SLEPI EONJ. (Narodna pripovedka.) Pred davnim, davnim časom je Hvel v starem mestu Vineta bogat trgovec, ki je imel na morju več ladij ter je kupoval in prodajal mnogo bia ga. Vse v njegovi hiši je bilo izivdno lepo. Po stenab. so visele dragocene preproge, take so bile tudi na tleh; gospodar in gospa pa sta se oblačila v sam baržun in svilo. V hlevu so stali štirje vranci za kočijo in belec za jahanje. Ta belec je bil najhitrejši konj v vsej Vineti in gospodar ga je zval le svojega ljubega skoči-veter. Nekega dne je jezdil trgovec iz mesta daloč po veVH "" H (1a bi videl, če že ne dospe kmalu blago, ki ga je pričakoval. Cesta je držala skozi visok, temen gozd. Naenkrat je skočilo šest roparjev izza grmovja in zastavili so trgovcu pot. Eden je prijel konja za uzdo, drugi pa je držal dolg drog čez cesto. Belec se je krepko pognal čez drog, tako da se je otresel moža, ki ga je držal za uzdo. Preden so se roparji zavedli, ni bilo ne konnja, ne jezdeca. Zvesta žival je bila prek in prek pokrita s peno, ko se je vrnila v divjem teku z gospodarjem v Vineto, in ta si je obljubil, da ne bo belca nikoli prodal in tudi ne odstranil. Vsak dan mu je začel dajati po tri velike merice ovsa in tako naj bi ostalo do konca dni. Ali polagoma je trgovec pozabil, da mu je belec rešil življenje, dajal mu je odslej samo dve mali merici ovsa za hrano, Belec se je bil namreč tistega dne, ko je rešil gospodarja, zelo razgrel, obolel je močno in ostal hrom. Nazadnje je celo oslepel. Gospodar ni mogel več na njem jahati in kupil si je drugega konja. Ker pa belec še ni bil star, zato je živel še mnogo let. Nazadnje mu je dajal gospodar samo še eno mernico ovsa na dan. Pa tudi to mu je postajalo preveč in ker nihče ni hotel za konja nič dati, je naročil hlapcu, naj žival iztira iz hleva. Ta je vzel v roke palico in je konja res pognal — čez prag. Belec je stal sedem ur pred hlevom in vsikdar dvignil glavo, če se je kaj v hiši genilo. Naposled je pregnal žival glad, tako da je začela tavati po ulicah. Ker je bila slepa, se je morala zanašati na svoj vonj, da bi dobila kje kako slamico, a tega živeža je bilo zelo malo najti. V tistem mestu je bila hiša z zvoncem, ki je bila odprta noč in dan. Postavili so jo, da bi zabranili krivico. Če je kdo mislil, da se mu dela krivica, je tam pozvonil, da je močno potesmil za vrv pri zvoncu. Takoj so se zbrali mestni sodniki in so v zadevi razsodili. Slučajno je prišel belec v to hišico. Ker je z gobcem vse poskusil, kar mu je bilo na potu, je zadel tudi ob vrv, prijel jo je z zobmi in je začel prav krepko zvoniti. Prišli so sodniki in so našli konja kot tožilca. Ker so vedeli, kako veliko uslugo je storil svojemu gospodarju, jih je zadeva ganila. Poklicali so trgovca, ki se je močno začudil, ko je spoznal ob tožnem zvoncu svojega belca. Hotel se je opravičevati, ali sodniki so izjavili strogo: »Pravičnik se usmili tudi svoje živine, le srce brezboščevo je neusmiljeno!« Obsodili so trgovca, da mora svojega belca prehraniti do njegovega konca. In določili so tudi moža, ki se je moral često prepričati, ali trpi belec pomanjkanje. Na hišici z zvoncem pa so *r spomin vklesali ves dogodek v kamen. * OTROŠKE IGRE. 1. Potovanje v Ljubljano. Dvo klopi postavimo tako, da se dotikata z naslonjali. Potem sedejo otroci na klnp, eden izmnd otrok pa vzame v roko majhno zastavico in hodi neprestano okoli klopi. Pri tein poje: »Vozimo se v Ljubljano, kdo hoče z nami?« Vsak otrok, ki se ga dotakne z zastavico, mu mora slediti. Prime se prvega za obleko in tudi poje. To gre toliko časa, da tečejo vsi otroci okoli klopi ali dokler ni vrsta predolga. Potem zopet sedejo in igra se začne od početka. 2. Iskanje. Eden išče. Drugi otroei nekaj skrijejo, kar je treba potem iskati. Če pride iščoči otrok blizu kraja, kjer je predmet skrit, poje eden ali vsi: »Grm že gori, grm že gori!« Ko pride še bliže, pojejo: »Vpolnem je plamenu, v polnem je plamenu!« Ako se pa zopet oddaljuje, se glasi pesem: »Zdaj pa nastopa mraz, zdaj pa nastopa mraz!« 3. Vidim, česar ti ne vidiš! Igrata dva otroka, kvečjemu trije. Eden pogleda na neko stvar v sobi ali zunaj in reče: »Vidim, Cesar ti ne vidiš!« Drugi vprašajo: »Kje je in kakšno je?« Po odgovoru zdaj ugibajo toliko časa, dokler ne zadenejo pravega predmeta. Kdor je r>rvi zadel, sme zdaj od svoje strani dati ugibati kak drug predmet. 4. Vsi ptidki letijo. Otroci sedejo okoli mize in vsak položi kazalec desne roke na mizo. Eden začne: »Vse ptičke letijo!« in dvigne svoj prst v zrak. Nato pove tudi kaj takega, kar ne leti, n. pr.: »Vse mize letijo, vsa drevesa letijo . . .«, vmes p* zopet kaj takega, kar res leti, n. pr.: »Vsi golobčki letijo, vsi metuljčki letijo.« Ko pove kaj takega, kar leti, morajo vsi otroci dvigniti prst. Ako pa imenuje kaj takega, kar ne leti, ne sme nihče dvigniti prsta. — Kdor ne dvigne prsta, ko se^pove kaj takega, kar leti, mora kaj dati v jamstvo in potem izvršiti kako nalogo. Isto se zgodi s tistim, ki dvigne prst pri predmetu, ki ne leti. Otrok, ki narekuje, sme prste dvigniti, kadar hoče, da druge preizkuša, če znajo hitro misliti. REŠITEV PREJŠNJIH UGANK: Čebula; jezdec; kolesa pri vozu; nič. NGVE UGANKE: 1. Zunaj črn in notri svetel, zunaj topel, notri vroč, brez srca in brez čutil je. Ljubijo ga vsi ljudje, oče, mati in otroci, vsi stoje kaj radi tam. Samo dekja ni vesela, ker ima pač dosti dela. da prehrani tisto stvar Kaj je to? 2. Če pridejo, ne pride, če pa ne pridejo, pride. 3. Čeprav se sprehaja, je vedno doma. • i. Pet rovov v eni dolbini, kaj je to? SMEŠNICE: Ne zaupa mu. Oče učencu-novincu:t»Kako je v šoli?« — Sinček: »Bi že bilo, ali zdi se mi, da gospod učitelj v?asi sam nič ne zna!« —• Oče: »Iv; , *<->¦.'••: - Sir>gek: »Vceraj je re- kel, da je tri in ena štiri, danes pa smo rnorali reči, da je dve in dve štiri.« Ne ve nalančno. Mati: »Tu imaš 20 Din. Kupi za 10 Din sira in za 10 Din klobase!« — Sinček gre, pa se kmalu vrne z denarjem v rokir: »Mar ti, niste mi povedali, katerih 10 Din je za sir in kateri so za klobaso!« Ve si pomagatil Matijček lovi ribe na prepovedanem prostoru. Brž priteče občinski paznik in zakriči: »All ne veš, da je tu prepovedano lovitl ribe?« — Matijček: »Saj ne lovim ribe, jaz samo učim črvičke plavatil«