Sflnks na trgu, od kodar se v Šiško gre. V predkršanskib časih bilo je po EgiptoTskem in Grškem Tse polno podob iz kamena izdeloTanib, kterim se je reklo, da so s f i n k s e. Bile so nekrilati, ležeči leTi, lice in prsa od žene, Tčasih od OTna ali pa kragulja, sprednji nogi stegneni, poslednji pa skrčeni. Ker take žiTe stTari pod solncem ni, pomenjale so sfinkse skriTnostno bitje paganskih — dobrih in zlih — bogoT in tudi skriTnostno bitje čloTeško v življenji in po smrti. Zatorej so pagani sfinkse radi postaTljali kot Tarhinje pred božje hrame in tudi pred kostenjače. — Dalječ okrog sloTela je — dasi slabo — tebanska sfinks, ki je imela glaTO in roke od deklice, pasje telo s kreljuti, kremplje od leTa in rep od pozoja alj leteče kače. PraTlica poTeda, da je kugonosni bog ares, alj — kakor hočejo drugi — hades, bog in kralj krtoTe dežele, ali ktero drugo, kraljevi tebanski rodbini sovražno bitje hudournico sfinkao iz Etiopije, domoTine zamorceT, na Grako priTabilo. — Tebanska sfinks se Tleže na skalo Fikion, med dTema jezeroma, in goToreč s SloTeškim glasom dajala je Tebancem uganjko: Kaj je to, ki ima zjutraj četeri, o poldne dve, na Tečer pa tri noge, spreminja svojo podobo in je najslabeje, kedar se na Tse SToje noge opira? — Orakelj (malikoT izrek) je pa odločil sfinksi smrt, če bi komu se posrečilo, da uganjko zadene. Poskusili so jo mnogi, naj bi deželo hudournika in kuge resili; ker pa uganjke nijeden pogodil ni, je sfinks Tsacega raztrgala in požrla. Slednjič se pa Tendar najde rešitelj, Edip po imenu, ki je uganjko zadel in tako-le razložil: Ta atTar je čloTek, ki t otroških letih po rokah in nogah, potem ko odraste, po dveh nogah hodi, t starosti pa palico kot tretjo priTzame, in tačas je tudi najslabeji. — Sfinks je bila premagana, ter se zaTali s pečine t brezdno in pogine, ž njo pa tudi uima po deželi mine. To je bila tebanska sfinks. Kaj pa je ona, o kterej praTimo, da je^ na trgu, od kodar se v Šiško gre? Kakor Šiška je tudi ta trg — t Ljubljani; ljubljanska sfinks je pa neki sloTengki list, ki ga nalaač ne imenujemo, da se pisava ložje basnosloTJa drži, s kterim smo počeli. V STOJi politiki je ta list praTa slovenska sfinks, ker ga pametni, poateni in praTicoljubni možje že zJaTno tcč ne umejo. Razloček med tebansko in slovensko sfinkgo je le ta, da je una praT tiste razmesarjala in žrla, ki n i s o njeue uganjke pogodili, naša sfinks pa one napada, grize in oslinja, ki jej resnico poTedajo. Odkar se je t Ljubljani na uredniško klop Tlegla, je prišla uima t domoTino, namreč razpor, zdražba, soTraštto med strankami in osebami. SloTenske sfinksi izreki so pa ti le: 1. Vsi sloTenski duhoTniki — razun peščice sfinksinih častilceT — kakor tudi oni posvetni poštenjaki, kterim je st. Tera reč kot nepotrebna stara šara, Tsi ti so ,,fanatikarji". Zakaj ? Uganjka. 2. Vsi fanatikarji so JezuTitje". Zakaj? Uganjka. 3. Vsi fanatikarji in jezuTirje se drže ,,katilinaričnega (krutega) principa". Kako to? Uganjka. 4. Vsi ti fanatiki a katilinaričkim principom bočejo ,,Todst7o" nad Tsemi Slovenci imeti. — Al je to res? Uganjka. 5. Ti fanatiki so poTSod ,,narodno stTar Nemcem izdali", kjerkoli ao se t slov. narodno politiko mešali. — Kdo in kedaj je to izdajalstvo zakrivil? Uganjka. 6. iu slednjič: Ti fanatiki so kviTi, da je tudi pri Tolitvi t SloTenjemgradcu kakor popred vselej namesto narodnega kandidata ,,nemškutar na gedež poslanca se Tsedel". Al je to rea? Uganjka. S temi in enakimi uganjkami nadleguje in muči sIot. sfinks rojake, in naj se ji tudi stokrat lažnjiTost tacih trditeT dokaže, se ne zmeni za to; mabne z repom, se malo obine in zopet ponaTlja brez konca in kraja, kar se jej je spodbilo. - Ker t šteT. 110 poleg blagega nam g. dra. Bleiweisa tudi urednika rGospodarjeTega" na boj kliče, češ, da bi Tsaj ta dTa morala toliko npolitične omike" imeti, da bi ,,katilinai-ično politiko zametoTala", moramo sfinksi odgovoriti, da se Tidi, na kteii strani da je ^politična omika". 1. Zakaj bi bili Terni katolicani sloTenski — duhoTskega kakor STetnega stanu — ,,fauatikarji" ? Zato, pravi naša sfinks, ker ,,Tero in cerkeT" na prTo mesto staTijo. Po prepričanji Tsakega Ternega krščenika gre res Tera na prTo mesto, ker je poglavitna stvar, ki odloči za tso Tečnost. Tako nas^ uči razodetje Božje kakor tudi lastna pamet. Ce je to rfanatizem", so bili STetci božji najbujai fanatiki. Kaj je fanatizem? Ona blodnja, v kteri čloTeka ne Todi Teč um, ampak slepa strast, da počenja po8ilnosti in divja, kakor bi bil zblaznil. — Vse, kar smo mi storili, bilo je to, da smo — in scer na boj poklicani od nasprotnikoT, segajočih t bistTene praTice kat. cerkve in Terske sTobode — od zastopnikoT katolškega sloTensk. ljudstTa tirjali, da po STOJi STeti dolžnosti t tacih Tpraaanjih ne Tlečejo z brezverskimi nasprotniki, ampak branijo katoliake koristi ljudstva. — To in ničesar druga nismo tirjali; in to je tako naraTno, tako pravično, da so n. pr. poljski in česki poslanci t drž. zboru t smislu STojih katoliških TolilceT brezpogrešno proti nTerskim-l postavam goTorili in glasoTali, ker poslanec ne zastopa aebe, marTeč ToJilce in njih koristi. In tako mora soditi in postopati Tsak, ki ima količkaj pravega spoznanja inTerskega prepričanja; le sIot. sfiuks se ujeda zarad tega, da še sploh kdo ,,Tero" in cerkTeno STobodo t misel Tzame. 2. ,,JezuTitje!" Če ne Te sfinsk razlogoT in ne najde zadosti debelib psovk, pa cmoka z Jezuviti." Častiti redoTniki družbe Jezusove so le luteranom in brezTeiskim siceikatoličanom in posebno še spridenim neveduežem strab in gioza, to pa zato, ker po izvistni redoTni osnovi dolgo in mnogo atudirajo in so torej tudi zmožni, Teene resnice izvrsino braniti in liberalne alj krivoTerske cmoke zmagonosno pobijati. To peče! — Ce torej sIot. sfinks dubovnike, ki skuaajo z mecein uma in znanosti laži pobijati in resnico zagovarjati, z ,,jezuTiti" pita, kaže s tem le strah pied resnico in da je vsa polna laži, zmot in liberalnih potub, kterira izobraženi duhovniki do ži^ega segajo. 3. nKatilinarski princip!" Kaj je to? Basnoslovska sIot. sfinks bi vendar morala Tediti, da s to besedo le — na samo sebe kaže. Kdo je bil Katilina in kakošni so bili njegovi principi? Katilina je bil t mladosti razbrzdanec in ostal je razbrzdanec Tse SToje žiTe dni. Psiho- logična resnica pa je, da so razbrzdanci najbolj ki-Toločni in brezobzirni. Ni se torej čuditi, da je bil Katilina najgrozoTitniši berič Sulin, kteri je t prekuciji na Ti-hunec prišel, nasprotnike kruto preganjal, slednjič pa za ušiTico poginil. Katilina je bil nja največi prijatelj, in se je po njegoTi smrti okoli klatil, goljufal in po pasjem živel, huj ekal sprideno mladež in ž njo prekucije delal, dokler ni slednjič v krTaTem boju obležal. — ,,Ka tilinarski princip" je toiej: pravico in poštenost z nogami teptati, mladež zapeljevati, proti poštenjakom ščuvati, policijo in obsodbo proti njim na pomoč klicati. Kdo dela pri naa tako ? SloTenska sfinks! Kat. cerkTi je boj napoTedala, t lažnjiTih spisih bruha soTraatTO proti papežem, zagmehuje odlične škofe, psuje duhoTnike in poSTetne poatenjake, pozdraTlja z Teseljem Tsako postaTO, ki devlje cerkeT in duhoTnike pod rpolicijsko nadoblast", in si liže zadoToljno SToje kremplje, ko zapiše ta-le katilinarični staTek: ,,NoTe koufesionelne postaTe, ki so baa zdaj potrjene, bodo nekoliko (zanjo se to ni zadosti!) prevzetnim jezuTitom peruti postrigle." 4. Lahko je zdaj tudi posneti, kdo da hoče nTodstTo" nad Tsemi SloTenci imeti. Nihčer drug, kakor le ljubljanska sfiuks s STOjim repom! Zatorej psuje, grize in maba okoli sebe na Tse, ki nočejo ž njo Tred tuliti. Ko bi po ,,Todstvu" ne segala, bi poštenib mož, ki so po STojih zniožnostib, po gTojem domoljubnem deloTanji in posebno še po STOjem možatem značaju zaupanje naroda imeli, tako togotno in grdo ne napadala. 5. Kdo izdaje nnarodno stvar Nemcem?' Tisti, ki so se zaslepiti dali liberalni poželjiTosti, ki jih je speljala med ustavake; tisti, ki psujejo  Čehe in ,,fundamentalne členke", ter jih ni sram, očitno govoriti, da s federalizmom t Avstriji nič ni, čea, da manjse skupine za aTtonomijo (samoupraTo) zrele niso; tisti, ki se zdaj Teselijo, da ne bodo Teč mogli duhovniki pospešeTati naae narodne politike, ker jim noTe ,,Terske" postaTe jezike zaTezujejo — ; Ti, ki tako pod sfinksinimi kreljuti delate, Ti izdaTate narodno stvar Nemcem! Mi pa želimo in smo delali na to, da bi Tsi slovenski zastopniki složno postopali z državopravno opozicijo, ker se edino le tako, ne pa z ljubkanjem nasprotne nam stianke, kaj izdataega sčasoma doseči da. Mi še nismo dosegli pobvale in ploskanja nemčurske stranke, pač pa sfinks in njeni priTrženci! 6. in poglednjič: kdo je kriT nesrečnega vspeba TolitTe t Slovenjemgradcu in tudi t Brežicah? Sfinka je rekla: ,,Fanatični dubovniki, ker so hoteli izriniti fiTobodomiselnega SloTenca." — Stara basen o Tolku, ki je pretveze iskal otco raztrgati ter jo je dolžil, da mu Todo kali. — Narodni kandidat je bil že postavljen, nesreča le, da je — dubovnik. To je Tzdignilo dra. Vošnjaka, da je prisel t Maribor nasprotaega kandidata iskat, pa ga ni našel. V sili se je udal g. Rapoc ter šel kot kandidat na volišče meaetarit s Scbmittom pa pri Tsem tem ni ne enega glasa mogel piidobiti, v tem ko je narodni kandidat 27 glasoT imel. Kdo je branil Tolilcem Rapocu glase dati? Nibčer ne; in ko bi res bilo, kai-ljubljanska gfiaks gOTori, da namreč ljudstTo duhoTnika za poslanca imeti noče, bi ta ne enega glasu ne bil dobil, Rapoc bi pa bil moral Te5ino imeti. Nam je torej ta ToliteT Tse kaj druga pokazala, kakor pa ljubljanski sfinksi, da namreč po njej omamljeni liberalni politikarji rajši Tspeh ToliteT t očitno nevarnost spraTijo, kakorbikedaj dopustili, da s.e izToli duhoTnik! In da je osoba g. dra. Suca zgolj pretveza bila, kaže to, da so tudi proti g. Kosarju t breskem okraju zavratno delali in sami zakriTjli, da je bil nemškutar izvoljen. In naj bi duhoTnik, ki t domoljubju in po sTojih zmožnostih stokrat presega liberalne kričače, kandidiral, ga bodo Tendar gpodkopaTali gamo zato, ker je duhoTnik. Pri Tsem tem ge pa drzne ljubljanska sfinks trditi, da so — duhoTniki kriTi, da je zmagal nemčur! Le sfinka je tega posredno kriva, ker hujska ljudstTo zoper duhovnike in pobija s tem zaupanje in Tpliv narodnih duhoTnikoT pri ljudstvu, ktero ne more poznati spletek, od sfinksi nastaTljenih. Kde je torej ,,politična omika?" Ali pri sfinksi, ki s hujskanjem in psoTanjem duhovnikoT ruši močni steber narodnosti med ijudstTom, ki Tdiha t enomer in praT potuhneno STOjirn in neskušeni mladeži črt in soTraatTO do duhovenstTa in cerkTe, ter napada zdaj tega zdaj onega sloTenskih poatenjakoT, — ali pa pri onih, kterim je res narodna stTar pvi srcu ter so tudi zato kat. cerk^i udani, ker so žiTO prepričani, da liberalizem državo in rodoTine razdeTa, da nema sIot. narod od nemako-liberalne stranke ničesar do-' brega pričakoTati, marveč edino le od konserTatiTne federaliatične aTstrijake stranke. — Na kterej strani je torej praTa ,,politična omika?"