Stran 484.
Kmetijstvo.
O drevju na polju.
Ne bilo bi ravno pametno, ako bi se hotelo izvajati do skrajnega pravilo, da se naj zadnja pedenj zemlje izkoristi. To bi se tikalo vzgajanja sadja na takih kosih zemljišča, ki niso pripravni za drugo kulturo. Nekateri so mnenja, naj bi se na takih prostorih sadilo vedno le sadno drevje. To velja do neke meje, katere pa se ne sme prekoračiti. Pri vsem pa je treba gledati tudi na polepšanje okolice, t. j. da se z nasajanjem polja s sadnim drevjem ne spremeni poljane v nekak gozd, kjer rasto drevesa brez pravila.
Tudi se mora upoštevati okolnost, kake vrste sadje sadimo na polju in je gotovo, da ne bomo sadili prav plemenitih vrst jabolk in hrušek, ker polje ni tako zavarovano proti poželjenju uzmovičev, nego baš domači vrt, ki je navadno dobro ograjen.
Na polje sadimo le take sadne vrste, ki so za splošno porabo največ za mošt in katere provzročajo malo stroškov. Tudi je gledati na to, da se ne porabi za to preveč zemlje. Tako sadno drevje je potem od velike koristi na gospodarstvu. Dasi je v naših krajih le malo takih prostorov, kjer bi ne rastlo tudi žito ali drugi poljski pridelki, vender nahajamo tudi take prostore, kjer se ne da ničesar druzega gojiti, ko drevje. Taki prostori so na pr. strmi obrenki bregov, meje in groblje na polju, obali potokov, prodišča, pašniki in drugi taki pusti kraji. Na takih prostorih se prav izborno da vzgajati sadje in je treba pomisliti, da je drevje najboljša bran proti vetru in nevihtam ki škodujejo, in brani, da vpliva preveč suša.
Nasadi sadnega drevja na polju pa po drugi strani ne smejo ovirati poljskega gospodarstva in nikakor ne gre na pr. da bi nasajali na polju cele drevorede, ako ni potrebno, ker s tem se le pobere mnogo zemlje njivam. Ali v kolikor opravičuje nasa-janje sadnega drevja, treba tudi gledati na lepoto, na  pr. da se sestavljajo,  kjer   prostor  dopušča, lepe
Stran 485.
skupine drevja, ki kinčajo kraj. Za te nasade pa se mnogo bolj priporoča hruške nego jablana, ker poslednja preveč razprostre korenine, ki segajo v njive. Nikakor pa ni dobro saditi vrst drevja, ki visoko zraste, ker je nevarno zaradi strele.
Ako hočejo gospodarji posebno gledati na lepoto, lahko si uroislijo na pr. v posameznih skupinah drevje, da postavijo med nje klopi in mize, kar je v poletnem času jako ugodno, le da ne sme podpirati lenobe.
Posebno koristno je pa, nasajati z drevjem obal potočkov in strug, to pa ne samo s sadjem, marveč tudi z drugim drevjem, najbolje z vrbo, pa z vrbo one plemenite vrste, ki je posebno porabna za ple-tarstvo. Drevje ob potokih varuje bregovje, da je ne raztrga voda in ako nese še posebnih koristi, kakor sadje in pletarska vrba, je to dvojnega pomena. Seveda ni pozabiti potokov, ob katerih raste sadje, pre-graditi tu in tam z „rakamia ali mrežami iz lesa ali žice, da voda ne odnaša sadja, ko dozoreva.
Menimo, da nasvet, zasajati s sadnim drevjem razna taka tla, ki dosedaj ne prinašajo nobene koristi, sprejmo mnogi gospodarji z veseljem. Naj le pomislijo, koliko je še takih krajev, ki bi se dali izborno izkoristiti, kakor na pr. s trnjevjem in drugo tako šaro preprežene livade. Ali ni razumneje tako šaro izklestiti, pa nasaditi sadno drevje, če tudi najnižje vrste, gotovo donaša več koristi ko robida!
Vedeti pa treba, da se stroški bolj in bolj množijo na gospodarstvu, da treba tudi skrbno gledati na to, kako se bodo pomnožili dohodki.