruislip tudi zdravi psi na dopust in počitnice. Prekleti svet. Potem pa kedo zopruje soeijalizmu. Čuditi bi se ne bilo, če nastane danes revolu¬ cija. VBEGELJETNIK ZOPRUJE ŽRELU MORSKEGA VOLKA Vera Cruc, Mehika. 10. julija — - Manuel Ro jas Gonzales je edini človek, kateri je vbežal iz trdnja ve San Juan de Ulua v teku 400 let. Gonzales je bil vržen v to trd¬ njavsko ječo v jeseni 1911 zaradi politike zoper vsfreljenega "'pred sednika Madero. Ječa čepi na ska li, 300 jardov, ali vatlov oddalj“ no od mesta Vera Cruz in suh:; zemlje. Vmes je ozka pomorska cesta, katera je živa morskih vol¬ kov. Vsakega, kdor je dosedaj ubežal, so morski volkovi poz Ni. Gonzales je bil zaprt v celici pod morsko gladino. Odločil se ja da rajše umre v morju, kot bi po¬ časi umiral v vlažni, plesnjiv:, smrdljivi, temni ječi. Porabil je priliko nekoč, premagal čuvaja, splezal na obzidje in zagnal se je v morje. Na pol pota napadel ga je mor ski volk. Trikrat se mu je vmaic nil, in slednjič, ko je bil že ves vpehan in obupan, zadel je z no¬ gami na pesek, in rešen je bil ra¬ di plitkosti vode. Sposodil si je konja, in vbeža: je v Tampico in potem v Nev/ Orleans. polunoči zapreti so morali salu- nerji svoje krčme za vselej ČETV0RČKI KRŠČENI Valley City, N'. D., 9. julija. — Starišem Gunderson je prinesla štorklja eetvorčke. Krščeni bili so danes in deklieom dala so se 'imena treh predsednikovih hčera. DVOJNI UMOR PRED OLTARJEM V CERKVI. Rim, 8. julija. V farni cerkvi v Sulmoni na Italijanskem pripetila se je strašna žaloigra. Antonio Stoppa je vstrelil žup¬ nika pred oltarjem ko je bral ma¬ šo. Obrnil je potem puško na svo¬ jo ženo, ki je klečala pred oltar¬ jem,, in jo je tudi vstrelil. Dvojni umor je storil Stoppar, ki se je sam javil policij, radi tega ker je sumil, da se župnik in njegova že¬ na ljubita. DVA UMORA VSLED FIŽOLA. Anadarko, Okla., 10. julija. — D. A. Dodington je v ječi obdol¬ žen umora svoje žene in enega soseda, in ker je prizadjal smrt- nonevarno rano nekem drugem sosedu. Sosedi so se prepirali zaradi 6 čevljev dolge vrste fižola, katere¬ ga si je svojil Doddington in nje¬ gov sosed. Doddington je fižol po¬ sadil baje na sosedovi zemlji, vs¬ led česar se je vnel prepir, in Dod¬ dington je vstrelil soseda Jones. Krogla je zadela tudi Mrs. Dod¬ dington, ženo morilca, ki je bila takoj mrtva in drugi strel je ra¬ nil druzega soseda, ki je gledal prepir. OGNJENIK VEZUF ŠE VEDNO BLUJE. Neapel, Italija. 9. julija. Blju¬ vanje ognjeuika Vezuf, ki se ja pričelo zadnjo pomlad, je vedno hujše. Študije Vezufa po profesorju Mercalli kažejo, da je Vezuf o>, : od leta 1700 po Kristu razsajU vsaj vsakih sedem let. Leta 190/ je bilo bljuvanje tega ognjeniku grozno, in letos se nadeja prot. sor zopet hujšega delovanja. VLAK TRČI V AVTO DVA USMRČENA. Walthill, Neb., 10. julija. — Burlington osobni vlak je treščil v avtomobil v katerem so se vozi¬ le štiri osebe. Mrs. Denshasli in njena 25 let¬ na liči ste mrtve. Mr. Denshasi in ena liči sta pa smrtnonevarno ranjena. £• J; IZ NOVE DOMOVINE. DULUTH. >-=: Ponesrečil je rojak John J minic pri delu v New Duluth. Padla mu je na nogo' železna trač niča in ga uročno poškodovala- Zdravnik mu je napravil pet ši vov, in hoditi mu je mogoče le ob brgljah. Obžalovanja vreden je ta slučaj tembolj, ker tudi Mrs. Jud nič ni povsem trdna in zmožna opravljati težka domača dela. Upamo, da bo rojak Judnič kma_ In zopet stal na zdravih nogah. — Dvajset miljonov dolarjev bo stala jeklarna, in druge priti¬ kline, katere misli staviti bteel korporacija v Duluth. Tako se je izrekel predsednik United States Steel korporacije, Mr. James A. Parrel, ko se je vi¬ nil iz Hibbinga in Colerain, in si je ogledal Steel plant. ki se gradi v okolici Duluth. Ker se bo gra¬ dilo v večjem obsegu kot se je pr_ votno mislilo, vzelo bo še skoro dve leti, predno bo del velike to¬ varne gotov in kake tri leta pred¬ no pride vse v obrat. Mr. Farrel se je izrekel, da bo jeklarna v New Duluth ena naj- vecjih in najmodernejša v Zdru„ Ženih državah. Zgradba Minnesota Steel kom- panije se bliža zgotovljenju in vposlenih je nad 1000 delavcev. Stroji so pričeli dohajati in se po¬ stavljajo, vendar bo vzelo še naj¬ manj poldrugo leto predno bo del jeklarne gotov. Začetni načrt za jeklarno se je mnogo povečal, in izven tega zgradila bo United States Steel družba tudi cementno tovarno, kjer se bo izdelalo 40,000 barelov cementa na dan, katera tvorniea je proračunjena na dva miljona 'Solarjev. ■.-« • Blizu tovarn zgradila bo druž_ ba novo mestece za boljše delav¬ ce, mehanike in rokodelce, ki bo povsem moderno, in na koje bo United States Steel korporacija lahko ponosna. Vsa podjetja družbe, to je je¬ klarna, cementna tovarna, in pri¬ stanišče za razkladanja rude, bo_ do stala nad 20,000,000 dolarjev. — George Harrison, ki je osle¬ pari) Artur Hoffmann a iz Pine City za $158 je všel ob 11 dopol¬ dne iz rok policije. Harrison je bil v sodnijski dvo rani, ker pa ni nihče nanj pazil jo je vbral na prosto, in je bežal ka_ cih deset blokov, predno ga je po¬ licist s streli vstavil na Lake Ave- nue in Michigan Street. Prestre¬ lil mu je rokav, in begunec se je zbal za življenje, in ker ni bilo uhoda, se je vdal. — Več kot 1500 socijalistov je marčalo po Superior Street v ne„ deljo zjutraj do kar, s kojimi so se odpeljali v Fairmount .Park na piknik. V paradi je bilo naj- prvo okoli 500 žensk in za njimi je stopalo okoli 1000 možkih. Uli¬ ca je bila natlačeno polna gledal¬ cev. V parku se je zbralo okoli 4000 občinstva, največ Fincev, in go „ vori so se vršili v angležčini, fin- ščini in poljščini. Govorilo se je največ o razredni zavednosti, in poslušalci so burno ploskali go - vornikom, posebno ko je stopila na oder neka Finka. Vršile so se vsakovrstne šport¬ ne igre. Godbe so igrale razne ko„ made, med njimi skupno marže" Ijezo, pri koji je bilo vse odkrito; vse je stalo in bilo mirno, ko je pa godba vtihnila, razlegal se je krik in grom iz navdušenih grl zavednega delavstva, da se je ma¬ lone slišalo tja na tron v Wa- shington. Nastopili so tudi pevci, in videlo se je, da je tudi Finska pesem krasna, če se izvaja limet* no. — Vtonil je Alois Anderson, 30 let star, ker se je prevrnil čoln v kojem se je vozil z nekim prija¬ teljem po jezeru. Žena vtopljenca stala je na kraju, in gledala kako se njen mož vtaplja, a pomagati ni mogla. Prijatelj Andersonov se je rešil. Truplo so našli, žena vtopljenca je blazna vsled nesre¬ če, in zdravniki jo vedno čuvajo. — St.anley May, 20 letni, fant je rešil tri vtapljajoče može, ki so se držali prevrnjenega čolna, kateri je priplaval po St. Louis reki v jezero Superior. Fant je šel do njih v čolnu, jih potegnil jz vode, in jih rešil gotove smrti. Možje bili so ba^'e pijani. — Henry Marvin, 31 let star, je storil smrt pod Northern Paci¬ fic vlakom blizu Central Ave. Skočil je sam pod vlak. Marvin je bil osumljen,da je vbil svojo žerio. — \ T Duluth so ta teden tri konvencije. Zbrali se bodo baran- tavci s premogom, bankirji, in u- čiteljstvo, in Duluth bo vse gosto¬ ljubno sprejel — če imajo kaj j dolarjev. — Govori se, da bo krožila v kratkem po Duluth peticija za referendum pri zadnji seji skle - njen mestnih naredi) zoper sa - lune. — Vtonil je Sever Rajer, 23 let star v jezeru Superior pri ribo - lovstvu. Rajer je šel s čolnom, da bi potegnil ven mrežo, katero so nastavili zjutraj. Mreža ni šla iz vode lahko, in z vpiranjem je po¬ rinil Rajer iz dna čolna nek za - mašek vsled česar se je čoln na¬ polnil z vodo, in Rajer je šel v globočino. — Frank Dragec našel je jajca želvi*. Jajca bila so v vrstah, in vsaka vrsta bila je ločena s pes - kom. Jajca so skoro eno colo v premerju. Ko jih je prinesel v mesto bila so mehka, sedaj je pa lupina vsaki dan trja. Tudi po stajajo bela, prej bila so rudeč- kasta. Čudno je, da ležijo le na eni strani; če se jih dene na, dru¬ go stran, se kmalu prevrnejo. — Tony Caruso vstrelil jc Johna Scotino, ki leži v St. Luke bolnišnici, in se bori s smrtjo. Oba sta Italjana in vstrelil ga je radi jeze, katero gojil je že 10 let radi ljubezenskih razmer v Ita - liji. — Babica Magda J. F. Hanson je bila obsojena v petletno ječo, oziroma v globo $5000. ker je oglaševala in pošiljala po pošti neko sredstvo za odpravo človeš¬ kega ploda. — Elektrika vbila je 5 letno Mildred Thorstevson, ker se je dotaknila električne žice, ki se je vtrgala in je visela raz droga. Pr_ ste, s kojimi se je dotaknil otrok žice, je elektrika popiolnoma se. gala; zgorela je tudi otrokova žgala; zgorela je tudi otrokova obleka, in truplo je bilo popolno¬ ma spečeno. — Mike Nemanič je umrl, ker mu želodec ni prebavljal hrane. Nemanič bil je drvar, in 4. julija prinesli so ga iz gozda, in djali so ga v stanovanje 526 AVest Su. perior Street. Postal je pa čez noč tako slab, da so poklicali policij¬ skega zdravnika, ki ga je spravil St. Luke bolnišnico, kjer je umrl. — Srbska ciganka in vedeže. valka Mary Adamič je oslepari¬ la Tonija Radič.a za $60. Radič je šel v njen šotor, da bi mu pove¬ dala srečo. Zahtevala je ves de. nar. Radič dal ji je tri bankovce po $20. Enega djala je v usta, ene ga v levo in enega v desno roko in nekaj mrmrala, Potem je de - nar zmečkala in ga je dala duho. vom, ki so ga odnesli. Radič je šel k policiji, ki je djala eupran- co v luknjo. — Najnovejše sredstvo za pre. važanje pošte je menda med New Duluthom in Oliver. Postiljon ima vpreženo kozo v voziček, ki je naložen z United States mail. V našem uradu se je zglasil Rojak Peter Belopavlovič, salu - nar v Minneapolis Minn. Afr. Be_ lopavlovič je bil na poti nazaj v Minneapolis iz Calumeta, Mich., kamor je spremil svojo družino na obisk starišev in sorodnikov. Rojak Joe Jerič, Mc Kinley, Alinn., po opravkih v Duluth. Zgonca je bila prenesena na bra¬ ta Lovšin. — Alestni zastop napravil je pogodbo z nacijonalno godbo, da bo igrala menjaje s komercijalno godbo ob sredah, sobotah in nede¬ ljah zvečer nasproti mestne dvo. rane. EVELETH. — Še danes se ne ve kedo je vstrelil na večer 4. julija Gusta¬ va Erickson a . Sumi se vedno, da ga je zadel strel, ki je bil name - njen narodnem prazniku v čast. Leo Manilla, ki živi blizu me - sta kjer se je zgodila nesreča, je bil kaznovan z globo $100.. ker je pripoznal, da je streljal z re - volverjem v mestni meji. HIBB1NG. — Edvard Boyle, pomožni o- krajni pravdnik, je predložil ob¬ činskem odboru zahtevo Antona in Jere Petrič za $7,500. odškod¬ nine za telesno poškodbo, katero j(# Jera Petrič zadobila od žoge, katero so rabili fantje na Second Avenue in Granite Street pri ba¬ seball igri. Če mestni odbor ne plača od - škodnine, vložila se bo tožba, ker okrajni pravdnik je mnenja, da mestne ulice niso za baseball igro, in, da se ta igra na ulici ne igra, na to paziti mora mesto. — Za poletne šole se učenci ja¬ ko zanimajo. Obrtne stroke se uči 30 dečkov. — Ženitovanjske zglasnice so vzeli: Luka Majevotič in Marta Rukovina, ter Vid Kovačevič in Marija Nelec. — Mary Medič je bila poklica¬ na pred sodišče obdolžena, da pro daja opojne pijače brez dovolje¬ nja. TOWER. Rube AVaddel se je vspešno potapljal za truplom 22 letnega Emniet Gary, ki je vtonil v jeze¬ ru AVaddel dvignil je truplo vtopljenca iz globočine 30 čev - ljev, in ga je spravil na suho. VIRGINIA. Davie in AVillnfcft Vans Afurray. Francijo je vladal prej nekak di- rektorij, ki j? fim takrat zgubil moč, in vladalsje Francijo Napo¬ leon kot prvi lionzul, in septem¬ bra, 1800 se j^Renila konvencija. — Mestnem odboru predložila sta dva odvetnika Interstate Iron družbe zahtevo, da se mesto vmakne iz zemljišča, ki zavzema okoli 10 blokov, nad rudnikom Columbia, kateri se bo odprl kot “open pit”. Prizadete bodo North Mešaba 'Aveiff? 4 in Alagno- lia, Balsane, Demon, in Orange Street, V Columbia rudniku je baje več miljonov ton rude, in mogoče je, da se rudnik odpre. CALUMET. MICH. V Hecla jami je bil ubit rudar ATartin Connors, 30 let star. Zru¬ šilo se je nanj kamenje. AURORA. — Umrl je najin oče, John Pe- trušič, v starosti 56 let po polu. letni bolezni. Zapušča ženo v sta¬ rem kraju, tu v Ameriki pa sina iti hčer. — Bil je v Ameriki 24 let. Rojen je v Bukova«, blizu Aletlike na Kranjskem. N. v m. p.! Žalujoča sin Marko in hči Amalija HOUGHTON. — Mike Stimac je napadel Paul Šimeca v Isle Royale rudni¬ ku po noči. V pilil ga je po glavi s težkim svedrom. Kaznovan je bil z globo $5. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. Umrla je rojakinja Antonija Jurjaveič, rojena Volanšek v Chi¬ cago Heiglits, 111. Pokojnica je doma od Brežic na Štajerskem. Zapušča moža in mnogo prijate¬ ljev. . .Umrla je gospa Marija Zupan iz Oakview, Colo., v bolnišnici v Pueblo, Colo. Bila je članica društva sv. Jožefa, katero jo je spremilo k večjem počitku. Spre¬ voda. so se vdeležile tudi društvo Slovan, Z. S. Z. in sv. Trojica N. II. Z. ..— Umrli so starišem Turk v Cleveland, O., hčerka Frances, starišem Mlakar sin John, stari¬ šem Zorko hčerka, starišem Mir 'šek sin Franik, starištem Cugelj sin,starišem Novak sin Alihael, starišem Razpor hčerka Helena, starišem Rebršek sin John. . Umrla je Margareta Krč v Co- Uinvvood, O., v 25 letni starosti. Bila je članica društva srce Ala - rije. CHISHOLM. — Alike Balta toži Great Nor¬ thern Railway Gp. za odškodni¬ no $500. ker je vlak treščil v njegov voz. — Gostilniška koncesija Louis Kalana je bila prenesena na Chrar les Zgonca, in koncesija Cha*des Zgodovina Zjedinjrniih držav. (Dalje.) ZGODOVINA ZDRUŽENIH DŽAV POMORSKA VOJ¬ SKA S FRANCIJO. Alcd tem se je pričela vojska s Francijo. Mornarski oddelek se je osnoval v mesecu aprilu 1 < 9S, in predno se je leto končalo, vsta- novila in zbrala se je majhna flo¬ ta obstoječa iz 34 ladij in bojnih čolnov, kateri so se odposlali s prostovoljnimi mornarji križati morje . okoli francoskih zapadno indijskih otokov, vničiti francos¬ ko trgovstvo, in vjeti francoske bojne ladje. Amerikanska fregata “ Constelation ” je vjela francos¬ ko fregato “Insurgente” po hu¬ dem boju. Pri neki drugi priliki je bila “ Constellation ” bitko s francosko fregato “ Vengeonce,” in bi jo vjela, če bi Francozi ne razpeli jader in bi ne zbežali. Fre¬ gata “Boston” je pa vjela fran¬ cosko fregato “Berceau,” katere zastava je sedaj v Noval Institute Building v Anapolis. A r šestih me¬ secih je v j el ameriški čoln z dva¬ najstimi topi “Enterprise” osem francoskih privatnih ladij in je osvobodil štiri vjete amerikanske bojne ladje. Na Francijo je junaš¬ tvo Amerike tako vplivalo, da je poročala koj v začetku vojne ame¬ riški vladi, da bo sprejela posla¬ nike, če se zopet pošljejo. Adams je bil pa v tej zadevi mehek, .si¬ cer bi odgovoril, da mora Franci¬ ja poslati zastopnika s prošnjo za mir v Ameriko. Leta 1800 posla¬ na je bila v Francijo ameriška ,sedniškim kandidatom. Ko so šte- ; li glasove volitve, dobil je Jeffer¬ son 73 glasov, Burr 73 glasov, — I Adams 65 glasov, in Pickney 64 j glasov. Konstitucija je določevala da je izvoljen predsednikom isti, ki dobi najvišje število glasov. Ker sta pa imela Jefferson in Burr jednako število glasov, zato ni bil niti ta niti oni predsednik. Dolž¬ nost izvoliti predsednika je prišla s tem na poslansko zbornico, in po hudem volilnem boju zvoljen je bil predsednikom Jefferson, in Burr je bil podpredsednik. Da se je pa zabranil, tak volilni boj v bodoče, spremenila se je konsti¬ tucija, in dodalo se ji je dvanaj¬ sti popravek, ki določa, da se mo¬ ra podpredsednik posebej voliti. 4. marca 1801 je šel Jefferson ob spremstvu milice iz svojega stano¬ vanja v semitsko dvorano in je uradno jirisegel. On in njegova stranka sta prišla v moč, in po zi¬ mi leta 1081 pričelo se je s preos- novami. (Dalje sledi.) Reputacija obstoječa od nadsodni- ka Oliver Ellsvfprth, AVilliam R. Davek na zii&gke, direktni davek in Fr!^ dva vstaja. Stroški za pri“ a ^W ] dm tlOfil iltjnje za voj¬ sko so zahte^m tiprih davkov. Naložila, §t,ai(_• \na znamke in direkt ka sta 1, Mjst rektni davek j,; MONA.a dva dav- ipvslecl! tttila ' Di vi davek in se\ko jgvifiii 1 na zem¬ ljišča, na hiše ii^Jna črne sužnje. V gotovih krajih vzhodne Peir sylvanije, kjer jeojo prebivalstvo večinoma nemško,, niso ljudje ra¬ zumeli vzrok obdavčenja, in so se branili plačevati davek. Ko so pri¬ šli cenilci meriti Hiše in šteti okna v svrho odmerjenja davka, jih je ljudstvo pognalo stran. Za ta na¬ stop bilo je več vodji zaprtih. Am¬ pak ljudje so se zbrali in pod John Friesom so naskočili ječe in so osvobodili jetnike. Predsednik Adams je vsled tega poklical pod orožje milico, in jo je poslal nad vstaše, ki so kmalu odnehali. Fries bil je obsojen izdajstva, in bi imel viseti na vislicah, če 'bi ga Adams ne pomilostil. Tako se je skazalo drugič, da hoče vlada vzdržavati konstitucijo in postave in zamori ti vstajo. Dr. Mttchell TISOČE DUDI JE ŽE OZDRAVIL DR. MITCHELI. Dr. Mitchel) zaključuje eno najuspeš¬ nejših let svojega zdravilstva, ki se raz¬ teza čez dobo 20 let. On zdravi hrome, in bolnike vsakojakih drugih bolezni. Revmatični in hromi zopet hodijo; za¬ stareli slučaji gluhih in bolnih na očeh so ozdravili, da zopet slišijo in vidijo; ženske, ki so postale invalidne vsled žen¬ skih bolezni, so ozdravile v kratki dobi. Dr. Mitchell je ozdravil vsakojake ne - prilike v želodcu, zaprtje, bolesti na obi¬ stih in jetrah. Odstranil je izrastke, o- zdravil raka. Zdravniški nasvet prost. Urad; 300 Columbia Building, Duluth, Minn. Prepričajte se o istlnitosti! Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. riEj -»bI First National EVELETH, minn Nafstarejša narodna banka na Mesaba KAPITAL IN PREOSTAN^.* i '" ll! $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo Ponajnižj ih Parobrodni listi za vse ^ Plačamo obresti po 3 od s{ Cl ^, =jr=^E=^ I==u-- ;= 1 °' Za obilna naročila se priporoča Louis Lati, trgovec z vinom 1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O. Villege Liven/ konjušnica CHISHOLM, MINN. Phone 60. Maih. Boriio, lastoik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE I Afterthe day’s work, Washington narodna stolica. Leta 1790 je zbral AVashington prostor za združeno glavno mesto vseh držav na obeh straneh reke Potoma«. Odmeril se je kos zem¬ ljišča, katerega ste odstopile vla¬ di državi Maryland in Virginia; leta 1846 se je pa dal Virginiji njen del nazaj. Štirikot, ki je me¬ ril deset milj v dolgosti in deset milj v širokosti, se je krstil Dis- trict oi' Columbia, in na zemlji¬ šču so se odmerile ulice. Hitelo se je z grajenjem pred¬ sednikove hiše, kapitol bil je le na polu zgotovljen, in ulice niso bile druzega kot navadne steze skozi gozd, ko so se po leti 1800 preselili uradi, knjige in urad niki iz Pliladelphie, Pa., v AA T as]r ington, , D. C. Z nastopom novega stoletja, in vporabo novega kapi¬ tol a, prišel je tudi novi predsednik in vlada prišla je v roke novi — stranki. M.-B !.*■*.! JAY W. ANDERSON, Agent, 352 W. Michigan St., Duluth, Minn. — Phone: Grand 1800. . Pozor prijatelj! Uprašanja in odgovori. -M. P. Aurora, Alinn. Naznanja¬ mo vam, da za poročila nezgod, nesreč in sličnih stvari ni nič pla¬ čati. Tudi dopisi se priobčujejo zastonj in radovoljno, če so le stvarni. — Zdrav. Izvolitev Tomaža Jefferson. Leto 1800 bilo je volilno leto, in republikanska stranka je imeno¬ vala Tomaža Jefferson predsedni kom, in Arona Burr podpredsed¬ nikom. Federalistični vodje so' iz¬ brali John Adamsa predsedniš¬ kim, in C, C. Pinckneya podpred- Kam boš šel kupit svoje pohi¬ štvo?— Ne vem. — Jaz vem, kje dobiš najboljše pohištvo in ku - hinjsko posodo. — Pojdi k Juretu Mesberg y ki trguje še 16 let na Evelethu in postreže svojim odjemalcem ve - dno pošteno. MOŽKE BOLEZNI MI PREVZAMEMO LE OZDRAVLJIVE BOLEZNI IN JAMČIMO. DA VAS BO DEMO ZDRAVILI ZA POGOJENO CE NO DOKLER POPOLNOMA NE OZDRAVIE OD BOLEZNI. Mi postopamo z našimi bolniki pošteno, in prei¬ ščemo skrbno vsako bolezen, da ozdravimo človeka čim prej mogoče za stalno, da se bolezen ne povrne ali kako drugače ne izcimi. 606 POSEBNO ZDRAV 10 ZOPER ZASTRUPLEUJE KRVI. Ta najbolj strašna vseh ljube¬ zenskih bolezni ni več neozdrav - ljiva. Misel, da je zdravniška po¬ moč le za zadržavanje razvoja teh bolezni s tem, da se daje telesu vedno gotove mineralične strupe, je tako nepravilna, kot je nepra - vilnih več drugih starih načel, ka¬ terih se drži mnogo zdravnikov. Tako zdravljenje je mnogokrat vzrok, da se strup še dlje v život požene, kjer napade in vniči celo kosti bolnika. Naše zdravljenje je popolno in bolezen se za vedno iz¬ gubi. Mi rabimo kričistilna zdra¬ vila, ki so bila prej neznana ( v zdravljenju veneričnih bolezni. zbravlj EH j E lezni Vsake ; ' čno bolezen, boleči«T 5 < bolečine v križu, krč« spolne bolezni zdr* f“ L: ) acije z ubrizganjein in , bo. Zdravimo tudi : £?• Zdravimo tudi bule J«? ■ . niža'' zne bolezni in izpuščaji “ I ' ‘ ste, nesnažnozt ^krr' )e ', f!i 'b' letOS llllnKel. --.“"t Wlet pljnčah, vnetje vrtkj.f sne bolezni, nos« ,, - lemi, črevne in ielodč« * 11 nervozi, ost, ot i"« "“** živčno neprebavljivost " “ ’ ge trajne bolezni. Priti sami in živite izver pišite po "svmpton blank'** svetovanje prosto 1'radrt t*. zjutraj do 9. zvečer Obi- l)ah od 10. zjutraj do 1 Progressive Medica! Doclors NO. 1 WEST SUPERIOR ST., CORNER LAKE AVE., DULUTH n our bank 0&ur-b&r,k.Wlie« ftdvice you need ConsuH us jjovi l> le ' r šaši okoi i bo nekaj ^a mati. [esar pjo materjo ' ia božja .. ; r proti nj a kar je 1 ja kazno šalo, čemu •m žena, k i ker ima' ]:j. aprila t, nekoliko i it je spon * je pa lo : njeno glavo uatih in po i j je palec v ■ podočnik. r ** dejanski NASA BANKA NAJ BO VAS»A BANKA • . .i_-nacTčtr -* 1 Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne nai u - jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem onim, ki se 0 nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem F- : sameznih oseb, tvrdk ali družb. PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 0D .. Chisholnb^ Miners State Bank SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČAV GARY Di VISION OKOLICA JEKLARNE (STEEL PLA^ p' meji naravnost na zapadni del posestva Steel derna naselbina. Izboljšane ceste, stranski nodn’ ' tkem . čez 120 hiš je že zgrajenih, in 200 se jih zgra’»* davah. Pred hišo jih W al, f ^ležalo nezavestnih. •■ te ni so vsi, najbolj pa je Jo va 'Antonič iz Boš. L Franc. trerezal Janez »? kot najhujši pretepam j^| ce iz Leš. Za žunana .le bil ‘A18& - Vasij S»- **• m5Ž1 C aahoo, ’ Mank”. d? bralne jr. J ao'! 0 ^ »clors JMJTH, H3j fojojei jji novi hlev. okolici; tudi jabolk čil veliko nesrečo, katera bi se lahko zgodila njemu kakor dru. sedaj se ni zgodila še nikaka nes¬ reča. Rdeči križ je pod vodstvom trt*& nai isvete $ ■ obro^ 3lB proff OPS' [ 0 r. c« f' i dtcreinu je P 1 T r’ Uednika trebuh. Izstopi¬ li' 11 Lva. Odpeljali so ga po - li .. Razmožnika v bolms. "''^Kannožnik je mnenja, da , umreti- Vse druge fante da mu je kolo J«, potem pa zbežal v Ma_ v ! s ° Y Grabnijah, pustivši ; Obdolženec mu je pa Popolnoma polomil ijo v ^°' ec Prizna svojo kriv. , Ja se le s pijanostjo, ip * Zato Pol leta v težki Mrjv^i mora s t°rjeno ško- ij JUla »nenovini v znes. nrpn,' ^ u hljani: Fran Flor **• 51 let. - uka, 5 J. S n P° s tnega pod. 'ki L Ignacij Knific 22 let ! Jvaua ! > Preisej 2 leti. in pol r, i$tr a So Proga livarske i^lec !„ Ean Primožič, po. !r ^|v a 48 v let ~ Eraili i a iw e ; i ena ’ iet - - Jj e |. > ze na veleposest, rt 1 j e ^ ^ aa Veterac, hči ^ ar i.ja Scbober, roj Rottel, stara barvah. Fredu o se je pogreb pri¬ čel pomikati, so profesorji imeli kar na cesti konferenco z ravnate, ljem, ki je končno stopil k nosa. čem venca in jim zapovedal, da morajo venec položiti na mrtvaški voz. Občinstvo se je zgražalo ob ta kem postopanju, ki mu je nedosta. .jalo vsake pijetete in ki je bil vse obsodbe vreden izbruh onega vse. nemštva, ki za to, da si služi kruh na naši zemlji, žali vse, kar nain je najljubše. Treba bo pač enkrat za vselej pojasniti tem pedagogom da sme naša mladina spoštovati bar¬ ve dežele, ki je po svojih sinovih prelila potoke krvi za državo. Treba bi bilo oholim nemškim profesorjem pokazati, da naše de. želne barve niso tuje cunje. Morske ribe na ljubljanskem trgu. Magistratni greta!j je ribi. čem s Konto velja dovolil, da sme* .jo prodajati na Ljubljanskem tr. gu morske ribe. S trga. Magistratni gremij je dovolil: Mariji Židan prostor za prodajo zelja; Tereziji Krištof prodajo zelenjave; Heleni Šuster, šič prodajo semenj; Mariji Vido¬ vič, prodaja loncev; Ivanu Kop. rivcu se je dovolila stojnica za meso; starinarici Antoniji Kilcel prostor poleg drugih starinerjev na sv. Jakoba nabrežju. Prošnja Franc Jakiča za prodajo škafov na sv. Jakaba trgu se je odklonila Iv. Mateliru, užitninskemu pazni. ku, se dovoli prodaja sadja in sla¬ ščic pri Samotni ulici. Matiji Mi. klavcu, pekovskemu pomočniku, pa prodajo klobas in kruha. Proš. nja mestnih branjevk, da hi dobi¬ le oh času. ko je prekupovanje do. voljeno, prostore med kmečkimi branjevkami, je odklonjena. Raz. ne prošnje za prodajo manufak- turnega, galanterijskega blaga in čevljev na Vodnikovem trgu se odklonijo. Strela je vbila včeraj dopoldne po poldvanajstih blizu šentpeter. ske kapelice v Šmartnem pri Kra. nju 25 let starega fanta Petra Suš -ni k a po domače Brenkovega z Gorenje Save. Sušili so mrW ,jt\o je prišla nevihta, je stopil phd drevo hi treščilo je. Biizo je bil njegov brat, kateremu šeni zgo¬ dilo ničesar. Škrlatinka. Ta otročja sovra. žnica še vedno razsaja v Novem mestu in bližini. V Novem mestu je obolel deček inženirja Samo. brada in v Mirni peči otroci upra¬ vitelja postaje, v Podborštu pri Mirni peči pa več otrok. Vse stro. ge odredbe ne pomagajo nič. Usodepolna šala. Posestnik Matevž Semič in njegov hlapec Alojzij Ravnikar iz Trnovca pri Medvodah sta se minulo nedeljo iz šale spoprijela. Nekaj časa sta se pred gostilno premetavala sem. intje. Črez nekaj časa pa vrže Ravnikar svojega gospodarja ta¬ ko nesrečno na tla, da si je slednji zlomil desno nogo in so ga mora. 11 prepeljati v deželno bolnišnico. Zaprli so minuli torek ^delavca Andreja Kovača iz Ihana in Pe. tra Šavsa iz Ljubljane, ki sta za¬ poslena pri gradnji šolskega po. slop j a na Jesenicah, ker sta osu. ml j ena vloma, ki se je pred krat¬ kim izvršil v Ihanu. Oddali so ju sodišču v Kranjski gori. Bratoubijalec Alojzij Bon zo. pet v ječi. Porotniki, ki so pri zadnji lanski porotni obravnavi eevlarja Alojzija ‘Bona, ki je na Lazah zaklal svojega brata, obso. dili Samo radi prekoračenja silo¬ brana, se bodo najbrže kesali, ko bodo zvedeli, kaj je Bon, ko je se dem mesečno kazen prestal, zopet naredil v ravno istem kraju Ko ie prišel na Laze, je sel parki at na pošto in zahteval od g. poštar. i a j os . Terpina pisma, njemu dos la v tem času, ko je bil v ječi; g. -’ -- on j K! j i jo v ,°v 0 ’ - A" v Kočevju. ' Upif aSČin0 b r ' Novem 1 Ra'iV rie ^* Dunajčan za ■ njo „ ma }Vitsehl se pre Ldb ' i!lCa wV. Uo v Kaudijo. -'-h,, o s kih profesorjev. ’ 0s P- prof. Pajka so itč 1 % aa realki rak °vi v deželnih res dijakom poštar mu je razjasnil, da je on pisma poslal na sodišče, ker je nje lova dolžnost. On si pani pustil niČ dopovedati; grozil uiuje, da se pritoži na ravnateljstvo. I nsel je zopet 12. m. m. ob 10 uri ponoči v lhšo, kjer se nahaja posta, er so bila poštna vrata zaprta, je za gel močno razbijati, potem je sel k gospodarjevim vratom m tam nofri udrl, nakar je pričel gospo, darja in gospodinjo Šušteršič pre tepati. Na veliko vpitje sose diu. t? stanovalci v hiši prebudili. Prepodili so ga sten, da je ondot. ni v isti hiši stanujoči g. J. Lop, vodja bol. urada, parkrat vstre- m iz samokresa ter s tem prepre. zapore. Na kranjskem kolodvoru se je ubila Marija Golob z Gorenje Sa_ ve,- ko je pomagala nalagati les v skladišču. Z enega teli skladišč je padla in je bila na mestu mrtva. ŠTAJERSKO. Pri občinskih volitvah pri šmi- klavžu blizu Maribora so včeraj 26. m. m. narodni Slovenci sijajno zmagali. Volilna borba bila je zelo huda. Liberalni nemškutarji so napeli vse sile, da bi prodrli, a so pogoreli. — V tej občini so pred kratkim Slovenci zmagali tudi pri volitvi v krajni šolski svet. Za načelnika je izvoljen župan g. Florjančič. šoštanjska posojilnica. Šoštanj. V nedeljo je Lil v hotelu “Av_ strija dobro obiskan shod zadruž. nikov, na katerem je poročal po¬ slanec dr. Vestovšefk o rešitvi šo. štanjske posojilnice, o njenem ža_ lostnem stanju, o nevarnostih, ka¬ tere pretijo zadružnikom, in o ko. rakih, katere je storil dosedaj, da bi se saniranje izvršilo. G. posla, nee poziva ljudstvo, naj mirno ča¬ ka, da se reši ta zadeva. Posebno je svaril vlagatelje, da ne pritis¬ kajo s tožbami, katere vlaga pro. testantovski advokat dr. Petri- sehek, ker bi tak pritisk lahko spravil na stotine kmetov ob vse imetje. Za gluhoneme otroke. Dne 10. julija bo v Hariboru v dekliški meščanski šoli ad 8. do 12. ure predpoldne sprejem gluhonemih otrok za graški zavod za gluhone. me. V Celju bo sprejem 8. julija v deški ljudski šoli, v Poljčanah pa 9. julija v ljudski šoli’. V Dravo je skočil v Mariboru Tv. Gorjup, posestnik s Sladke gore v šmarskem okraju. Rešil je še živega dimnikarski mojster Ra. tzek, ki je ravno ribe lovil. Kaj je Gorjupa gnalo v smrt, ni znano. Deficit graške nemške Zadruž¬ ne zveze znaša za leto 1912 51.000 kron. “Verband” je mnogo zgu. bil pri vrednostnih papirjih, a iz. guba ne Jh bila tako velika, če ne bi znali nekateri 'gospodje prh “Verbandu” tako izvrstno raču¬ nati. Celoletni deficit pa baje ni še popolnoma pojasnjen. Kakor se nam poroča, umejo ljudje, ki so nastavljeni pri ‘Verbandu”, iz. vrstno računati vsako delo, ki je morajo izvršiti na deželi za kako zadrugo. In nekateri liberalni uči. telji se še kljub temu trdno okle¬ pajo “Verbanda.” Umrl je v Mariboru vpokojeni poštni poduradnifc Lovro Jurše, star 61 let. Strela je dne 21. ni. m .udarila v Jurjevskem dolu pri Št. Jakobu v Slovenskih goricah v hišo posest nika Standekerja. Isti dan je stre¬ la zažgala tudi hišo posestnika To. maža Miholia na Spodnji Velki pri Mariji Snežni. Tele z dvema glavama. Pri po. sestniku Frasu v Ženjaku v Slo¬ venskih goricah je krava dne 22. m. m. povrgla zdravo tele, ki ima dve glavi, tri gobce in 4 oči. Vidi pa samo na dveh očesih. Poroka. V Solčavi se je poročil trgovec Ivan Gervolj s hčerko vrle Klemenšekove hiše, Angelo Vrie. ko. Ker je obolel na jetiki se je ustrelil v Trbovljah 31 let stari rudar J. Preselj. Tifus se je zopet pojavil v Tr_ bo vij ah. Umrl je v Gradcu vpokojeni višji poštni kontrolor g. Jernej Marjanovič, ki je dalj časa služil tudi v Ljubljani. Umrl je v Mariboru poštni ofi- cial gosp. Franc Kralj v 50 letu svoje dobe. Nov odvetnik v Mariboru. V Mariboru odpre v kratkem novo odvetniško pisarno dr. Koderman, sedaj odvetniški kandidat v — Celju. Samoumor. V Lipnici se je obe. sil krojač Cvirn iz Maribora. gim v hiši stanujočim. Drugi dan i zdravnika dr. Jenka, ga je orožniška patrulja takoj za- j Tragika življenja. Pilot v trža sledila in ga oddala v novomešb^ | gkem pristanišču Tomaž Roeeo je radi raznih uereduosti izgubil slu. žbo. Radi tega j,e prišlo doma do prepira, a da bi se ognil pikrim besedam žene, je šel prenočit k svakinji. V pondeljek v jutro pa, ko se je prebudil, je zaprosil sva. kinjo za zajutrek. Ona mu je takoj ustregla, a ko se je vrnila iz ku- hije, ne našla Booca v postelji mrtvega. Zdravnik je dognal, da se je zastrupil z mešanico lizola in ltarbolove kisline. Črne koze na Beki. Na Reki je že umrlo par oseb za črnimi ko. zami. Iz strahu pred boleznijo in pa na zapoved oblasti si daje prebivalstvo staviti koze v tako silnih navalih, da delajo neprene. homa trije zdravniki s svojimi asistenti. V štirih dneh je bilo do pondeljlta cepljenuih krog 20.000 ljudi. Kako je lep krčmarski stan! V nedeljo ponoči je prihitel k poli ciji neki Filip Dimitrio, ki ima krčmo v ulici Riborgo v Trstu. Ko se je zasopljeni mož nekoliko umi. ril, je začel zabožjo voljo prositi, naj vendar gre kdo z njim, kajti doma mu hočejo pijanci vse raz. biti. Odšla sta ž njim dva stražni¬ ka in dva agenta in petoriea je lahko gledala, kako so pijanci sta. li v dveh taborih in se obmetavali s kupicami, krožniki, steklenica¬ mi in šlinimi predmčeti. Novodoš- leci pa so došli že proti koncu bitke, kajti bilo je že vse drobno šipe na oknih, stoli, mize in poso. da. Raditega je boj tudi poneha¬ val, da, kakor bi trenil, jeprene. hal, ko so razbijači zagledali straž nilie in — pobegnili. Z morskega lina dvignejo par. nik. Pred dne\». se' je potopil v pristanišču v Yisu parnik “Sul¬ tan” parobročji "Jražbe “Daima. ci.ja.” Bil je namenjen iz Korčule v Trst, med Šgtom se je zaletel ob skalo, s. katfej^se je pa še rešil a s tako vrzeljo Jphoku, da je ‘ko. maj priplul jreVl Vis. Sklenili so parnik d vi sp' N in mučno delo je prevzela p4 e ?Gj>vna družba Trip- kovič & doijjfersta. Na delo je šel naj v e A' / .tk, ki ga ima dru. žba na lgf* ^fg^ iganje in enake operacij^-p*jY,'dih naporih je parnik w" ’ rik&f slednjič vendar dvignil -4'S7 k> /a,*’iz katerega so izsesali vodo in mu za. krpali polka ‘liano stran. Sedaj je parnik /Oj$ uporaben. Nova zaloga munieije. V Trži¬ ču na Primorskem je sklenilo po. veljstvo 3. vojneg'a zbora urediti zalogo munieije. Občina seje zav. žela, da preskrbi poslopje za to svrho, vendar pa mora poveljstvo v Gradcu izjaviti, da se napravi pogodba za celili. 15 let. Poveljstvo je s' predlogom zadovoljno. Tragičen slučaj smrti. V torek je čistila 29 let stara dninarica Marija Laufried šipe v ubožnici v Trstu. Ženska je bila v tretjem nadstropju na oknu, ko je stopila mimo in padla na streho nad dvo¬ riščem, kjer je obležala smrtno pobita s počeno lobanjo. Čez uro je ubožiea umrla. Strah pred kozami. Na nasvet zdravstvene oblasti je policijsko ravnateljstvo zapovedalo vsem hotelirjem v Trstu in onim, ki si. cer prenočujejo tujce, da imajo takoj prijaviti vsakogar, ki bi pri¬ šel z Reke. Ta odlok je v zvezi s črnimi kozami, ki so se pojavile ' na Reki in ki so že tudi v Trstu. Odlikovanje za zasluge. Bivše, ga načelnika delavske zavaroval¬ nice za nezgode v Trstu, veleindu. strialca. Leopolda Brunerja, je od¬ likoval cesar s komturnim križ. cera Franc Jožefovega reda. Slovensko šolstvo. Pravico jav¬ nosti je podelil naučni minister ljudski soli Ciril Metodovi šoli v ulici Barriera v Gorici. Načrti za novo cerkev v O pa. ti ji, ki so bili vloženi vsled raz¬ pisane tekme, so se tako.le vpošte. vali: Prve nagrade ni dobil no¬ beden, drugi nagradi sta bili priz. nani dunajskemu arhitektu Al. fredu Kellerju in zagrebškemu ar¬ hitektu S. Podbrškemu; tretjo na. grado je dobil arhitekt D. Šunko v Zagrebu. Nemški “Flottenverein” v Trs. tu. V Trst je prispelo v torek 58 članov hesenske deželne zveze nemškega “Flottenvereina.” Med izletniki je precej žensk. Tujci ostanejo do petka na tržaških tleh, kjer si ogledujejo znamenito¬ sti in prirejajo izlete v bližnjo in daljno okolico.. Umrla je v Gorici gdčna. Mari. jaMilost, učiteljica na šolskih za. vodih “Šolskega doma.” Grofica Palffy umrla. V torek so odpeljali iz Gorice v Požun truplo grofice Marije Palffy, ki je umrla v dobi 67 let. V Požunu polože truplo v rodovinsko grob¬ nico. KOROŠKO. Tujke v nemščini. Že več let se Nemci trudijo —■ da bi iztre. bili iz nemščine tuje besede. To delo se nam zdi opravičeno in — recimo tudi hvale vredno. Te dni zopet kliče v boj proti tujkam v “Tagespošti” neki dr. Robert Na. gel. Prav tako! Morebiti se temu gospodu posreči, ponemčiti tudi naslov državnega urada v Celov¬ cu, kateri ima ta.le napis: “Lo. cal — Commission fur agrarische Operationen. ” Celovški Nemci še niso našli dosedaj za ta urad nem¬ škega napisa. Gotovo bodo hva. ležni, ako jim kdo v tej zadevi po. maga. Samomor. Iz Glinj poročajo: Pred kakim dobrim tednom so našli blizu broda čez Dravo pri Borovljah ženski pas in ženske čevlje in poleg listek, na katerem poroča neka Mici A. da hoče v Dra vo, ker jo njen “Pepi pretepa.” Na listku prosi svojega strica in teto, da se pogreba vdeležita in da naj bi bila v Borovljah poko¬ pana. V nedeljo, 15 m. m. so pote. gnili njeno truplo iz Drave. Ne. srečnica je služila pri g. S. Rie- gerju v Borovljah. Požar. Na Brdu pri Šmohorju je nastal ogenj v listnici posestnika Antona Osvalda. Požar se je raz. širil in vpepelil pet hiš z gospo, darslkim poslopjem vred. Škoda znaša 40.000 do 50.000 Iv. in je z zavarovalnino pokritih le kakih 20.000 K. Morilec na begu prijet. Nekega Ebnerja, ki je priznal, da je kriv nekega umora na Mostiču, je ce¬ lovško deželno sodišče oddalov opazovalnico za umobolne v Ce_ lovcu. Ebner je pa od tam pobeg, nil. Toda še predno so v zavodu izvedeli o njegovem begu, ga je neki orožnik na Mostiču prijel in zopet izročil roki pravice. Velikovec. (Prememba poses¬ ti.) Znano Kollorosovo pivovarno in gostilno v našem mestu je kupi. la Gossova pivovarna v Gradcu. Baje tudi že g. Nagele svoje pivo. varno ponuja grofa Thurnovi pi¬ vovarni v Sorgendorfu. Zatvoritev šole. Na ukaz zdrav, stvene oblasti vso zaprli v Celovcu zavoljo Škrlatice in difterije tri razrede na ljudski šoli. Miners National Bank, EVELETH, MINN. » 5 » « Kapital, preostanek In delniška odgovornost §74.000.00 ® s « Pošiljamo denar in prodajamo paroiirodne liste na vse strani sveta. Mi m zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas. \ / Kdor želi kupiti za svoj denar dobro blago, ki prekaša v kakovosti vsako drugo, naj se obrne na nas. Mi imamo vedno veliko zalogo hišne oprave, peči, štedilnikov, postelj, omar itd. Dalje imamo vedno v zalogi različne barve, poljedelsko ter ro¬ kodelsko orodje po nizki ceni. Postrežba solidna. Za obilen obisk se najvljudneje priporoča ANDREW ROINE TRGOVEC Z ŽELEZNtNO (Nasproti poštnega urada) CHISHOLM, M INN. Pozor slovenski farmerjf! Vsled občne zahteve, naročili smo letos večje število PRAVIH DOMAČIH kranjskih kos in brusilnih kamnov. Kose imamo vse velikosti v zalogi ter stanejo $1.25 ko-' mad. — Kdor hoče dobro koso, naj se sedaj požuri, dokler jih je še kaj v zalogi. KUKAR & MANTEL, GILBERT, MINN. ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, DELAV¬ SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI JE MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV ! PRIMORSKO. Otrok je vtonil v škafu. Dve leti stari dečko E mest o Botteza. ro je vtonil v stanovanju svojih starišev v Pulju v kadi polni vo¬ de, ker ga je mati bila pustila brez nadzorstva, ko je šla nabirat zelen j ad. Strelne vaje artilerije. Od 10. m. m. že se vršijo v okolici Ajdov, ščine strelne vaje artilerije. Do. RAZNOTEROSTI. Avtomobil je povozil te dni 58 letnega hlapca Andreja Franka iz Prema, ko je šel po državni ce¬ sti proti Ilirski Bistrici. Prepeljali so težko poškodovanega v postojn sko bolnišnico. Velikansk požar v Osjeku. V nedeljo je izbruhnil požar v pa. romlinu Josip Kraus in sinovi v Osjeku. Zgradba je bila hipoma vsa v plamenu in je zgorela do tal. Požarni hrambi in vojakom se je po velikem naporu posrečilo požar omejiti in rešiti sosedna poslopja. Pri gašenju so bili trije gasilci ranjeni. Požar v mlinu traja dalje in sodijo da bo moka še tri fed - ne tlela. Škoda znaša poldrag mi- ljon kron. Daši je pa zgorelo og. romno moke, bo tvrdka vendar lahko zadostila vsem obvezam, ker ima v skladiščih izven mlina še velike zaloge moke. Tvrdka bo zgradila nov paromlin v katerem se bo na dan lahko zmlelo 10 va. gonov žita. Mrtvega so našli 20 m. in. 24 lgtnega delavca Franca Doba iz Preddora na občinski poti biizo Begunj. Najbrže ga je zadel mrt* voud. Tatvina. Iz kopališča kneza — Auersperga, v Toplicah je bilo v noči od 20. na 21. junija ukradeno 70 srebrnih nožev, 70 vilic in 70 žlic. Škoda znaša 600 kron. Ti predmeti so zaznamovani z ‘ ‘ Bad Toplitz.” Tat se je dal v hotel za. preti in čakal, da se je služničad podala k počitku. Za pokrepčilo je vzel tirdi 1 liter ruma in novo ve liko vpisovalno knjigo. Iskal je denarja, pa ga ni dobil. Ukrade, ne reči bo gotovo kje prodal. Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Svoji k svojim! . Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo ure¬ jeno in bogato založeno Hi Hi Hi Hi Hi Hi grocerijsko trgovino. I V zalogi ima občeznano “Gremo” moko; dalje pro¬ daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja¬ jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Za mnogobroien poset In naklonienost se ul|udno priporočat M A T H. V I D A S, slovenska trgovina Bi W A BIK, MINN. Telefon 63. Hi H Hi Hs H H5 H H? Hi Hi Hi Hi HiHHi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi HiHi Hi HiH SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI SLOVENSKEGA ZAVETIŠČA V AMERIKI. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček - - - - $1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilni!) vlog se plačujejo od dneva vloge. r99 “Narodni Vestnik National Herald. Storenic Sami-Weekly. Ovna) and putllshed by ttie Sloveni a n Printlng & Publishlnfl (ompany a Corporation. Joseph Koshak, Treasurer P)«ce ot Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Herald Isstied everj Monday and Tfiursday; subscrtptioo yearly $2.00 The best »dtertislng medlum among Slovenians In the Korthfest. Rates on application „Entered as second-class matter May 11.1911 at the posl Office Dulufh, Mino., under the Act March 3, 1879.“ »NARODNI VESTNIK« izdaja Slovenska tiskovna družba, Dululh, Mlnn, du|a vsak ponedeljek In četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko in Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . 12.00 $ 1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiijatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 VV. Michigan Street Duluth, Mlnn. SPLOŠNI NAPREDEK SVETA. (Dalje.) Z zavedanjem in druženj eni raznih 'člo¬ veških stanov ločilo se je. človeštvo jasneje, nastale so takorekoč koste. Vsak stan je bil življensko bitko za se; vsak stan je imel dru¬ ge težkoče, druge neprilike, druge zahteve. Vsak stan je gledal svet in njega napredek: z drugega stališča, vsak stan imel je Tešiti svo¬ ja uprašanja, izpeljati imel je svoje naloge in svoje načrte. Delavec se je družil za še, dvigal je svoj prapor, in silil je ž njim v os¬ predje. Tako je storil znanstvenik in učenjak, tako poljedelec, tako industrijec, tako trgo¬ vec, tako politik, tako bogataš itd. Evolucija razvoj, napredek, je bilo v vseh kostah člo¬ veške družbe vsled zavedanja, vsled zahteve pravice do naravnih vdobnosti, in do- vdobno- sti, katere je vstvarjal človek sam. In razredna zavednost, razredno, stanov¬ sko druženje je vzrok hitrejšega napredka, zato ker se vsako bitje ložje in lepše razvija v svojem lastnem elementu, med svojimi, med sebi jednakimi, kot pa med drugimi, katerih načela in zahteve ne pozna. Z občevanjem in reševanjem življenskih vprašanj v družbi sebi jednaki, izpolnjuje se posameznih ne le v svojem stanu, temveč razne misli in nazori večih sodrugov so vzrok, da se mu širi tudi obzorje in pojmovanje o svobodi. V družbi človeku neenaki, pri občevanju z drugimi, ka¬ terih nazore in stremljenja posameznih ne po¬ zna, čuti se človek preveč osamljenega, čuti preveč svojo lastno slabost, čuti omejeno svo¬ jo svobodo v toliko, da se boji razložiti svoja mnenja, svoje potrebe, svoje zahteve, in to je vsekakor naj večja ovira za svobodomiselni napredek in za dosego človeških pravic. Nikdar bi ta ali oni stan, nikdar bi dela¬ vec ne imel današnjih pravic, današnje moči, če bi se ne družil v uniji in pod prapor soci- jalizma. Kar doseže ta ali oni stan na zemski obli, je dosegel z zmago nad drugim stano¬ vom, zato: ker je boljše organiziran, tesnejše združen; zato ker so njegove zahteve pra¬ vičnejše, zato ker nastopa odločnejše, nepo¬ pustljivejše. Organizacija in kooperacija ste edini sredstvi s katerimi /.umore ta ali ona človeška skupina, ta ali oni stan izbojevati in doseči treznim potom večjih 1 vdobnosti, več¬ jih pravic. In dokler se večina, delavskega razreda tega ne zaveda, bo delavec podlaga peti ptuje, zavednejše, tesnejše organizacije in kooperacije. Narodni Vestnik priporoča vsem slovens¬ kem delavstvu, študirajte in premišljujte uni- jonizem in v pilitiki socjalizem. In kdpr. jmg zdravi um uvidet mora, da je edino potom teh dveh organizacij in kooperacij mogoče dose¬ či večje vdobnosti kot jih delavstvo in pri- prosto človeštvo sploh dandanes uživa. Narodni Vestnik ne sili in ne nagovarja nikogar v štrajk, ker je principijelno zoper vsako stavko, če ni ista .skrajno potrebna, dobro premišljena, če ni ista na temelju naj- eolidnejše organizacije in kooperacije, da je zmaga, po malih dneh boja, takorekoč zasi- gurana. __..... * Kapital je organiziran in sodeluje vse bolj kot delavstvo. In ker ima kapital ravno de¬ narno in vladno moc za seboj, je težko pre¬ magljiv, če sto^i ž njim v boj slabo organi¬ zirano delavstvo, če stopi ž njim v boj le mali del delavstva, ki obstoji, mogoče po večini, iz družinskih očetov, katere največkrat famili- j ar n e reznsere tako vezejo, da se morajo ra¬ di lačnih otrok in zdihujoče žene prej ko slej udati, postati skebi, garjevci, delavske izda.jice, Judeži in Ef j alti. Poraženo delavstvo, zgubljen štrajk je hudi vdaree, ne le za prizadete, ki zgubijo manj ali več zaslužka, mnogokrat celo kruh, temveč je hudi vdaree za vse delavstvo, če je že organizirano ali ne. Delavstvo naj toraj dobro premisli in presodi, če je res skrajno izkoriščano; presodi in premisli naj, če je nje- »ga arganizacija trdna, če je absolutno sode¬ lovanje vseh članov organizacije gotovo, če je njega zahteva na popolnoma zdravi podla¬ gi in opravičena, predno glasuje za stavko. Jn kadar glasuje večina za stavko, je dolžnost vsacega elana organizacije, da stoji n e v st ra¬ sen o kot skala za isto stvar za kojo je,veči¬ na glasovala; in, da se ne vda, da ne požre svoje' svete obljube, da ne zavrže svojega mo- žtva, četudi trpi on in njegovi pomanjkanje. Delavci in delavke, vam ni potreba spus¬ titi se v nepremišljeno stavko, h kateri vas ta ali oni nagovarja. Treba vam pa je, nujrio, absolutno potrebno vam je organizacije, da pokažete kapitalu vašo zavednost, da mu po¬ kažete, da ste pripravljeni stopiti ž njim v boj, če bi vtes preveč izkoriščal; da pokažete, da ste pripravljeni in opremljeni s sredstvi stati rama ob rami dokler ni zmaga na vaši strani, dokler se kapital ne uda, ne podleže. Organizirajte se, sodelujte! Vpoštevajte pa nezavedna, nižjekulturna ljudstva, katera so kapitalu vdana. Vpoštevajte šta.vkolomstvo. In glavno, premislite in presodite sami vi delavci in delavke, če so vaše zahteve pamet¬ ne, premišljene, če niso prenapete in le klju¬ bovalne, predno volite za štrajk, in predno stbpite v štrajk. In če stopite v štrajk, bodite tudi možje in’ vstrajajte — zguba sem ali tja! Delavstvo pa ima vse ložje sredstvo, kot je štrajk, za dosego večjih pravic, boljših vdobnosti. In to boljše, najboljše sredstvo je politična zavednost, je politična organizaci¬ ja v socijalizmu. Soeijalizem je danes priznana delavska stranka, katero spoštuje kot pošteno politično organizacijo vsakdo, ki je zdrav človeške pa¬ meti, če je sooijalist ali ne. Soeijalizem delu¬ je za polagovno preosnovo človeške družbe, katera, to pripozna kapital in religija — je gnjila. Soeijalizem preganja buržoazijske mnenja, in deluje za večje pravice preproste¬ ga človeštva. Soeijalizem deluje, za izboljšanje družabnega sistema ali reda, in v tem delu deluje vspešnejše leto za letom. Kje bi bil današnji delavec, če bi se ti in jaz in on in ona, združeni v socijalizmu, ne borili vedno za pravice priprostega človeštva. Soeijalizem je isti uk, ki razvedruje človeško pamet. Soeijalizem je ista moč, pred katero se buržoazija trese, in vsled katere dovoljuje polagoma več in več pravic priprostem ljud¬ stvu. Soeijalizem je politična stranka, ki ni¬ ma nič proti religiji kot taki, ker soeijalizem je za moralo. Nasproten je pa soeijalizem ideji, da so na strani trotov, lenuhov in človeških pijavk iniljar.de, izobilje in luksus; na drugi, na de¬ lavski strani, na strani istih, ki delujejo z umom ali z rokami in proizvajajo vse kar človeštvo potrebuje, je pa uboštvo, pomanjka¬ nje, beda, gorje, in bojazen, da jutri ne bo kaj jesti, da bomo morali jutri spokati svoje stvari, in se podati izpod strehe v drugi kraj s trebuhom za kruhom. Pridružiti se pilitieni stranki, koje nače¬ lo in načrt je zboljšanje današnjega sistema ni sramotno, ampak je častno, zato ker je nje delo častno in vzvišeno. Politična stranka, ,-ki deluje za preosnovo zastarelega družabnega reda po vsem svetu danes, imenuje se socija- lizem; in vsak pravičen človek, kojemu je mar blagor vsega človeštva, in koji pozna današ¬ nje razmere in program soeijalistične ^stranke, bo stopil pod prapor soeijalizma dejamsko in ne le z jezikom. Soeijalizem je edino najboljše sredstvo s katerim zamore priprosto človeštvo doseči preobrat sedanjih razmer v boljše razmere. Zato: naj vsakdo, ki trpi krivice današnjih raznier sam študira soeijalizem. Naj študira razvoj, evolucijo, napredek njega; in, če uvi¬ di, če se prepriča, da je to ista stranka, ki se poteguje zanj — in za delavstvo, ista stranka, ki hoče polagoma uvesti pravičnejše razme¬ re med človeštvo, je njega dolžnost, da se tej stranki pridruži kot član, je njega dolžnost, da pristopi k soeijalistični organizaciji;' da podpira njene načela, in širi njene uke. Vsaki stan, vsaka stranka ima fanatike, in. tako jih ima tudi socijališiična organizaci¬ ja. Vendar jedro, načelo soeijalistične ideje je zdravo, in kar je zdravo raste in se razvija in se širi in pridobiva inoo^inJaho' je tudi zdrav političen soeijalizem zraste! v mogočno pest, ki žpga sedanjim tiranom, v pest, ki iz¬ vršuje polagoma, počasi a gotovo, preobrat sedanjega gnjilega'družabnega reda. Socialistična stranka je principjelno de¬ lavska stranka; zato naj se ji pridruži vsak, ki dela s fizično ali duševno močjo, in na volilni dan naj odda vsak svoj glas-za socia¬ listične kandidate. Zavedati se svoje volilne svoje politične moči, in pomagati ž njo soei¬ jalistični stranki do zmage, to je najboljše sredstvo delavstva, da zamore brez, štrajkov doseči vdobnejše razmere. Delaci in delavke, poslužite se tega naj¬ boljšega sredstva, postanite državljani tam kjer služite vsakdanji kruh, in volite, kot en mož vsi, na volilni dan vaše kandidate. Izra¬ bite svojo politično moč v lastne interese, spravite vlado v lastne roke s pomočjo vaših glasov: in stem bo storjen velikanski korak naprej na delavskem polju. Delavstvo tvori ogromno večino. Treba je le, da se zaveda svoje važnosti, svoje moči. Treba, da se orga¬ nizira, da operira, da centralizira vso svojo politično moč za rešitev boljših gospodarskih in življenskih odnošajev pripjfcstega ljudstva. Slovensko delavstvo, zavedaj se državlja¬ nske važnosti, zavedaj se dalavske pdlitične moči; druži se in sodeluj z drugonarodnimi delavskimi organizacijami, in jarem delavski bo vsak dan lažji. (Dalje prihodnjič.) OD 171? DO 1867. (Dr. Igu. Žitnik.) Nadalevanje. II. Cehi, Poljaki, Jugoslovani in tudi tirolski Nemci so odobravali temeljno načelo deželne avtonomije,, katero je priznal oktotoerski di¬ plom. Zato so posebno Čehi z vso odločnostjo pobijali Sehmerlingov februarski patent z dne 26. februarja 1861. ki je zopet omejil kompe¬ tenco deželnih zborov in razširil delokrog centralnega parlamenta ter utrdil nemški cen¬ tralizem. Februarski patent je deloma obnovil v avstrijskih deželah privilegije stanov s ku¬ rijami, ki. So še danes v veljavi. Kurija vele¬ posestnikov more na primer na Češkem sama, drugo v zvezi z drugo onemogočiti vsako iz- premembo deželne ustave. Izjemo delata sa¬ mo Trst in Predarelsko. Češki deželni zbor je že 10. aprila 1861 sklenil protest proti te; ,mu centralizmu, pozneje se mu je pridružil tudi moravski. Februarski patent je ustvaril “širši držav¬ ni zbor,” 353 poslancev za vse habsburške kronovine, in za astrijske posebej “ožji držav¬ ni zbor” z 203 poslanci. Ta vstava ne prizna poslancem imunitete, tudi ne pravice dovolje¬ vati davke in vojake ter molči o jezikovnih in narodnih pravicah nenemškili narodov. S to ustavo so mogli biti edinole Nemci zadovo¬ ljni Češki deželni zbor je že 10. aprila 1861 sklenil odločen protest proti nemškemu cen¬ tralizmu ; njemu se je pridružil tudi moravski. Najhujši odpor se je pričel na Ogrskem in Hrvaškem. Ogrskim deželam je februarski patent obnovil le take pravice pred letom 1848. in namesto odgovornega ministrstva ustvaril zopet dvorne pisarne za Ogrsko, Hr¬ vaško in Sedmograško. Ogrski deželni (ne državni) zbor se je sešel 2. aprila 1861, odklo¬ nil volitev poslancev v dunajski državni zbor in sklenil več adres na vladarja. V teh adresah je zahteval obnovitev zakonov iz leta 1848., toraj skupen državni zbor za Ogrsko, Hrvaš¬ ko in Sedmograško posledobno odobren j e od¬ povedi cesarja Ferdinanda in kronanje ogrs¬ kega kralja. Vladar je odgbvoril da mora pred kronanjem biti urejeno razmerje med Ogrsko in Hrvaško v sporazumu obeh deželnih zborov. Dne 21. avgusta !i M je bil ogrski deželni zbor razpuščen in na novo sklican še¬ le 10. decembra 1865. Med ,fem pa je grof Belcredi 20. septembra 1865-' .preklical ustavo in Sedmograško združil z 'Ogrsko. Hrvaški sabor je slovesno protestiral proti februarskemu patentu in s' ril 13. julija 1861, da preje ne stopi v ’ A z ogrskim, dokler ni zagotovljena popo. l va 'neodvisnost il-OTELEi »«aUSPatO£E ji| 49% A.LCOHCL FJUBICHTER&Co. Pik m oskitov in dragih žuželk se hitro ozdravi z Dr. JRichterje-vim PAIN ESPELLEEJEM. 250 in 50c po lekarnah ali naravnost od |[F. A. Richter & Co. Ifeii«; 74-80 Washingrton Street Et£W TOBE, N. V. ‘trojedine” kraljevine, Hr^}\ j^nV. Slavoni popolna ,na r i e tudi tiradi tt je ■— Dalmacije z Reko i: ravnopravnost z Ogrsko. sklenil, da ne voli poslance TOM ,ki držav¬ ni zbor. V adresi je naglaJ&L Ja $e med tro- jedino kraljevino in Ogrsko 5 ; le personalna unija in. zahteval, da se E'Racija vtelesi Hrvaški. Najvišji reskript z \ $e 12. novem¬ bra 1861 je potrdil ta sklep hrvaškega sabora kot zakon in s tem proglasil neodvisnost Hr¬ vaške od Ogrske. Hrvaška banovina je dobi¬ la, svoje najvišje sodišče sedmorice in kralje¬ vo hrvaško slavonsko dvorno pisarno na Du¬ naju. Reka je ostala hrvaška do leta 1868. Dalmatinsko vprašanje pa, je ostalo “in su- spenso” do danes. Dne 9. sušca 1866 je hr¬ vaški sabor izvolil regnikolarno deputacijo 12 članov, da z enako deputacijo ogrskega deželnega zbora uravna razmerje med Hr¬ vaško in Ogrsko. Pogajaftja so se razbila za¬ radi raznih prepornih vprašanj, med katerimi je reško igralo važno vlogo. Tik pred “na¬ godbo” med krono in ogrskim deželnim zbo¬ rom je bil hrvaški sabor 1. maja 1867 zopet sklican in že 25. maja razpuščen, ker je vz¬ trajal na svojem stališču. Vsi nadaljni dogo¬ vori med krono in Ogrsko in kraljevo krona¬ nje so se izvršili brez sodelovanja hrvaškega sabora. Lelo pozneje so Mažari s kruto silo v novem hrvaškem saboru dobili večino za hr¬ vaško ogrsko nagodbo, iz katere so ustvarili bič. Prestolni govor, s katerim je bil ogrski deželni zbor 10. decembra 1865 otvarjen, na¬ glasa, da je pragmatična sankcija od obeh strani priznana pravna podlaga za nadaljna pogajanja o načinu, kako naj se urede in iz¬ vršujejo skupne (pragmatične) državne zade¬ ve. Vladarjeva odločna volja je bila, da osta¬ ne enotna in nerazdeljiva država realna uni¬ ja vseh habsburških kronovin in le način iz¬ vrševanja skupnih zadev naj se uredi prime¬ roma ustavi in času. Toda že v tem prestolnem govoru, ki je Mažarom ponudil revizijo za¬ konov iz leta 1848, so Mažari našli vrzel, sko¬ zi katero so vtihotapili svoje čete in posto¬ janke pri nadaljnih pogajanjih. V svoji adre- si so Mažari odklonili oktobrski diplom in februarski patent ter skovali ‘ 1 temeljna nače¬ la,” našteli “punktacije” kot svoje “mne¬ nja,” in to je oni “monstrum”, kakor baron Helfert imenuje avstro-ogrsRo nagodbo iz leta 1867. i-.-, , ! «w Je pač interesanten pojav v človeškem živ¬ ljenju, da upamo tedaj najtrdnejše, ko ima naše upanje najmanj istinite podlage. Fr. Ks. Meško (Bolnik)'. . Slovenci iz Ranga mudivši se v Duluthu, prenočujte v La Salle hotelu 12—14 LAKE AVE,, DULUTH, » »E ZAMENJAJTE! NEPdzJ' DA JE n ■Sik* Mestna V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 7* ° v&Ti , v , . 'a&jeL . največja, in najvarnejša .slovenska branil ° Prometa koncem leta 1911 014.5 miliioJ^ Stanje hranilnih vlog 42 milijonov ta° V V Rezervni zaklad hranilnice 1.300 {JJJfl ' obrestuje po 4 1 | 2 °!o' m" kron 6 rez odbitka Gr« 1 Za vloge jamči rezervni zaklad hranil n j Ce • stna občina ljubljanska z vsem svojim tte ' ■niA-m in 7 vso davčno mooio v , z o f e l tl 10r ” njem in z vso davčno močjo v vrednosti ionov kron. Poslovanje nadzoruie c t~. j —• vlada kranjska. d ^!n a 50 nj Denar pošiljajte po pošti, ali kaki Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam zanesljivi blizu mostu na levo ob Superior cesti. Snažne sobe, cene zmerne in sicer od 50c do $1.50 na dan od sobe. na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubih - " ' kako drugo manjvarno “šparkaso”. Nam p a tak‘ 1; po kateri banki dobimo za Vas denar.Svoj nasl^ k-'-* site razločno in natančno. oy , i H« , ‘ jo pr aV . I z ar< ; vre (I - <3 Izključena je vsaka špekulacija in izguba vln v denarja. At« bo« olupi-! e golaž« - - r po sp ir t . jrulas- bo g 1 rej, hs_ 'šA Frank Sakser Ladi"' * it r fZanClJ da P ok „ kose« zre L k od plJ« iiten)- ^ J18St. Kozo j Ljbo vhajala jjeso kake p« Jjirkrat, a v< zapri- Po ; »,,o pripravi is (drezala od Ui dmzega, fltiati pa mor k«, ali vsaj z [kani. Ko se g bn ga osoli, I Mo približno fcr-Mri ga še m . ali je i b is jeli ne m a j jene sla« ,-resi s P ap Glavni urad : 82 Cortlaitdt St., ^ Podružnica: 6104 St. Clair Ave, NEW YORK, N. Y. | CLEVELAND, O. Pošilja DENARJE v staro domovino ♦ Prodaja PAROBRODNE LISTKE potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno. za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih Li cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdk®, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. 'V -n eraa mn C2i. i način. IS kajene sb i tudi malo iapol run t kilograi ‘ govedine te ptsnja, major: . '■ Ko se me: r juho in g a c ! 0es o z žlico ■ ‘ r °®pir, moi - * ni * 10T « cmok Kadar dospe človek v ono dobo, ko se za¬ klepajo breeskrbn« otroška leta in se odpirajo duri ognjenih mladostnih let, tedaj ga vabi nekova tajna moč k oni svetlobi, katera sije na človeško žit je, odkar je Evo Adam ljubil v jasnem raju. Hitra, usodna je ona doba, kt> zahrepeni srce po sočustvu, kakor hrepe¬ ne pljuča po čistem zraku, kakor iščejo oči svetlobe. Takrat ljubi človek, samo da ljubi: brez premisleka, brez preračunanja in često¬ krat tudi brez .— up«. P. Pajkova. r "i zam es lab! L*: cv >eka. Celjem, | J ^ a * u ' duše "■ ?a da J S krt D O B B 0 SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA » ■ Se ° d Plju, j Sori, 4 dl,š i S :-v Lpf j edi sok. ilSL t 1 et *r a 405 W. Michigan St, DULUTH, MINN- Izdaja največji slovenski dvotednik NARODNI VESTNIK" »>; v’ Wltj t C te .i u ' Pložj ' 2 li ' -t i 99 Naročnina za Ameriko: Za celo leto.- $2.00 za pol leta. 1.00 Za Evropo In Canado: Za celo leto -.S 3.00 za pol leta o 1.50 V __ našegospodinje. S čebulo. Pripravi rezine kakor prej; za nadev pa sesekljaj 3 če_ (Dalje : ) 231. Ghilaš. ,.,vcej masti, 1 se_ ;:0Z ° P n a debele kocke "'"tketra govejega me -• a ! a >e ter duši topo »Hi o, da se ves sok '‘Iti'«“ ” ast ' P '“‘' , e so V raX m alo zarumeni bule, oevri jiTi na surovem maslu in prideni 4 žlice:,močne juhe; to naj vre nekaj časa; potem posipaj čebulo s pestjo, kruhovih drobtin in sesekljanega, zelenega peteršr premešaj vse dobro in ko se ohladi, namaži zmes na priprav, ljene rezine, katere zvij, zveži jih in duši. Jed obloži zopet z opraže. nimi krompirčki ter majhnimi oc¬ vrtimi čebulicami. žlico moke; »^^aSeni, ga zalij z mOk* • ..ivtii tor nnstl V omaki, Skuhaj i vodi, kateri prideni renin, lovorjev listič olupkov, popra in sol ež jezik v čajnih ko. limonovih Ivo je je. zik kuhan, mu snemi kožo; napra vi rjavo prežganje in ga zalij z JAGODOV SOK. , r žlicami vina ter pusti me. £ vreti, da postane n ° iko hočeš, zreži vanj olupljenega krompir- ir J ,mlažu skuha. Ali pa lompir P° sebe <> tei ; ?. a .Iv sulaš. (Pusta.gulas). 1 v An bo ffulftš boljši, mu ?,I pi preto ga »«- « 2 žlici kisle smetane, stoikov gtfaš. Nareži v slanine m čebule, Cii s papriko; vrhu te- „ a rezance zrezanega ko. “lito da pokrije čebulo, m ri kosce zrezanega mesa ; L : e od pljučne pečenke tnhraten), kateri izreži vse jjuast. Kozo prav dobro za k je bo vhajala sopara iz nje ' ji meso kake pol ure. Preme. a vedno kozo zo* ikro zapri. Pozneje ga zalij Ji jo pripravi iz odpadkov, 'si odrezala od mesa, iz ko. fse ga druzega, kar spada k Kanati pa moraš to juho v em, ali vsaj zelo dobro za. loncu. Ko se gulaš še neka j koka, ga osoli, prideni za vsa jK tiO približno žlico črnega prevri ga še malo in ga po- pokusi, ali je meso dovolj in jeli ne manjka soli ali 233. Kako je porabiti ostanke mesa. Zreži mrzlo huhano ali pečeno meso na tanke rezine ter ga zabeli z oljem, kisom, poprom in čebulo. Ako hočeš, prideni tudi na listke zrezano kislo kumarico. Deni na rezance zrezano meso na razbeljeno surovo maslo ter primešaj temu 2 zrezani sardeli in par žlic kisle smetane. Polpete. Zreži mrzlo goveje me. so prav drobno s sekljaeem, pri. mešaj mu približno 6 žlic kruho¬ vih drobtin, 6 žlic kisle smetane, 2 jajci, popra, soli in sesekljanega zelenega peteršilja. Iz tega: nade. va napaavi hlebčke, katere speci, na masti ali maslu. Daj jih na mi. zo z zeleno ali krompirjevo sola. t0 - žem Jlh obloži ' kroi opirjiV Inajhnimi ji IM? Goveja glava v hladetini (žolci). Skuhaj v slani vodi kos goveje glave, govejo nogo ter 2 svinjski nogi. Prideni vodi tudi malo kisa, čebulo, lovorjev listič, materine dušice in celega popra. Ko.je meso mehko; ga vzemi iz lonca ter ga zreži na podolgaste , kosce. Juho pa precedi, pusti jo; da se, o i a i ter poberi mast ž nje. Potem 30 vlij za 2 prsta v kak model, poea. kaj, da se strdi, na hladetino nalo. ži zrezanega mesa in n.a rezance zrezanih sardel, po vrhu vlij zope malo juhe in postavi model na mrzlo, da se vse strdi. To hladeti¬ no daj z oljem, kisom m poprom na mizo. 236. Svež goveji jezik. svež Kuhan s hrenom. Kuhaj esom vred v juhi goveji jezik z m ali vodi tako dolgo, da moreš po. tesniti kožo z njega. Potem ga na. reži postrani na listke ter potresi z nastrganim ali kislim hrenom. Na prikuhi. Odstrani s kuhane, jezika kožo, zreži ga na posev. RIBEZELJEV STRDEN SOK. Ribezeljev strden sok (currant jelly, reci krat dželi) se napravi takole; Operi ribezi in mu od. strani peclje. Daj ga v lonee in 3 do 4 juhine žlice vode. Kuhaj po¬ časi toliko časa, da dobiš ves sok iz jagod. Precedi vse skozi čedno redko blago “cheese .eloth,” (re¬ ci čijs klat. Notranja bela slad¬ korna vreča je pripravna za to). Zmeri ves sok in ga deni kuhati. Pusti počasi vreti kakih 20 mi¬ nut, in odstrani vse pene, ki se na¬ berejo na vrhu. Na vsaki pint (pajnt) soka daj sedaj funta zagretega ali toplega, skoro vro¬ čega sladkorja, in pusti, da vse ,sk im še enkrat zavre, in potem ivaj ,V( d žaro, zato pripravno sna- žfl# pošodo najbolše iz stekla. Da pa glaži ne ‘popokajo, daj jih v skledo, nalij z mrzlo vodo, in po¬ stavi na peč, da postanejo voda in glaži vroči. Glaži morajo biti skrbno osnaženi in napolni jih z dželijem do cela. Ne vliv£y nikdar vročega soka v mrzle glaže, ker bodo popokali, in če bi tudi ka¬ teri ne, se dželi ne drži dolgo, ker vročina desinficira glaže. Drugi dan, ko so glaži in sok liladmi, obriši rob s čedno vlažno cunjo, in nalij na vrh, prilično četrt pal¬ ca na debelo voska, najboljše, da kupiš v groeeriji “parowax”. Kakor hitro je vosek hladen, se denejo glaži na hladni tehni pro¬ stor, in dželi se drži leto in dlje, ker je zaprt tako, da ne pride zrak do njega. Zaprejo se glaži tu¬ di lahko s papirjem, ki se namoči prej v špirit, se pritisne na glaže, in čez ta papir se naveže še drug suh papir. Vendar je “parowax boljši in nič dražji.” ga ne listke, katere zloži na kislo ze. Ije, dušeno repo, ali pa. da j okrog krompirjevega pmea ah eespljera nadevke. HIŠA NA PRODAJ na E veleti) št. 606 Douglas Ave. 3 sohe in čumnata. Stranišče in voda v hiši. Za ceno obrnite se na: John Jerina, Box 78, New Duluth, Minn. denar na in pustil je je dokler bi j. je železniški po; nesel s pošte , zamudil vlak, peronu posta, drugi vlak. Ko ni uradnik od¬ prl vreče, so bife prazne. VLOMIJO V JEČO LINČAJO ZAMORCA. NAŠI ZASTOPNIKI. Za Bivatek, Minn.: Jacob Delak. Za Ely, Minn.: Matk i,. Kapsk Za Eveleth, Minn.: Maks Voleaašek. — Kotze. G. JOKK JERIHA, New Duluth, Minn. Za Chisbolm, Minn.: Anton Mahne. Za Greaney, Minn.: Joseph Smuk. Za Virginio in okolico: Frank Horva - tich. Za Auroro, Minn.: Louis Petelin. Za Rauch, Minn.: Geo. Brozieh. Za Crosby, Minn.: Tony Prosen. Za McKinley, Minn.: Frank Hočevar. Za Rice, Minn.: Vouk & Oman. Za New Duluth in Oliver: Frak Zajc. JOHN DRAGOTAS, za Suodan. Minn. Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo GOSTILNO Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke. Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. Blountstown, Fla. 11. julija. -— Tolpa, kacih 30 mož, je razbila vrata, v občinsko ječo, kjer je bil Neger z imenom K id Tempers, ga je prijela in obesila. Neger bil je zaprt, |ser je poma¬ gal nekem drugem Zamorcu, ki nouis VESEL, za G-Ugert, Minn. Za Calmnet in Laurium, Mich.: Frank Plautz. Za So. Range, Mich.: Mike Muhvieh. Za La Salle, El.: Frank Krulc. Za Chicago in Joliet, 111.: Jos. Bliseh. Za So. Chicago, El.: Anthony Motz. Za Waukegan in North Chicago, El.: Math. Ogrin. Za De Pue, El.: Joseph Omerza. FRAHK BREHCE, za Wankegan, 111. Za Gary, Ind.: N. M. Vuksinich. Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavell, ml. ASTON TRATNIK, za Clinton, lini. Za Fairchild in Willard, Wis., Frank Klančar. Za Braddock, Pa., in okolico: John A. Germ. Za Johnstovro, Pa.: Mike Štrukelj. Za Conemaugh, Pa., in okolico: John Brezovec. Za Arona, Pa.: Anton Klanehar. Za Garrett, Pa.: Jos. Vame. Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman. Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrich. Za Marianna. Pa.: Henry Lamuth. je vmoril nekega deputi šerifa, vbežati iz je#e in uiti izpod podro¬ čja oblasti. ZAPELJIVEC DEKLETA DOBI 10 LET JEČE. St. Louis, Mo. 9. julija. L. D. Seat je bil obsojen v desetletno ječo in v globo $5000. ker je zva¬ bil svojo sestrično, 18 letno Be- atrice Young, iz Kenneth, Ky., v St. Louis, Mo. Ko je dekle izpovedalo svoje pričevanje, je padla iz stola v ne¬ zavest, in nesti so jo morali iz sod nije v bolnišnico. NAZNANILO. Vsem cenj. članom društva sv. Lovrenca št. 7 S. H. Z. Ely, Minn. se tem potom vljudno naznanja, da je ilaš dosedanji bolniški na¬ čelnik odstopil. Na njegovo mesto smo izvolili sobrata Marco Blu - tha. — Cenj. sobrat je se vsled- tega prosijo, da se v slučaju nesre¬ če obrnejo na novo izvoljenega bolniškega načelnika. Sobrat Marco Bluth je zaposlen pri Laing Hardtvare Co. (zraven prve državne banke.) Z bratskim pozdravim do vseh Članov društva sv. Lovrenca 7 in S. H. Z. Math. Zgonc, tajnik, Ely, Minn. 8 . julija 1913. JOHN MLAKAR, za Claridge, Pa. Za Cleveland, O., in državo Ohio: Ka¬ rol Bauzon. Za Barberton, O.: Frank Poje. Za Bridgeport, O.: Frank Guna. Za Leadville, Jacktovra, Stringtovm, Bockt-ovm in So. Chicago, Colo.: F. W. žužek. Za Leadville, Colo.: John Janežič. Za Primero, Colo.: Mihael Krivec. Za Somerset, Colo.: Kajet. Erznožnik. Za Yale, Hans.: John Homec. Za East Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik Za Oregon City, Oreg.: Josip Kestnar. Za Rock Springs, Wyo.: F. S. Tauchar. Za Milwaukee, Wis.: John Wodovnik. Za Diamondville, Wyo.: John Globoch- nik. Za Black Diamond, Wash.: G. J. Po¬ renta. JAK. CURLJATI, ta Pittsbarg, Kane. JOHN PUCELJ, za Racine, Wis. MIK. BREZNIK, za Prontenac, Kana. ANT. ŽAGAR, za Kansas City, KansT J. PERME, StoverviUe, Ati. Upravništvo “NARODNEGA VESTNIKA* Selo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) Kadar prideš s poulično karo, oglasi se na 311—3rd Ave. za dobro pokrepčilo ali za vse dru¬ ge posle, kjer boš vedno dobro postrežen. na 311—3 Ave. KIBBING, MINN. JOHN POUSHA. lastnik. E 3 Kdor hoče dela naj se nemudoma naroči na najnovejšo angleško knjigo: “VELIKI SLOVENSKO-ANfiLESKI TOLMAČ” da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. — Knji¬ ga obsega poleg slov.-angl. Slovnice, slov.-angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl. pisavo, spisovanje angle¬ ških pisem in kako se postane amerikanski državljan. Vrhu tega ima knjiga dozdaj največjišlov.-angl. in angl.-slov. slovar. Knjiga, trdo in okusno v platnu- vezana (nad 430 strani), stane $2.00, in se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 VV. Malh STREET, NEW VORM, N. Y. edino in največje založništvo slovensko - angleških in raznih slovenskih knjig..— pišite po cenik. BE 3E IE 3E El Pozor! Pozor! Pozor! Z malim denarjem veliko zabave! Nafboljši in na|nove}ši GRAMOFON samo at=€ i American Exchange Bank VIRGINIA — MINN. KUPUJTE PRI TRGOVCIH, KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU. Najbolj pripravna banka za Slovence In Hrvate v mesto, Pošiljamo denar na vse strani sveta in predajamo vozne liste. Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si lahko napravite prijetno zabavo z najlepšimi pesmi iri godbo za mal denar. Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadkriljuje vse druge radi čistega, močnega glasu, vslikl' tega vam ga najtopleje pri _ poročamo. Ako si naročite naš GRAMOFON, smo prepričani, da izi¬ dete z njim jako zadovoljni. Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov in godbenikov po 65c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz nove snovi ter se pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne razbijejo, in to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki. Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v slučaju neza_ dovoljnosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se morajo pred' plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačno. Pišite ponj. B ENKO RUS & 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. G Naročajte se na največ ji slov. polutednik “Narodni Vestnik”. 3% obrasli od vlog. L™ Naročite si Narodni Vestnik, ako želite dobro čtivo. . t I A. Grant Avenue MURNIK Eveleth, Minn. Največja zaloga $ i i i MANUFAKTUENZ 8 A BLAGA, TKANINE. ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU¬ GIH DOMAŽIH POTREBŠČIN. i i i $ * Posebna pozornost posvečamo Slovenkam! PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. i i 4K>WVV>y * VV/VVVVVV' Hibbing, Minn. Posebnih novic nimam poročati, .je dosti po mestu in po rud_ ikdor hoče delati, ima De nikih delo. V prostih urah se pa zabavamo z raznim časopisjem. Med dru_ gimi' časopisi imam tudi A. S. Ta list nam prinaša na prvi strani( !) v šestem predalu nekake “Drob. tinice. ” Te drobtine niso niti poulične tinicami” s tem “pri nas ve vsak šolar, da je bil Kristus Bog in člo¬ vek itd. Dvomim, če šolar to ve; saj niti kaplan, ki ga uči tega ne ve. Mogoče da prvi ali drugi to veruje; vendar tega nihče ne ve, ker ni nespodobnih dokazov. Ve. rovati in vedeti pa ni vse eno; in tudi vera ne sili nikogar, da se izreče, da ve. ampak le, da se iz_ reče, da veruje v to ali ono stvar. V naši šoli vsaj smo se tako učili; če ste se učili vi drugače, potem ste druge vere kot je večina Slo¬ venstva. Tudi mislim, da Tesarjev Sin ni bil nikdar pri vas v Joliet, da bi vas prepričal, da je Bog in človek skupaj. Starokrajski katekizem nam je n,t, za zabavo, m po njih cenim vUI v dušo nevgasljivo vero, da s cim misli A. S. slovenski rod je bil Kristus Bog in človek sku. izobraževati in voditi do nafrred. | p a j, toraj vero, in mi verujemo to ka in prosvete. Eden mu piše preostro, prestvarno, prenarav_ nostno, drugi prešolarsko, prepo. nižno, preklečeplazno. A. S. kaže s tein, da ima liudourje v mozga, nih, da si* smatra absolutnega carja vse slovenske književnosti, da mora vsak tako pisati kot on hoče, namreč v prid kolekture, kaže puhlo modrost, oliko ju omiko urednikovo. Po mojem mnenju bi se moral bliščeti na mestu “Drobtinice” ime “Pljuvalnik,” ker kar je v tistem predalu je samo zgagodela. nje, nikak poduk, sami pljunki urednika, kateri obstoji iz treh žegnanili osel), in vsi tri pljujejo v ta pljuvalnik prečikan “peer. less, tiptop in right cut” skup pomešan, da grje zgleda, iii te ostudne pljunke pošilja uredniš_ tvo naročnikom in nenaročnikom. Moti se pa uredništvo, če misli, da tak(? grdo počenjanje, ki nima dokazati pa ne skušamo, in nikdar skušali ne bomo, za to ker je ne, stvarno, če se človek za nekaj pre¬ pira, nekaj absolutno trdi, česar ne more sam dokazati s skušnjo, s dokazi. Jaz ne zagovarjam P., ker je sam zmožen se zagovarjati, če čuti, da je potreba zagovarja¬ ti se. Če pa trdi A. S. da ve P. to, liko o veri, kot ve 7 letni šolar, iu če ve 7 letni šolar, po zatrdilu A. S. da je Kristus Bog in človek, potem ve P. tudi vsaj isto kot de¬ ček, ki je komaj zagledal svet. A. S. predbaeiva drugim opičjo pamet; iz njegovih “Drobtinic” se pa vidi, da ima modrost gorile in Orang utaga, iu ta modrost in ti napadi ga bodo spravili na “kant”, če ga preneha podpirati škofija, ker zavedni delavec, ki služi kruh z žuljavimi rokami in s sragami potu po celem telesu, ni več tako zabit, da bi vzdrževal gada na svojem trpečem telesu. nikacega hasna za nikogar, ljudje , Noben zaveden delavec, ki ve kaj odobravajo. Med 500 naročniki na A. S. jih je. mogoče 50, katerim deloma tisti “šmir” vgaja; ogrom na večina pa vidi, in to je trez, nejši, misleči element, da zasluži tako delovanje vsega preziranja, zaničevanja, in nikake podpore. In za to iinaste dokaz v “mail listi.” Saj vidite, da lezete in dir, jate nazaj, da ste, četudi riajstare, ji slovenski list v Ameriki, vendar glede naročnikov najbrže na naj, nižji stopinji. Mi nismo več na Kranjskem, mi vidimo svet, mi vidimo druge se pravi služiti v Ameriki vsak, danji kruli, ne bo plačeval papir, ja, ki ni, vsled svojega 22 letnega zoperdelavskega principa, za nič druzega, kot za zgago, za pone- uinnenje, za fanaticizem, za suž. njose, in še za nekaj, kar ne mo, rem tukaj imenovati. Vi pa, slo¬ venski napredni listi v Ameriki, le orjite naprej celino, katere se A. S. neče dotakniti, in se je nik, dar ne bo. Mi slovenski delavci in delavke, ki nismo več slepi, in nas je ogrom na večina, ki raste bujno dan za narode, druge vere, druge šege, j dnem, odobravamo napredno znan stvene razprave, in stojimo kot skala, nevstrašeno, pri naprednih listih, za katere smo voljni tudi žrtvovati vse. Naročnik. drugo življenje. V starem kraju smo vse verjeli kar nam je prine¬ sel Domoljub in Bogoljub, ker druzega nismo smeli citati, če smo hoteli živeti v miru iu var, nosti. Vse druge je tukaj v deželi | Conemaugh, Pa. verske svobode. Mi čitamp slo,! J z vsake naselbine zapazim v N. venske časopise raznih nazorov, j y mnogo dopisoVj zato se želim raznih barv; mi čitamo češke,,j az oglasiti iz Conemaugh, hrvaške, slovaške, angležke čašo- j p a piše; mi smemo, ne le misliti z lastnimi možgani, marveč smemo tudi soditi, smemo sodbo izreči, kakor je ta ali oni Časopis, itd. Ravno danes pa nisem nič kaj vesel, zatoraj tudi ne morem nič veselega poročati. Pred nedavnim časom zbolela Urednik A. S se v svojih “Drob k tukaj rojakinja Fran g 4gka Do „ tinieah,” in sploh po vsem listu zaganja v vsakega, ki se upa- sam misliti, ki se upa zapisati in posla¬ ti med ljudi, isto kaj se porodi v njegovi glavi. Mi imamo 100 slo, venskih duhovnov v Ameriki, in ti imajo največ prostega časa na razpolago, vsaki dan 23 ur, vsi skup pa še niso toliko koristnega spisali in poslali med svoj narod, kot spiše sam en posvetni Slovenec Gorje slovenskemu ljudstvu, če bi bila njega prosveta, njega napre¬ dek odvisen le od tacili kot je žegnana trojica okoli A. S. ! Pol ducata slovenskih časnikov, ki delajo manj ali več za napre, dek in dobrobit in združenje in izobrazbo med Slovenstvom v Arne riki je A. S. na poti. Čemu si spal če si tako učen, da si pustil, da so ti mlajši listi vstali, pozneje, ko si že ti stal na trdem temelju, da so te ti mlajši listi pustili daleč, daleč zadaj 1 To kaže da nisi učen, da si len, ali pa da izkoriščaš na¬ rod, ki ti je pokazal hrbt. Pobijaš socijaliste, ker ne trobijo v tvoj rog. in vsak delavec, ki nima s plankam zabitih možgan, če je v uniji ali ne, če je socijalist ali ne, mora pripoznati, da je socijalistič, na stranka edino ista politična stranka, ki bije boj za delavske] pravice. Kje bi bili mi, delavci in delavke, če bi se potegoval za nas človek s takimi načeli kot jih ima! A. S. ! Mi Kristjani (vse vrste katoli, | lene. za kilo'. Šla je v bolnišnico, ter se podvrgla operaciji. Mesto pa, da bi se ji z nožem podaljšalo življenje, ji je smrt pristrigla nit in 4. julija je mirno v Gospodu zaspala. Komaj 24 let stara, Pa je morala umret. Kakor rožca čista, zala Mogla v dolgo večnost jet. Pokojnica bila je članica druš¬ tva Sv. Alojzija št. 36, J. S. K. J. katero ji je priredilo časten po« greh. Zakopana je na hrvaškem pokopališču v Merelville. Sprevod se je vršil dne 6. julija, in pokazal je, da je vživalo mla. do življenje ljubezen in spoštova¬ nje med občinstvom vsled njene« ga lepega značaja in obnašanja. Sprevoda vdeležili ste se poleg društva “Sv. Alojzija”, kamor je pokojnica spadala, še društvo “Boritelj,” št. 1. S. D. I’. Z., in društvo “Delavec,” št. 59, S. S. P Z. Vsako društvo s svojo' zastavo. Društvo Bled iz Conemaugh ji je pa zapelo zadnji pozdrav ob odpr_ tem grobu in ob gomili. Pokojnica zapušča žalujočega moža iu enega otroka in brata in sestre. Vsem najodkritosrčneje | sožalje. Ranjka ti pa sladko v ptuji zemlji spi. Joe Jame. Aurora Minn. Tuajšna društva so imela dne čanov, vse protestantovske sekt' itd.) eastitamo sicer Sina Naza- J4. julija piknik v korist Slov. Dvo renskega kot našega Boga, kot i rani. Kakor se je pokazalo vlada častijo drugoverci druge stvari za | med društvi sloga, kar je gotovo svojega boga ali bogove iu bo« ginje. Ne strijam se pa jaz z od« govorom v št. 47 A. S. med “Drob lepo. Društva so se udeležila iz. leta s svojimi zastavami. Seveda brez kritike ni. No pa zasedaj naj zadostuje le toliko, da bi bila 1 in je dolžnost vsacega člana društva, da se udeleži javnih pohodov, kar bi se pokazalo v veliko lepši luči nap ram drugim narodom. — Ako pa katerega malo trebuh zaboli, pa nobeden ne pozabi zahtevati podpore, pa naj si bo pri enem ali drugem društvu. Društvo sv. Rožnega venca na. merava prirediti dne 20. julija pik ni. Polovica čistega dobička je namenjeno za novo Dvorano, po¬ lovico pa v pomoč za izplačevanje bolnikov istega društva. V štev. 139 N. V. piše gospod sodnik Peruše-k iz Ely, da nisem poročal jaz resnice v Narodni Ve_ stnik. Tudi gospod Frank Kržič iz Aurora piše da sem se vrezal. Oba gospoda dopisnika trdita, da xii bilo zabranjeno iti narodnim naprednim in Svobodomiselnim društvom v cerkev. Evo vam do. kaz, kedo laže. Priobčim pismo, 'katerega sem prejel od g. Pollaka, župnika. Pismo se glasi dobesed¬ no brez vseh popravkov tako le: Slavnemu društvu Delavec. Aurora lil. Da se enkrat za vselej izognem neljubim nastopom pri pogrebih članov vašega društva, si vsojam slavnemu društvu “Delavec” opo zoriti na škofijska naročila. Stat-u. tes of the Droeese of Duluth nam duhovnikom zaukazujejo sledeče: “No funerals, whicli shall be aceompanied by the members ot any noncatholic society, vvearing tlieir regalia or carryng banners. will be admted to the ehureh or oetneterv.” ? Iz tega določila mi je vkazano sledeče ravnanje in postopanje. 1) Jaz ne morem in ne smem do. voliti vašemu društvu, ker je svo¬ bodomiselno, toraj katoliški cer. k vi in njenim naukom nasprotno, da bi imela vaša društvena zasta. va vstop v cerkev, in istotako ne društvo kot tako z regolijami; 2) ker pokopališče ni katoliško, marveč mestno, zato ne morem braniti korakanja s zastavo in re- galijami na pokopališče in vstop v pokopališče. Seveda bi bil pa potem primoran mrliča blagosloviti v cerkvi, in opustiti bi moral spremstvo pri pogrebu, ker jaz kot duhovnik ne morem in ne smem za zastavo društva, ki je protikatoliška. To. liko v pojasnilo in ravnanje en« krat za vselej, ker menim, da je bolje, da sem poprej na jasnem, kakor da bi se vršili neljubi po¬ javi med resnim opravilom. Stem se pa vašemu.društvu tudi ne godi nobena krivica, ker mora pripoznati vsak, da društvo, ki v svojih principih zanikuje vsako duhov,sko oblast, ne more kora. kati kot tako pred duhovnikom, spremljajočim po katoliškem ob. redu mrliča; še manj pa se more pokazati društvo kot tako v cer¬ kvi. Ako se toraj ravnam po cer. kvenili določilih, — in ravnati se moram, je to le posledica nazira. nja, katero zastopa in vzdržuje društvo. Kar velja o slovenskih društivh, ki so svobodomiselna, to velja še v mnogo večji meri s finskem društvom. Aurora 24. majnika 1913 Jos. Pollak, župnik. Tukaj je jasen dokaz, da je bi io zabranjeno v cerkev kakor po, snemam, iz tega pisma, trem auro. rskiin podpornim društvom: 1.) Dr. “Delavec” št. 7. S. S. P. Z., 2. ) dr. Aurora, št. 43, S. N. P. J. 3. ) dr. Zvezda, št. 111, S. N. P. J., ker so vsa tri omenjena društva svobodomiselna. Kedor trdi, da ni to res, ga pribijem za nevedneža ali pa hinavca, ki vedoma laže. Gosp. Pollak ne omenja samo eno društvo, marveč društvom. Kaj se nismo učili sklanjati že v drugem razredu? Toliko toraj v pojasnilo čita- teljem N. V., da vidijo, kedo se je vrezal in kedo laže. Obžalujem pa gosp. Pollaka, Bog in tudi mi ljudje že vemo zakaj je tako zine, šan, da ne ve, če živi v Minnesoti pač pa misli, da je še zmiraj v Ilinois. (Glej naslov pisma.) Gosp. dopisnika iz Ely pa si to. liko povem v album da so se vde ležila pogreba 3 svobodomiselna društva, dva iz Aurore, eno pa iz Biwabik, Minn., in to brezplačno. Ravno tako slovenski in finski so. cijalistieni klub; in finska delav. ska godba je igrala žalostinke brezplačno. In to akoravno ni bil pokojni Šerjak član nobenega podpornega društva na Aurora izuzemši Slov. soc. kluba. Nasprot no je pa vaše društvo, zahtevalo od vdove Šerjakove plačo za za¬ mudo časa, in tudi prejelo *24. dva sta pustila, čast jima akorav. no je bil zvest član vašega druš. tva. To je tudi katoliška ljube¬ zen !! Kaj ? Kakor čujem od zanesljivih rojakov, je Ely pred nekaj leti ne ki rojak nastopil v cerkvi kot ka. toliški duhovnik. Gosp. Perušek, mogoče ste bili vi? In ako je ta¬ ko, potem je bil pokojni Šerjak pokopan po katoliških obredih. Videl sem enega,, ko je opravljal ceremonije. Mogoče ste bili vi? Toraj zakaj toliko vpitja. Capito? Toliko v odgovor obema dopis, nikoma; ako pa hočeta še več do. kazov, pridem pa še. Za sedaj naj zadostuje. Prosim pa, da se ogne dopis cenzure Kranjskegačiea. Ni treba pa misli¬ ti, da s tem napadam katoliško cer kev, ali duhovnike, ali dopisnike. To je samo dokaz kedo laže. Ta. ke peteline kakor je pa SoJarac, Polskičič in Kranjskičič je pa do. bro malo ošvrkati, ker se preveč bavijo s politiko in vsak še z ne. kaj drugim; uk Kristusa pa zane¬ marjajo. Pozdrav Čitateljem N. V. V. Mikulich. Sheboyg-gan Wis. Gorko vreme vsled pripekajo, čega solnca poti vsako čelo. No pa vendar zahvalim se rojakom južnih krajev, da mi je bilo mož. no odnesti vsaj še trde kosti iz vročih krajev. Tako nekako piše neki moj znanec v Kansas City, češ ako se bode še poljubilo sever-- nemu tovarišu si ogreti kosti in re bra naj se le poda v južne kraje. Veseli me pa vendar, da se spo. minja na mene, ter me bode ve¬ selilo ako se večkrat kaj vidiva v Narodnem Vestniku. Iz Sheboyggana moram tudi omeniti znameniti 4. julv of 1913. Celo dopoldne* tulil je parni rog, domačega svetilnika, kakor bi kli. eal zgubljenerovee v podobi kakih rudarskih iu premogarskih bark na jezeru Micjbigan. Ne prestano bučanje u. uAn. se je raztezalo še daleč v popoM&nske ure. K popol. danskem tuljenja pričela se je vmešavati nekako od daleč tudi narava s svodm^/Nmienjein, ka¬ kor za vnalaa pi$ eivya” mestnim očetom, ki srf tirvili vedali vsaki J Jr \ ti _ a i i _ je narava vriše m pis m grm in j strela da so se hiše tresle. Tako smo praznovali 4. of july 1913. A. Podjed. Aurora, Minn. Prosim priobčite ta dopis. Iz¬ gubili smo zavednega rojaka Ja¬ neza Petrušič a. Zaspal je v gos¬ podu po dolgi bolezni 6 mesecev v starosti 56 let. V starem kraju zapušča ženo tukaj na Aurori pa sina Marka in hčer Amalijo. Pokojni je bil v Združenih drža¬ vah 24 let, in je delal večji del časa po rudnikih železnega okra¬ ja v Minnesoti Rojen je bil prominuli v vasi Bukovae blizu Metlike Belokranj¬ sko. Pogreb se je vršil 9. julija na Biivabik, kjer se bo zbralo druš¬ tvo sv. Jožefa iz Chisholma. — N. v m. p. Poročevalec. iV Chisholm Minn, najmanjši strt \nasto Sheboyg, gam. Zgl eMm* ■rftako nekako kakor pri igP' f a -Ml j a klicat.” Kontra dala .n l^^inim redarjem in starešinstvu garava kar sama Ne bodi len, načelnik mestne po. lieije moral je imeti dobro karto v rokah, dal je na vse začudenje ljudstvu in naravi “re”. Ljud¬ stvo se je v igri pridružilo na ve. čer k dobremu zaščitniku narave. Pričelo je spuščati v nočno tiuino rakete in male pokaliče. To vse je pa seveda gospode, ki imajo pra. vico nositi kole mesto lopate po mestnih ulicah, tako vjezilo, da so marsikakemu pogledali v hlačne žepe, koliko streljiva se še nahaja v kaki domači zalogi. Seveda'vse streljivo bilo je konfiseirano, ker je bilo v “kontraband” pridob. l.jeno. To velja radi kontra in po. strani pridobljenega streljiva. Na rava je tako rekoč zgubila; kajti nekako na južni strani puščala je svoj sled v podobi vodenih ka. pelj in zmerzjenih lešnikov. Nekako klaverno so visele za. stave na drogih, kateri so bili okineani žnjimi. Večina drogov šterlela je pa proti nebu tako rekoč bolj nedolžnih, ali golih. Naši rojaki so kinčali le bolj svoja stanovanja na znotraj, a ne na zunaj. Skoro vsaka hiša bila je okineana ? z enim ali dvema majhnima sodeekoma domačega pridelka, piva. Sem in tam čula se je kaka domača godba na meh ali harmonika. Občinstvo šlo je jako radovedno gledat v bližnji park kako, da se •bode nekdo vzdignil z velikim ba_ Ionom visoko nad vse dimnike, ki štrlijo iz nad hišnih streh. Velika reklama dveh gostilničarjev in pa električne železuiee vplivala je na občinstvo jako povoljno. Male pocestne kare vpogibale so se po cesti kakor bi se klanjale števil, nim popotnikom čakajoč na dru. gem križališču. Nešteta množica radovednih gledalcev se je zbrala na določenem mestu. Toda smola je pač smola. Balon ni in ni ho¬ tel ločiti se visoko od matere zem. lje. Vsa družba morala je biti za. dovoljena s ponesrečenim posku. som. Taka je bila omenjena prva za. bava, ki je trajala nekako čez pol. noči. No po polnoči spolnila je na« rava tudi streljanje. Poslala nam Slavno uredništvo. Prosim odmerite mi mal predal v vašem cenjenim listu. Omeniti moram kako smo obhajali praz¬ nik proglašenja neodvisnosti. — Omenjenega dne se je zbralo zjutraj na stotine ljudstva po me¬ stnih ulicah ki je nestrpno pri¬ čakovalo takozvane parade. Naj- prvo so prišli z vozmi vsi okin- čani in v zastavah tukajšni ognje- gasei; za njimi so se vozili v klet¬ kah razne zveri, katere so pred¬ stavljali razni fantje. Vsaki klet¬ ki pri zverini je bila deklica snež¬ no belo oblečena. Nehote sem bil omenjeni zverjadi skoro nevoš¬ čljiv, češ zakaj se nisem vtihotapil v eno kletko, ker le tako hi bil imel priložnost gledati in občudo¬ vati krasen snežno beli obrazek. Posebno levu v kletki sem bil naj¬ bolj nevoščljiv, ker pri njemu je bila naj lepša deklica. Oči je imela kakor dve nebeški zvezdici, usta rudeča kakor mak, ličeca pa tako belo rudeča, kakor tla so zmešana s krvjo in mlekom. Zato ni čudo če so bile moje oči uprte vedno v omenjeno kletko. Ko smo takole tavali po mestnih ulicah začel se je oglašati minister za notranje zadeve, mister želodec češ jaz tudi hočem imeti svoje. Zato sem zavil v tisto stavbo kjer Bog roko ven moli, kjer sem prav pridno stregel želodcu in suhemu grlu z hladnim ječmenovemu, tako, da bi bil proti večeru začel voziti kmalu Noetova barko. Se¬ veda v taki vročini ni zamere, če človek pogleda malo preveč v ko¬ zarec. Zadnjič sem vam poročal, da bodo morale biti zvečer gostilne ob 11. uri zaprte, kakor tudi ob nedeljah. Sedaj so pa spet odprte tako, da se bo dobil hladni ječme- novee vsaki čas. Tukajšnji rojak F. Hren je pre- kupil gostilniško obrt od rojaka John Lamuth. Želeti bi bilo, da bi ga rojaki prav pridno podpirali ter se držali gesla Svoji k Svojim. V tukajšniin jezeru je vtonil nek deček judovske rodbine. Dobi li so ga ven po enournem iskanju mrtvega. Stariši, pazite na svoje otroke.! Tukajšno mesto je obiskala Mrs štorklja in pustila pri dobro zna- ui rodbini Louis Kmet čvrstega sinčka. — Čestitamo! - Pozdrav vsem eitateljeni in či- tateljicam tega lista, tebi dragi list N. V. pa obilo uspeha. Kovačev France. THE T STATE BANK □ □ PRVA DRŽAVNA BANKA EU, ^ , m „ 0t0 m naznanja slavnemu oUinsta * ™ X Doslovati v svojem laslnem posUj, # P ™A /ntieoroča za vse bančne posle, U 0l V ‘ifcnje denarja na vse stran, sveta ter l 4 „, P omet. Hranilne vloge obrestujemo po p ° roe 3 «So od sto ^ ^fešabanka je prva državna banka v« . no d strogim državnim nadzorstvom; polegel '> ] e P od JL z občeznano Union Investirat b 1 ' ' ma M°nneapolis, Minn., pri kalen so i^ bankirji iz Chicage m New Yorka,„? so Vaše vloge pn nas ]eP V jf Sli. V I aio »n 11 Ljen* rit ute v absolutno varne. Denar v staro domovino pošiljamo vsak in naše cene so vedno nizke. Zastopamo tudi J boljše zavarovalne družbe proti ognju, istoUko J vršujemo vsa notarska dela. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke ob cill nih dnevih. v v . I Z nami posluje pretežna večina doma;.;. -1 aovcev, kateri so tudi delničarji. I THE FIRST STATE OF ELY, MINN. JI M. J. MUBPHY, predsednik. GEO. L. BROŽIČU t* labim 100 rojaki R II ki hoče.io postati samostojni farmerji v okolici tes |1 nette Gounty, Wis., kjer je že mnogo rojakov, I ■ prav zadovoljni in bi Vas radi imeli za sosede. Koarnil lja, dobra, zdrava voda, krasen kraj. Tu kupite narav:.?.**, nika T. KERSTEN-A, ki hoče prej ko mogoče prodati vsr. zemljo pod'ceno in povrnjeno vožnjo. Samo kratek čas S dife te razprodaje. Malo naplačilo in odplačevanje na (k* Pišite še danes v slovenskem Jeziku po, nadaljtia pojasnili plačno knjižico na zastopnika: N. Piklor, 1526 W. 21. St. ■ li s ■ Sf,Zp rl1 * v si' S s' L ki ^ijljast 0 [ , a ko jli pos | prsten' j, j na fltO l ef0 sija j. mal 1 sila prem doline i. je žub< t mestu ahir što •Toril: v bilo le ; ni vse jlj pretk ,iakje •netili pi ■aj smo ii in pk BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VEST AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA. Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. in MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jezika. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALIGE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil s* obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & CD., General Agents, 2 Washington St., New York, ali Ja njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi. { Postolov; SLOVENSKO ZAVETI#! V AMERIKI INKORPORIRANA V DRŽAVI ILLINOIS NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA SLOVD- NAROD v AMERIKI. Lj, p„ , , URADNIKI: Predsednik' F-rD-nb i Podpredsed 82 C ° rtlandt ’ SL S> tajnik: p. ''Ji- SchT1e] ler, 208 5th St., Cslum« Bla Sajnik:Geo Z L ^ Lawndale Ave - Chič °- L - Brozich, Box 424, Ely, Murn Jma-nu NADZORNIKI: Frank Mladich ednik ’ 11250 Indkna Are " ‘if* b ,,; d ch ’ John Žvanut, A. H. Skubic, Fr &' j, 'si v Chicago, IU. ob .. . direktorij kov iL ' z ^ ora J navedenih uradnikov iD 1 se bdečih rojakov: John A. Germ, Braddoek, Pa. van Pajk, Conemaugh, Pa. ° _ Gantar, Frontenac, Kansas. Rafija Pogorelc, Cliieago, Iii. Gouis J. Pkc, Cleveland, Ohio. John Verderbar, Chicago, IU. E- J. Mencinger, Pueblo, Colorado. več dri^ n ^ 3 s ^ ovem ^ a organizacija, ld šteje P' x r, V ’ °P r nvičena do enega člana v : . sra m« , Sak slov eixski list v Ameriki je opravi ' ga. mesta v direktoriju. enprr* Sa osta ^ a samostojna društva so oj ),a eQ ega zastopnik v direktoriju. rild ,. “ 0Jal U ! Agitirajte za Slovensko Za< e potreK 113J k ° de s P omen 'k skupnega nar' 1 '" ’ ^ skrbi 1 Sla ° Vsl enaki > podpirajmo eden 1 n 'o za one, ki s j sami pomagati ne moTe) 0 ^-.^ ta i n ;i dopisi in denarne pošiljatve naj M ^ gjmka.. Fr. Krže, 2816 So. Lawndale A™., &>. ( narn e pošiljatve oddaja blagajniku ted‘ ' im fr me v "•javi s! • ^ c ’honl * ta drža J'«’dfta ^ Ta jll etov al c ‘Mrazit ‘Rudolf 'i ^ p da ^ri. H« f J. ''boi •S j. '*k- ^4' p °tre B H ih s Pte' gSlO 'o ',>oj s. k 0 „ 'k Črna zena. Zgodo vinski roman. — Priredil Javoran. ;\ Hri; >o H (Dalje.) t 1477 . je povzročil neki dogodek med ljudstvom e . jvamnješki duh bela žena,” se je zopet prika- - i! ” r ' ,e lai ni 'bila več bela žena, ampak črna; prikazen je fid« se( obraZU in po rokah ogljenočrne polti in je bila ode- ^ fag belo krilo. Nekdo jo je videl pri cerkvici sv. jv. drugi jo je srečal na brdskih travnikih, tretji je U pece 'opazil pozno ponoči in jo videl, kako je plavala nad >)° Minami, ravno nad “mrtvaškim mostičem,” četrti je timi r ot vdihovanje in plakanje. Večina ljudi je vrjela, da se je duh, drugi pa so prezirljivo majali z glavami, to. p ■ -nm sta naraščala od dne do dne. 1 lil oJ e na tiho nedeljo pred večeru. V gostilni pri Mohorku oh y l , i Hrd, ru l e sedelo in modrovalo za mizo cvetero gostov. eZ * Grahek s Sela, Matija, Globokarjev pastir in Kok, oba i z Bodešič. — Za durmi, na klopici ob peči, B‘: |oeC oba iz UUJ..U, n n Kiopici od peci, fev 1,1 7 t vnerazločljiv klopic, postaven možiček. To vam je bil i/ 2 '* vrs te. Bil je krošnjar — kupčeval je z žeblji — do- t ne vrste L »P° se in m u je bilo ime Stefan. Toda ljudstvo, ga je vsepov. Kropf štefuljčka — tupatam so mu rekli tudi “Kroparski e. >k,t, C. a ]0 Z« ," Razpr l; i°P° V L dvoje sv jsica, f aska no m zgubano obličje, na katero je padalo nekaj r sivkljafih las, kustrove, črne obrvi, izpod katerih je ?etlih, čudovito živahnih oči, kakor bi gledala mla hi ne more nikoli z njimi mirovati, upognjen hrbet, ^ °k plači domačih ti -1 I3ZICSI, '* b j; a sto zakrivljene ‘noge, ki so pri vsakem koraku močno " ' i! tako da je bila možickova boja bolj podobna živalskemu t h poskakovanju kakor navadni človeški hoji, cela post.a- * a , rsteI] i obleki — tak je bil Kroparski možek. Povsod in 'bj na dalnem Hrvaškem, zdaj na Koroškem, je prehodil ••fl leto vsaj dvakrat celo kranjsko deželo od Krškega , c t 0 Bohija, poznal vse ljudi in vse družine, vedel vse •' znal pozdraviti vsako bolezen na ljudeh in živalih. — Vpila premeten in zvest, je nosil veasaih celo kopico skrivnih "toddoline do doline; govoril ni veliko, ali kadar mu je ste- tk je žuborelo iz njega kakor iz studenca in vselej zadelo »n mestu:. Če možku ni bila kaka stvar povšeči, se je delal t a tor štor in je na vsako 'neljubo mu vprašanje nalašč na- livoril; v resnici pa je imel ušesa tanka, in občutljiva kakor »bilo le treba kaj važnega ujeti. Marsikdo je dejal, da pri •Iti ni vse v redu v glavi, ta ali oni pa je bil mnenja, da je bolj pretkan in moder kakor lisičji Prič, valpeta na blejskem Možak je ležal pri peči in se delal spečega, daslravno je glasni smetili pivcev čimdalje huje odmeval po šobi. >raj smo jo zopet popolnoma določno videli iz Bodešič, ka- alainplakala na drugi strani Save,” je pripovedoval pastir “O svetem Gregorju je bil letos ščep in ob taki priliki je že marsikdo v brinovem grmiču domneval strah ali v črnem laznnu kako grozotno pošast,” je odgovoril Grahek. •‘Moj gospodar, Pušavec,” se je vteknil hlapec Rok v pogovor, “je šel minulo sredo ponoči iz mesta in je srečal belo ženo pri sav¬ skem mostu — resnično in brez šale! — Pušavec ni izmišljotin ali veternjak, njegove besede so redke kakor zlato zrno, ali bar reče stoji trdno kakor zid.” “Dandanašnji se po cestah potika na večer vse polno sumljive potepuške drhali. ’ ’ “Rekel je, da jo je videl popolnoma natančno. Imela je oglje- nočrno obličje in dolgo, čisto belo vlečko, ki se je peljala zi njo ka¬ kor j*a našo graščakinjo. Ko je šel mimo prikazni, je ta takrat za¬ pored sklenila roke nad glavo, kakor bi molila.” “E, navsezadnje bo kako nesrečno človeče, ki ga nosi nesee.” “Ti — Žlica,rju se je prikazala, še preden se je zmračlo.” “In Bregar jo je menda videl zarano ob Savi, bo ježe solnce pogledalo izza Grintovca. No, kaj praviš na to?” “To je popolnoma gotovo zlagano,” je pripomnil Koželj; “še danes sem se mudil pri svojem svaku Bregarju, pa mi le besedice ni črhnil o kaki prikazni. Nehajte vendar!” “No, ta je zopet lepa!” se je zakrohotal neverni Gralek. “Eden si nekaj izmisli, drugi nekaj pridene, tretji že umira od strahu, četrti se zlaže in tako postane iz komarja konj, da je laposled že pol dežele norčave.” “Reci, kar hočeš, pa je le res!” je dejal hlapec nejevoljen; “če govore o tem možje, kakršna sta moj gospodar in staii Osterc, ni vse od muh, ampak mora. biti nekaj na tem.” “In če sem jaz na lastna ušesa slišal njeno plakanje in ihtenje, mi menda ne bo pameten tdovek ugovarjal. Tega si ne pijstim tajiti.” se je iznova ojunačil pastir Matija. “A, kaj — slišal — slišal! To lahko vsak reče! Jaf ne verujem ne v belo ne v črno ženo,” ga je zavrnil Grahek odločio. “In kaj ima bela žena kar naenkrat opraviti tukaj, to vas pro- je vprašal Anželij. “Ker nas bo zopet udarila šiba božja — kuga ali Turki. Bog se nas usmili, saj pravim!” je zastokal hlapec. Vsem je leglo pri teli besedah nekaj težkega na s’ce. Umolknili so drug za drugim in se zatopili v težke spomine, ki s« bili združeni s tem imenom. >kolici Crifite, likov, ki so i sede. Rodovitni ,e naravnost od | odati vse, zato f ratek čas. Ne anje na deset pojasnila in; r. 21. St., Ctos beži, praznarija in sleparija,” mu je oporekal Grahek, ie čenčaj dalje o tem, babjevernik!” M»niš.da je stari Osterc tudi babjevernik? Ga pač še premalo jod te plati! In vendar ti priseže, kadar hočeš, da jo je videl irjevo pri onih treh topolih, ko se je vračal iz Radoljice,” sovarjal pastir. “E, menda se nam zdaj ni treba bati teh pesjaaov,” je dejal čez dokaj časa Grahek; “možje, ko bi vedel, da tildi naše kraje čaka kaj takega, kar se je godilo pred dvema letoma doli okrog Kranja, bi še danes zapustil domačijo in se preselil kam drugam. Bi si vsaj življenje rešil, če ne drugega.” “Pa res, še zdaj me je groza, če se spomnim, kar so takrat ljudje pripovedovali o turški zverjadi.” je pripomnil hlapec Rok; “vse cerkve so pogorele do tal in pravijo, da je bilo na tisoče krist¬ janov pomorjenih. Prokleti vragi, kako nevsmiljeno so tirali žene, može, otroke — prestradane in žejne, da so kar omagovali v želez ju in verigah. Oh, kaj vse mora prestati uboga kmetska, para, vse se ji sme požgati in pobrati, nihče je ne brani....” r “Zahvali Boga, da si jim tako od rok!.Ko bi np bile naše vasi skrite v dolini, bi se nam bilo godilo ravno tako kate-, drugim,” je ČE Si MOSTEN ALI OTOŽEN poseti naš Ely Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se priporoča VODSTVO. NAZNANILO. Spodaj podpisani naznanjam cenje¬ nemu občinstvu v Aurora in okolici, da sem postavil izvanredno nizko ce¬ no na srajce, hlače in čevlje, in sploh na vse blago v moji zalogi, ker na¬ meravam Čim preje mogoče mojo za¬ logo razprodati, ker mi zdravnik sve¬ tuje prenehati z notranjim delom ra¬ di zdravja. Predam tudi vse skupaj, ako kate¬ rega rojakov veseli trgovina. Prilika je dobra za pravega moža. JOS. SEKULA, TESOVEO, ATJROBA, MINN. ■ KOVALL & SON, ElV, IINN. GROCERIJSK A 1 N manufakturna trgovina Tem potom naznanjamo cenj. občinstvu, da imamo v zalogi dosti novih oblek za dečke; dalje vsako¬ vrstnih trpežnih obuval in lepega blaga za ženske obleke. Cenj. odjemalcem se vljudno priporočamo za obilen poset pri nakupovanju. V POSLOPJU SARTORI BROS. ELY, MINN. KDOR HOČE DOBRO, PODUČNO ČTIVO. NAROČI NAJ SE NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI POIU- TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ZEMLJIŠČE NA PRODAJ. 2% of N. 214 in S- E- 14, sekcija 25, Town 59, Range 17. Osem milj južno od Eveletha, na reki St. Louis, je na prodaj 240 akrov zemljišča s pravico do % rude, po $16.00 aker. Natančneje se poizve pri JAKOB STUBLER, 407 Ohestnut St., Virginia, Minn. a*3. * V ;'4 A ¥ V FIRST NATIONAL BANK Chisholm ~ - Minn. w &S, v stg, f SBF 4 v ste V a»4 Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. ► O ,8*4 v ¥ M Obrestuje denar po 3' 8*4 V i'4 »'4 V John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! Frank Veranth j>4 v g«. V s 1 Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. & s T 4*4 V Pridite in se prepričajte! i f UfA fttA O/LjSfLUHtLtSu _«fe 1 * ‘ rj a b hode to dobro in povoljno za naše politične Politični odnošaji z Belgijo so najboljši”, al< im korakov ’ v ’ 1 1; reče grof An - om bi se še zelo zboljšali. se ie izrazil tudi Sehonborn. _ Je izrazil tudi Sehonborn. Potrebno, da o tem takoj obvestite našega poslanika v ,. 1 . z J arv ’i beleiriskem /tum-n -namen mojega sina, ter da nas v LCIJLL L «1 n.LJ J KJ K/ r - c_. ^^Igigskein dvora namen mojega sina, ter da nas b ode li ta namen sprejet prijazno ali ne. Mislim m J e prejet prijazno, ker smo že tako in tako v sorodstvu z , ; 0r om, ^ an8tvo » Potrebno je, da to izvemo potom našega poslanr ’"i; t0 , se ®ora ukreniti. Dajte nalog vašim ministroma za ,( ia v tam v, - ' __.nx;in -nncIflTiikn v Bruselj ^»rvjL eijU Li. J^ttJ LO -- . v tem smislu pošljeta naročilo poslaniku v Bruselj za d 9 v natan5en odgovor. Potem poslali bomo oba ministra >rj biČai' lt> i 0bl ' aVnavan< ’ e ' . r ••;!w ’ a > ter bomo tudi mi tako ukrenili. veličanstvo, da se stvar tako uredi, da se poro.ja V, aa |^ v Budimpešti, ker opažam, da narod želi, da se nje : Hal Dlk Poroči v domovini svoji, da narod tudi lahko "iarju TeSeleiu Pojavu, ter da more častit ati svojemu > “ ^ želim ■]f JVal ,***“- dragi moj Andrassy, in razume se, da bodem ' !f a'a s a ( Se P° r °ka vrši na Dunaju. _ Arijce posebno veselilo,” omeni Sehonborn. H.. vrata __ 1 v-__ fiotiAimeria. um n m pozval barona Geheimerja. G StVf"*" v _ -• i r» - „ X n Ir Vi l aVa aV; fari š e ies ep i an ? a z belgijskem dvorom m v p-v--- --- T 11 -] ali najkasneje črez dva službeno piog as zaročil z belgijsko kraljičino Štefanijo. . V *tafil^° sim za trenutek,reče Gekeimer, o se je vr n pozval Dar ona _ pogovoril z Rudolfom, počakali pa bomo se , . 8 - __ nom slneana pogovoril z jiuaou um, . 1 , v . Z belgijskem dvorom in Rudolfa, ter je moral biti isti za njo zelo, otožen,! 4 Vladar pobledi in z drhtečim glasom vpraša: '4'^ “Kedo je ta Gedeon?” ‘ ‘ Moj zaupnik ” ! “Brzojavite mu, da vso svojo pazljivost posveti detetu, jaz se ho¬ čem sam pobrigati za dete” reče vladar in zajoče. Za kratek čas povrne se vladar v pisarno in skupka z ministroma zapusti “tajno pisarno”. ELY, Mmn.=Phone96. PRIPOROČA SE ROJANOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. Park Hotel LIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET OSMO POGLAVJE. V Genovi. ' '"h.,:, Pojde v poleg ležečo sobo. “"»T izročil je C| V| katerega je vladar vzel v roke 'N^f PorPdik grofica sina. Dete in mati zdravm Vče^ d2el0 otožna. Dozdeva se mi, da je dobila pi*no od Grofica Aglaja je dobro vedela kaj se z njo dogaja, ko je odpoto¬ vala nenadoma iz Dunaja. Če tudi ni vedela kam gre ker je bila vsa iz sebe, ampak to je vedela dobro, da jo cesarica in dvorjanka Iionn- yadi nista kar tako pustile v svet. Komornik baron Adler ji je bil prideljen za spremljevalca. Nje¬ mu je bilo naročeno, da se za vse pobriga, da bode imela Agleja nje¬ nemu položaju primerno življenje v Genovi. Vsa njena služinčad ji je bila na razpolago. Baron Adler vzel je za grofico poseben voz na železnici, da je mo¬ gla biti sama in da v slučaju potrebe takoj lahko pozove svojega slu¬ go. Baron je pa vzel sosedni voz. Nikjer jim ni bilo potrebno se presedati. Aglaja ni nikjer šla iz voza. Hrano so ji donašali iz kolodvorskih restavracij. Celo pot je samo dvakrat poklicala k sebi barona Adlerja. Izpra¬ ševala ga je vsemogoče in on ji je ljubeznjivo odgovarjal kar je vedel in znal. Tožila mu je, kaj se je zn jo dogodilo, baron jo je tolažil, kakor je najbolje znal. “Ah moj oče, moj oče,” zdihovala je Aglaja. Samo da bi on o tem ne zvedel, on bi me ubil in morda tudi Rudolfa.” Po poti se ni dogodilo nič posebnega. Srečno so dospeli v Genovo, katera leži pri morju. Grad je obkoljen z ene strani z lepim visokim gorami in je krasen razgled od tod na morje. Ondotni zrak je zelo zdrav in letoviščarji priporočajo Genovo kot letovišče-zdravilšče. Baron Adler najel je izprva v gradu celo nadstropje ene strani in ko se je Agleja vmirila, se je dozdevalo, da se je sprijaznila s svojo usodo, tedaj je vzel v najem eno vilo katera je bila izven grada ni pa bila zadnja ker se vile lepo raztezajo po bregu nad genovskim gra¬ dom. Vilo. je dal popraviti tako, da je bila Agleja popolno zadovolj¬ na, Pustil je vse prenoviti in poslikati in.ko je bilo vse gotovo je pu¬ stil zakuriti v vsili sobah, da se je vse lepo presušilo in potem je dal preseliti Aglejo, njene stvari in služinčad. Baron Adler potrudil se je, da je dobil dobrega in zanesljivega zdravnika, kateremu je razložil grofično stanje, seveda mu tajnosti ni razodel a zato ga je pa prepričal, da dobi visoko nagrado za'oskr¬ bovanje 'grofice. Zdravnik Pagliani bil je v istini udan in zanesljiv človek in v njegovi stroki izkušen mož. Ko je baron Adler vse uredil, naložil je na eni banki večjo vsoto na grofično ime, imenoval je grofičnega zanesljivega slugo Jonasa kot glavnega upravitelja ter se vrnil na Dunaj. Stari Jonas štel si je to v veliko čast, ko je postal “glavni” uprav¬ nik grofice Aglaje. Ostalim slugam, dajal je naloge, nadzoroval je kuhinjo, pregledo val izdatke, skratka ukrepal je, kakor minister njegovega veličanstva cesarja. Sosebno je pazil na grofico. Ona mu je pa tudi vse zaupala in se z njim posvetovala, kakor iz starim izkušenim človekom. Tako so polagoma mdekli dnevi, da je prišel naposled čas, da je morala gro¬ fica v posteljo. (Dalje prihodnjič.) PRISTOPAJTE K PODPOR is mvr DRUŠTVAM IN JEDNO- TAM! SLOVENSKA GOSTILNA TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. BnrwiNoCoMi>ANY 1 Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Fitger Brevving Co. Duluth - Slino. Večina slovenskih gostilnišarjev loži Filger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 106, Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik Prodafam Conoord vino sodček po $20.00 Oafabie “ “ “ 30.00 Trcpinovo žganje, galona 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali_poštno nakaznico. Umestno je na¬ ročati blago sedaj, predno ne nasto¬ pi huda zima. Z velespoštovanjem A. W. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja, vogal Holmes & St. Clalr Avb., CLEVELAND, OHIO. m % m s m m m s M. F. SKALA, agent za *R “Pabst“ Milvvaukee in i “Peoples" Duluth pivo. | Fina zaloga domačih in importiranih pijač vsake jfjj IS vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. Hi 1C te ^ Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v Ht m m m Hi ELV, MIIMN. Telepbone No 52. - — Hi Hi Hi Hi KHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHTHiHiHi MATERINA SLIKA. Vašeanka. Pred mano stoji v preprostem okvirju tvoja slika, mati. Ure in ure slonim pri mizi in zrern v te in se pogovarjam s teboj, kot se osebno ne morem nikdar. Zakaj, ne vem. Morda me zadržuje mi¬ sel. da bi ti ©grenila zadnje tre_ nutke tvojega življenja, morda me zadržuje misel, da bi me ti ne mogla umeti prav. Glej, ko sem se poslavljala od tebe pred davnimi osmimi leti, ni so govorile najine ustni, govorili sta najini duši in solze v očeh so pričale, da nama je slovo težko, neizrečeno težko... Vlak- je zažvižgal, začela so se pomikati kolesa in mahnila si mi j z robcem slednjikrat v pozdrav! Samo še ena solza, velika in vroča se je zaiskrala v tvojem očesu in je zdrknila po uvelem licu, po _ tem si izginila za oglom... Moja, domotožja polna duša, je plakala po tebi noč in dan! In čutila si moj jok, zato si me tola¬ žila v pismih in iz preprostih be_ sed je odmevala vsa skrb in lju- bav za svoje dete Da, mati, prepričana sem, da čutiš, kako je tvoje dete nesre . čno, osamljeno in zapuščeno... Nikdar ti nisem priznala tega, kar mi je duša velela molčati. Molčala sem in še molčim. Mati, vedi, da je nesrečno tvo¬ je dete, nesrečno, ker je v tujini, med temi brezsrčnimi in nehva, ležnimi ljudmi! Ničesar žalega jim ne storim, a sovražijo me, ker sem tujka, ker ne spadam med nje in zato nimajo zame ne usmi¬ ljenja, ne ljubezni... Kako osamljena in zapuščena sem! Nimam duše, ki bi se je okle nila prijateljsko ! Kako lirepe „ nim po nji! Tako -o mraku bi se vsedla k nji in govorila bi ji o je povzročilo vsem, kar hrani du_ ša čistega in lepega, o vsem, kar ji je zadalo gorje in bolest, kar ji je povzročilo radost in srečo. Zato pa se ine polašča nešteto¬ krat nekrotljiva želja, hiteti k tebi, poklekniti k tvojim nogam, zakriti svoje solze v tvoje naroča je in izplakati- vso bol in vse gor_ je! A. mati, odpusti, le želja je, ne morem storiti tega, majnka mi po guma, manjka mi moči... Zatekam pa se k tvoji sliki. Pred njo jo razprostrta vsa moja duša. O, marsikateri ljut boj je že videla biti, o marsikateri stra_ šen vihar je že cula bučati, a ču¬ dovito učinkuje pogled na njo — 'boji ponehajo, viharji se pomire. . . Bodi tedaj brez skrbi, mati, tvoj otrok je ostal kot je bil, ko se je poslavljal od tebe!... Kako strašne so te dolge, gluhe noči! Roke imam prekrižane pod glavo in bdeča sanjam... Sanjam o mladosti, ki je bila in se ne povrne nikdar več. Da, bila je, ne sicer vesela in brez _ skrbna, a ve-ndar lepa, in minila je, zapustiva! le spomine.. . In sanjam življenje, ki bi lahko bilo, a ga ni in ga nikdar ne bo! Pre_ živi jam ga, a porojeno je v sa¬ njah in mine kot san, opojen san. Sto in sto misli se n i podi po gla_ vi, sto in sto hrepenj se poraja v cvši, sto in sto želja se vzbuja v nji, a drugo prihaja iu odhaja kut temne nemirne sence v mese¬ čini... A, glej, pogled je obrnjen vedno v tvojo sliko, v te velike in jvoseče oči 1 . . In včasih se mi zazdi, da hkra_ tu oživi tvoja slika. Skočim po- koneu, zagrabim jo, pritiskam kr čevito na trepetajoče ustne iu jo močim s solzami. Da, te solze, po_ rojene iz ljubavi, iz hrepenenja po tebi, iz bojazni za tebe, bodo sčasoma izbrisale to sliko v pre-_ prostem okvirju, le slike v duši ne bodo izbrisale nikdar!... jjona prebivalstva, na ozemlju, I kjer je bil salun pregnan; v letu 1900 bilo je na “suhem” ozemlju 18.000. 000 prebivalstva; v letu 1908 bilo je 36,000,000 prebival¬ stva, kjer ni bilo dovoljeno proda¬ jati opojnih pijač, in danes je nad 46.000. 000 prebivalcev v Združe- nihnih državah v “suhem ozemlju V zadnjih 5 letih se je dvignilo prebivalstvo, kjer se ne dovoli li¬ cence, za 30 odstotkov ali za 10.000. 000 ljudi. Od leta 1868 se je prebivalstvo podvojilo, število prebivalstva v suhem ozemlju se je pa pomnožilo trinajst krat. POZOR TRGOVCI IN VSI DRUGI!!! Kdor se je selil in je plačal že¬ leznici tovornino (freight, reci: frejt), ali kdor je pošiljal blago po železnici, in plačal tovornino, in kdor ima tovorno potrdilo (bili of lading) v rokah, zahtevati za_ more povrnitev dela tovornine od železniške družbe. Povrne se tudi osebna vožnina, če ima kedo po¬ trdilo, da jo je plačal. Za prevoz pohištva se povrne tovoroma od 1. junija, 1907. Za prevoz blaga in osobne voznine se pa povrne le od 1. julija 1911. V tej dobi se je selilo v razne kraje in na farme mnogo naših ljudi: mnogo blaga so razposlali razni Slovenci in razne Slovenke po državi Minnesota. Vsi, ki imajo “bili of lading*’ naj zahtevajo po vrnitev tovornine, kakor tudi isti, ki plačujejo železniško vožnjo na mesec, ali kako drugo dobo, in imajo v rokah potrdilo. Najvišje sodišče (Supreme Co„ urt) je odločilo, da se ima vrniti vsem strankam 20 odstotkov tovor nine in osobne voznine, in kdor hoče stvar zahtevati, in ne zna narediti zahteve(elaim, reci: — klejm), smo mu mi na razpolago zastonj, samo, da priloži znamko za štir cente za pošto in papir. Kdor te stvari ne razume, ali bi rad zvedel kakošno drugo važ¬ no in racijonelno ali pametno stvar, naj nam piše, in bomo sku_ šali po naši moči v časniku stvar razjasniti pod “Uprašanja in Od¬ govori.” Uredništvo. Pepček: Zato, ker so močnejši, kakor jaz. * * # Tonček: Mama, povej no, ali mi )>o ljubi Bog odpustil, da sem Pepčka tako pretepel, da mu je kri iz nosa tekla ? Mati: Če boš lepo prosil in go¬ reče molil, ti bo Bog že odpustil. Tonček: Oh škoda da nisem te. ga prej vedel-da bi bil Pepčku še ene tri primazal. Pepček: Ti mama, ali se mora na lovu mnogo misliti? Mati kaj pa to prasuješ? Pepček: Zato, ker papana, ka¬ dar gre na zajca, drugi dan zme¬ rom tako glava boli. Žena: Danes je 30 let kar sva se zaročila. Ali se še spominjaš, kako sem drhtela, ko si me zasnu bil, in nisem našla besed... Mož: Kaj se ne bom spominjal, saj je to bilo zadnjikrat, da nisi našla besede... Pive se povžije v Združenih državah vedno več. Smešnlce. Prvi literant: Ah kaj —- ljube¬ zen in sovraštvo sta vendarle edi. ni čustvi, vredni, da jih pesniki obdelavajo. Drugi literat: Ljubezen in sov¬ raštvo ? Govori precizno in reci Zakon. * * * Klati: Ali, Minka — to vendar ni za dekle, da se ves dan s svin¬ čenimi vojaki igraš. Minka: Ah, saj se ne igram z vojaki, ampak samo z oficirji. * * * — Kaj j e blaznici? — Res je, oh res je! Revež si domišljuje,, da je postal bicikelj? —To je čudno! Kako si more domišljevati, da je postal biči. kelj ? —Oh, kaj bi si ne! Devet otrok imava in vsi so zahtevali, da jim kupi biciklje. Kdo se bo čudil, da je revež nazadnje znorel. Silno pobožen Žid, ki je smat¬ ral za največji greh, zaužiti svinj sko meso in poljubiti kristjan _ sko dekle, je prišiel ves obupan k židovskemu fajmoštru. .Ah, duhovni oče, je stokal sta¬ ri Žid, svetujte mi, kaj naj sto¬ rim ! Pomislite, kaj se je zgodilo! Ker mojega sina snoei dolgo ni bilo domu, sem ga šel iskat v kr¬ čmo. Ali in kaj sem videl — moj ■sin je jedel klobaso in je poljubo. val natakarico! Ali mar zahtevate, naj bi bil natakarico snedel in klobaso po- ljuboval? se je odrezal židovski fajmošter in je poslal starca do¬ mu s primerno besedo: šema ! Gospodična: ....Veseli me pa. da si niste preveč k srcu vzeli, da sem odklonila vašo snubitev. Gospod: O, prav nič — jaz sem namreč s svojim bratom stavil 50 K, da me ne boste vzeli in sem sta vo dobil... POZOR ROJAKI J Sledeče tri pijače so pristne, irhportirane, tako tudi zelišča za gteako vino, ki je prirejeno za človeško krepost in zdravje. In te so: Kranjski brinjevec, Slivovec, Tropinovec, Ilfgh LISe Bitters, ^ A. Horvvalovo Grenko vino. ICatere prodaja samo na debelo A. HQRWAT, Joliet, III. POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI! Shranite ta moj naslov in pišite po cenik, ki bode v Vašo lastno korist _ Ako k naročilom priložite denar, Vam dam veliko Več popusa, ker prihranim s tem zamudo časa, vozne stroške itd., kadar se podim na pot, da obiščem rojake in prodajam ter kolčktiram denar, to si uhko prihranite ako naročite direktno in priložite denar, ter imate >d tega sami dobiček. Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki importra žganje naravnost s Kranjskega. Prodajam tudi ceneje, ker nimam toliko stroškov z drago plačanimi agenti. j A. IIORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILl. J za izgubo obeli očes $800.00. Na no¬ vo pristoiivši člani ne dobe za prve tri meseci v slučaju notranje bolezni nič podp SaŽ O >