O iivi potr&bi naše kmetske nadaljevalne šole V ničemer ni mogoče podati smernic, ki bi bile povsod uporabljive. V vsem tiči neka posebnost, in ta posebnost se pokaže šele v delu samcm. Kopije so mrtve, ker so brez duše, ker so izraz golega mehanizma, a najbolj nevarno je zgolj posnemanje ravno v gospodarstvu. Tu mora vladati popolna samostojnpst, ki vodi do prostega razmaha. Gospodarske panoge sp odvisne od podnebja, od vetrpv, ki prav za prav tvorijo ppdnebje in to zopet pd nadmorske višine. Lega tal in pa podnebje sta važna faktorja pri celotni gosppdarski produkciji. Sestava tal pa potrebuje člpvekovih rok, da jo prepbrazi, v kplikpr jo mpre. In tu je potreben človeški duh, je pptrebno ono gonilo, ki preobraža celokupni sestav stvarstva. Vsako delp, pa naj si bo na videz še tako mehaničnp, zahteva močne notranje individualnosti, zahtcva močne notranje intuicije, da je re6 pravo. Tu mislim zlasti na naše kmetsko delo, na delp človeka, ki mpra znati preobraževati tvarine, da ž njimi lahko umnp gospodari. Naše gospodarstvo je vsepreveč le goli mehanizem, je slepo posnemanje dela, ki so ga izvrševali že drugi. Poglejmo le naše splošno gospodarst\o. Niti za las <se ni v svpjem bistvu spremnilo, temveč gre po svoji stari poti. Boji se stopiti odločno v ospredje ter zgraditi celoten sistem, ki bo res sistem in ne neko igračkanje! Za dvig našega gosppdarstva je pptreben velikopotezen načrt. Naš kmet potrebuje mnogo več pouka nego ga dobi samo v osnpvni šoli. Dejstvo je, da ga osnovna šola pušča na cedilu ravno v času, ko je najbolj potreben navodil in pouka. Izobrazba pa je potrebn,a vsakpmur, kakor učiteljstvu, tako tudi kmetu. Da se to stanjc zbpljša, sp bili uvedeni na kmetijskih šolah tečaji za učitelje. Prekpristno in potrebi ustrezajoča je zamisel banske uprave, da učiteljstvo, ki ni dobilo dpvolj podlage iz kmeti.jstva na svojih šolah, izobrazuje in spopolnjuje na 6vojih kmetijskih šolah. Te šple s tem šelc pridobe na svoji vrednosti, ker ne izpbražujejp samo s\pjih gojencev, temveč tudi učitelje, ki stoje v neposrednem stiku s kmetom in njegovo zemljo. Dobro je tudi to, da se v take učiteljske tečaje sprejemajo ljudje, ki so se že kolikor toliko vživeli v ves ustroj kmetstva in ki so to kmetstvo vzljubili. V kmetskih nadaljevalnih šolah bi moralo učiteljstvo, in nekateri to že izvajajo, preštudirati ustroj tal svojega okoliša, da more na ta način seznaniti kmetskega fanta z ustrojem njegove rodne grude. Spoznavanje sestave tal je veleppmembno za vse nadaljnje kmetovanje. S' podnebjem se vsaj delpma seznani kmetski fantek že v osnovni šoli, ako je bil pouk v šoli pravilen, t. j. prilagoden otrokpvemu miljeju. Način, kako naj se to podaja kmetskim fantom, je odvisen od učitelje\e sposobnosti. Kmetekega fanta je treba pripraviti do tega, da začnc spravljati vso rast v zvezo z geološko sestavo tal in s podnebjem. S pravo ljubeznijo se bo nato poglobil v svoje delo, v svoj poklic. Uvidel bo, da je njegov poklic res težaven, da zahteva mislečega človeka in ne zgolj pustega posnemovalca. Nič več ne bo cenil samo druge stanove, ker bo uvidel vso odvisnost in povezanost svojega dela z delpm ostalega sveta. Uvidel, da so vse umske pridobitve na kateremkoli polju uporabljive tudi pri njegovem delu, le da se mpra poglobiti vanje. Vsa izoliranost, ki ga sedaj obdaja, bo na mah izginila. Do ozke povczanosti z ostalim svetom ga bo dovedla kmetska nadaljevalna šola. Ta mu bo dala pravo osnovo za njegovo delp. Zato bi pa morale biti kmetske nadaljevalne šole dvoletne. V prvem letu bi se podajali le vseobči predmeti in bi se gradilo na osnovi, ki si jo je sleherni pridobil v osnovni šoli. V drugem letu pa bi stopilo v osprcdje spoznavanje prirode domačega kraja, seveda v pzki zvezi z izkustvi ostalega sveta. Kmetske fante naj se navaja v drugem letu na pravo mišljenje. Vse pojave v domačem in tujem svetu, vse dogodke v 6ocialnem življenju, naj bi znali kmetski fantje pravilno razčleniti in jih spraviti v pravo vzročnost. Tako urejene kmetsko nadaljevalne šole bi šelc mogle pr>polnoma ustrezati svojemu namenu, da bi mogle vzgajati v kmetski mladini pravo Ijubezen do rodne grude, do sočloveka, do svoje ožje in širše domovine. To je naloga naše bodoče kmetske nadaljevalne šole! Herman Kmet.