Leto VIII, št. 231 Ljubljana, petek 30. septembpa 1927 ■a »xhaja ob 4. zjutraj. c=> Stane mesečno Din »5-—; za iao-icmstro Din ur— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo 1 LJubljana, Knaflova ulica Stev. s/L Telefon it. 107» in 2804, ponoči tudi it. 2034. Rokopisi se ne vraiaio. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Din UpravnBtve: Ljubljana, rte*emon ulica »t. s*. — Telefon it. 2036. losoratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica it. 4. — Telefon it. 249S Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-] iana St. 11.842 - Praha čislo 78.180.! Wien,Nr. 105.341. ' Ljubljana, 29. septembra. Govor g. Davidoviča v Bijelini je ffliub svoji previdnosti in očividnem taktiziranju silno razburil vladne kroge. G. Vukičevič se je zato tajno peljal v Topolo, da se pritoži vladarju proti šefu druge vladne stranke. Očividno je poskušal izvedeti, kaj bo, ko se pojavi ofenziva, ki jo napoveduje Davidovič v svojem govoru. G. Laza Markovič, ki je naenkrat intimus kleroradikalskih »častilcev* korupcije, je močno potožil v Zagrebu, da so demokrati verolomni, in hudo pretil, če pojde tako naprej . . . V Beogradu je oficijozna polemika proti g. Davidoviču izšla v «Politiki». Ta polemika je nenavadno ostra in skuša zavrniti ost na drugo polje. Radikale brani obtožb g. Davidoviča s tem, da trdi, da so demokratski ministri za vsa početja g. Vukičeviča vedeli, ž njimi soglašali in da torej zanje odgovarjajo solidarno. G. Davidovič, zaničljivo označen kot »čičica», naj torej napada svcje kolege, ne pa radikale. Napram temu je seveda prav lahko ugotoviti, da je radikalni del vlade in zlasti notranji minister bore malo vprašal za svet demokratske kolege, kadar je kaj ukrenil. Večinoma so radikalni veliki župani pod figovim peresom ministra notranjih stvari uganjali nasilja na svojo pest in minister jih je pustil v miru. Nad demokratske velike župane pa je spuščal inšpektorje, sproti jim razveljavljal ukrepe ter potegnil vse važnejše odločitve nase. Govor g Davidoviča je z velikim zadovoljstvom zabeležila celokupna opozicija in vsi poznavalci položaja so prepričani, da je Davidovič slej ko prej odločen g. Vukičeviču in njegovi kombinaciji s klerikalci zaviti vrat. V tej zvezi je naravnost užitek citati glavni organ SLS, ki se je odločil raje markirati zadovoljstvo, da more vsaj še nekaj časa vzdržati fikcijo o državniški modrosti blejskih pogodbenikov. «Slovenec» hvali g. Davidoviča kot velikega državnika in se dela, kakor da je ves iz sebe samega veselja nad bije-linskim govorom. Očitke g. Davidoviča, da so bile volitve nasilne in nezakonite, in njegovo izjavo, da stojimo pred Demokratskim blokom z nad 160 poslanci, so v resnicoljubnem škofovem organu zamolčali in iz napovedi, da bodo demokrati zahtevati večji vpliv v vladi, izvira vsa skromna tolažba gospoda Korošca. Uboga SLS! Ena in druga fraza, ki ji je bila volilna krilatica, leži danes v blatu. Strašni dogodki na bolgarski granici in zelo nelojalni komunike gospoda Ljapčeva o razgovoru z našim poslanikom g. Nešičem so sedaj tudi formalno potrdili dejstvo, da je celo hvalisanje o zboljšanju odnošajev do Bolgarske po potovanju g Korošca čisto običajen humbug in nesolidna politična reklama. Blejski pakt se je zreduciral na ministrstvo socijalne politike, ki ga je SLS sama okrnila na minimum, zdaj pa ga mora strmečim svojim volilcem prikazati kot najvažnejše ministrstvo. V nizu teh blamaž mora uboga SLS Da-vidovičev govor, ki je napoved vladne krize in se je kot tak sprejel i v radikalni stranki in v Topoli, označiti kot — uspeh SLS. Mi vemo, čemu to. SLS stoji pred težkim moraličnim in številčnim porazom pri občinskih volitvah v Ljubljani. Treba vzdržati vsaj še par dni fikcijo o «trajnosti» klero-radikalskega režima in držati v strahu ljudi, ki se boje mokre cunje. In za to mora škofovo glasilo brce beležiti kot zmage, grenke obtožbe pa kvitirati z navidezno zahvalo. Takega obnašanja so pač sposobni samo profesijonalni demagogi, ki zaupajo v nekritičnost svojih bralcev. Vukičevičev režim pa medtem s strastno besnostjo polemizira z g. Davidovičem. Podzemno in javno hoče uničiti moža, ki ga danes (seveda Ie za Ljubljano) označuje «Slovenec» »državnika v najboljšem pomenu besede«. Dovolili si bomo prav v kratkem klerikalni organ spomniti na to besedo. Vladna gospoda naj besni kakor hoče. Demokratska zajednica" s 102 in Demokratski blok s 163 člani bo v kratkem tu in to brez ozira na zabavno epizodo, da škofov list to stvar razlaga starim tetam kot »utrditev vlade g. Vukičeviča«. Še ena taka «utrditev» in g. Vukičevič s celim blejskim paktom pojde v zasluženi pokoj. Seja ministrskega sveta Beograd. 29. septembra, p. Za jutri popoldne je sklicana seja ministrskega sveta. Na dnevnem redu je samo razprava o proračunu. Nemški novinarji v Beogradu Beograd, 29. septembra, p. Jutri dospe v Beograd skupina nemških novinarjev, ki so na študijskem potovanju po Jugoslaviji. Beograjski novinarji pripravljajo gostom svečau sprejem. Volitev zagrebškega župana Zagreb, 29. septembra, n. Volitev zagrebškega župana je sedaj definitivno določena za prihodnji četrtek. Prvotno bi se bila morala izvršiti že na včerajšnji seji, pa je bila odgodena na soboto in adaj zopet na četrtek. Vznemirjenje radi Davidovičevesa govora Umljivo razburjenje med radikalnimi ministri. — Neprevidne izjave ministra Kociča. — Mobilizacija pašičevcev Beograd, 29. septembra, p. Tudi današnji listi obširno komentirajo govor g. Davidoviča v Bijelini. Radikalno »Vreme« tolmači izjavo g. Davidoviča, da bo Demokratska zajednica ostala na vladi kot dokaz, da je g. Davidovič opustil svoje prvotne namene, da bi takoj zrušil Vukičevičevo vlado. Toda iz ostalega dela njegovega govora je razvidno, da Davidovič ni zadovoljen s sedanjo koalicijo in da jo smatra le za začasno. Iz govora dr. Behmena pa se da sklepati, da so muslimani popolnoma solidarni z g. Davidovičem in da stoje mnogo bliže njemu kot pa dr. Maiinkoviču. »Politika« piše, da je povzročil govor g. Davidoviča v vladnih krogih veliko razburjenje. Beleži pa obenem izjave poštnega ministra g. Kociča, ki je skušal Davidovičev govor ironizirati, naglašajoč, da je vlada po tem govoru popolnoma stabilna . . . Izjave ministra Kociča, ki je v ostalem naglašal, da mora postati predsednik radikalnega kluba g. Vukičevič, so izzvale v ostalih radikalnih krogih veliko nezadovoljstvo. Zlasti centruma-ši naglašajo, da se hoče Vukičevič z lastnim ukazom imenovati za nasledni- ka pokojnega Pašiča. O g. Kociču pravijo, da pač mora tako govoriti, saj ga je le Vukičevič spravil na površje. »Politika« poroča nadalje, da je opozicija najbolj zadovoljna z govorom g. Davidoviča in ga splošno tolmači kot bojno napoved režimu. Pašičevci presojajo položaj v radikalni stranki, zlasti še z ozirom na ta govor g. Davidoviča, zelo pesimistično in so danes brzojavno pozvali g. Marka Trifkoviča, ki se mudi v Gasteinu, naj se nemudoma vrne v Beograd in to še pred sestankom radikalnega kluba. Četudi je g. Vukičevič zatrjeval, da bodo pozvani na sejo vsi radikalni poslanci, se zatrjuje, da sedem pašičevcev ni prejelo povabila. V ostalem pa vukičevičevci pripovedujejo, da bo 12 pašičevcev z Nastasom Petrovičem, dr. Kojičem in dr. Stojadinovičem na čelu že na prvi seji izključenih iz radikalne stranke. Min. predsednik g. Vukičevič je bil danes opoldne na dvoru, odkoder se je telefonično razgovarjal s Topolo. Pri odhodu z dvora je odklonil novinarjem vsako izjavo. Sicer pa da'ies v Beogradu ni bilo nikakih pomembnejših političnih dogodkov. Konferenca oblastnih skuoščin Nadaljevanje debate o prenosu državnih poslov na oblastne samouprave. — Predlogi predsednikov obeh slovenskih oblasti Beograd, 29. septembra, p. Danes dopol. dne se je v finančnem ministrstvu nadalje vala konferenca zastopnikov vlade z za. stopniki oblastnih skupščin. V glavnem se je na dopoldanski seji vršila debata o vče» rajšnjem referatu načelnika finančnega mi. nistrstva g. Tosiča glede prenosa državnih poslov na oblastne samouprave. Po daljši debati je bil Tosičev predlog v načelu spTe* jet. Zastopnik ljubljanske oblasti dr. Natla. čen je predlagal, naj bi se prenos državnih poslov na oblastne samouprave izvršil za» enkrat samo začasno, tako da bi oblasti še» le s 1. aprilom prihodnjega leta, ko napoči novo proračunsko leto, definitivno uredile svoj delokrog. Zastopnik mariborske oblasti dr. Lesko, var je v svojem govoru zagovarjal ukinjen Je srednje kmetijske šole v Mariboru (?) Za. hteval je, naj se uredi kompetenca raznih instanc tako, da bo vršilo sresko poglavar, stvo nadzorstvo nad občinami, sreski p ogla« varji pa naj bi se v tem pogledu podredili oblastnim odborom. Istočasno naj bi se toč no določil delokrog veHkih županov. Ostali zastopniki so razpravljali o tem, kateri posli bi najbolj konvenirali njihovim oblastem. Zlasti so zahtevali, da se obla« stem prepusti bolnice, ceste, zdravilišča, skrb za poljedelstvo itd. istočasno pa naj država izroči obla?'nim samoupravam vse s temi posli združene postavke iz državno ga proračuna. Na popoldanski seji se je vršila debata o finančni strani tega prenosa in so bili stavljeni tozadevno številni predlogi, ki bo. do tvorili predmet študija posebne komi. sije. Bolgarski komunike o zadnjih dogodkih Naša vlada ni storila v Sofiji nikake demarše Beograd, 29. sept. p. Dočim se je v na- | v dveh državah na meji o atentatu na že- ših vladnih krogih zanikala vest o jugoslovenski demarši v Sofiji, objavljajo bolgarski listi uradni komunike po sestanku našega poslanika g. Nešiča z bolgarskim ministrskim predsednikom g. Ljapčevom. Glasom tega komunikeja je imel poslanik Nešič nalog, naj opozori bolgarsko vlado na resne posledice, ki lahko slede akciji bolgarskih komitašev, ki vrše z bolgarskega teritorija napade in atentate na naše ozemlje, če bolgarska vlada temu početju ne bo napravila energično konec. Jugoslovenska vlada je prepustila našemu poslaniku, da najde primerno formo za ta korak. Bolgarski uradni komunike pa se v ostalem mnogo obširnejše bavi z aretacijami nekih dijakov kot pa z napadi bolgarskih komitašev. Bolgarski uradni komunike se glasi: Danes ob 11. uri dopoldne je poslanik kraljevine SHS posetil ministrskega predsednika. Ob tej priliki Je bil tudi govor o žalostnih dogodkih, ki so se zgodili v zadnjem času lezniško progo pri Djevdjeliji na ozemlju SHS in o bombnem atentatu na selo Gor-čevo na bolgarskem ozemlju. Razgovor se je tikal tudi aretacij makedonskih dijakov, o katerih se je v zadnjem času mnogo pisalo v časopisju obeh dTŽav. G. Nešič je ob tej priliki Izjavil g. Ljap-čevu, da ti dijaki niso bili aretirani zato, ker so bile najdene pri njih bolgarske knjige in bolgarski listi, ampak zato, ker so ostali v stikih z nedovoljenimi organizacijami. ki so vršile nezakonita dela. Aretirani so bili izročeni sodišču, ki bo izreklo na podlagi zakonov svoio zadnjo besedo. Razen tega je g. Nešid prečita! g. Ljap-čevu pismo, v katerem se mu jugoslovenski zunanji minister zahvaljuje za osvoboditev Jugoslovenskega letala, ki je moralo pristati na bolgarskem teritoriju in izraža upanje, da bo med obema državama dosežen sporazum glede olajšanja zrakoplovne službe. G Ljapčev je ta predlog odobril. Poljska ne dobi ameriškega posojila Washington je dovolil 70 milijonov dolarjev pod pogojem, da se porabi posojilo izključno v gospodarske svrhe, toda pogajanja so se nepričakovano razbila Varšava, 29. septembra, s. Pogajanja za veliko zasnovano stabilizacijsko posojilo, ki so se vršila že Lmd pol leta z Banker Tru-stom, so bila včeraj tik pred pričakovanim zaključkom prekinjena. Vladno časopisje je prejelo o tem v poznih nočnih urah uradno poročilo, ki pravi: Nova pogajanja niso privedla do sporazuma. Višino emisijskega tečaja, nameravane- ga stabilizacijskega posojila, ki so ga predlagale banke, je vlada z ozirom na to, da ne odgovarja značaju posojila, odklonila. Zato so bila nadaljna pogajanja prekinjena. Brez ozira na ta neuspeh je vlada odločena izvajati v okvirju razpoložljivih sredstev tekom pogajanj izdelana načela stabilizacijskega načrta. -3S- Konflikt med Vatikanom in francoskimi katoliki Rim, 29. septembra, s. Za ravnateljem fran coskega seminarja Santa Chiara patrom De Flochom bodo najbrže demisijonirali tudi ostali profesorji. V seminarju samem drže te stvari strogo tajno, priznavajo pa, da je postala situacija za pariškega nuncija Maglio-na zelo kočljiva. Ni izključeno, da bo papež Magliona odpoklical in ga povišal v kardinala. V kratkem je pričakovati objavo važnega papeževega dokumenta, ki bo vzbudil splošno pozornost. Najbrže bo že v oktobru izšla enciklika o nacijonalizmu. Kakor se čuje, čakajo v Vatikanu samo na ugoden trenutek, in sicer predvsem na to, da bi se verski položaj v Franciji izboljšal. Dejstva, da je pater Billet odklonil ka*dinalsko čast., da je pater De Floch odstopil in da mu bodo sledili še drugi profesorji, so jasni znaki rasne situacije. Sredozemska antanta pod angleškim protektoratom? London, 29. septembra, s. Na skoraj, šnjem sestanku Chamberlaina s Primo de Rivero v Barceloni se bo razpravljalo tudi o načrtu ustanovitve antante ob Sredozem. skem morju med Španijo, Italijo in Grško pod angleškim protektoratom. Novi boji v Mehiki Newyork, 29. septembra, (be.) Po poroči* lih iz Mehike, je prišlo v državi Jalisco do ponovnih nemirov med katoličani. V bor. bah med katoliškimi uporniki in vladnimi četami, je bilo 32 oseb ubitih, več sto pa ranjenih. Neki duhovnik je bil po prekem sodu obsojen na smrt. Justifikacija je bila takoj izvršena. Preprečeni atentati bolgarskih komitašev v So unu Grška policija je aretirala trojico bolgarskih komitašev, ki so hoteli razstreliti naš konzulat in druga javna poslopja Atene, 29. septembra, o. Vlada je izročila bolgarski vladi v Sofiji noto glede delovanja bolgarskih komitašev. Nota je sestavljena v zelo energičnem tonu in pravi, da ogrožajo ti neprestani incidenti na grško-bolgarski meji dobre odnošaje med obema diržavama. Kljub temu je grška vlada uverjena, da bo sofijska vlada pokrenila vse potrebne korake, da zatre to nevarno delovanje svojih komitašev. Grška vlada je prepričana, da bo bolgarska vlada napravila konec dogodkom, ki se preveč pogosto odigravajo na bolgarsko-grški meji. Atene, 29. septembra, d. Policija je aretirala v Solunu tri makedonske ko-mitaše, ki so zatrjevali, da so prišli le na industrijsko razstavo, ki se vrši te dni v Solunu. Policija jih je že več dni zasledovala. Preiskava je dognala, da so hoteli izvršiti bombne atentate na jugoslovenski konzulat, na Francosko-jugoslovensko banko in na palačo solunskega guvernerja. Med njihovo prtljago je bilo najdenih več bemb, kojih eksplozija se je dala regulirati s posebno konstruiranimi časovniki. Glede na te aretacije je izjavil solunski guverner, da je to le dokaz, da pripravlja makedonski odbor v Sofiji novo akcijo v Jugoslaviji in Grčiji, s katero hoče vplivati na mnenje inozemstva. Vlada je podvzela obsežne varnostne mere. Problem ruskih predvojnih dolgov Dočim se francoski industrijski krogi zavzemajo za sovjetsko ponudbo, je vlada precej pesimistična predvsem iz notranje-po- litičnih razlogov O razkritju solunske policije se izvejo nastopne podrobnosti: Aretirance je izda! njihov četrti zaveznik, ki se je spri z njimi zaradi razdelitve nagrad, ki jim jih je priznal makedonski odbor. V Solunu vlada veliko vznemirjenje in policija z vso vnemo zasleduje nadaljne zarotnike. Na meji so odrejene obsežne varnostne mere. Grško-bolgarska meja je popolnoma zaprta. Kljub temu pa se je pojavila na grškem ozemlju v okolici Florine nova tolpa bolgarskih komitašev. Uradni komunike naglaša, da so oblasti že več dni zasledovale sumljive osebe, ,' so prišle na solunsko razstavo ter včeraj aretirale najprej dve osebi. in sicer podčastnika Vasila Nanova in nekega Nikolaja Pandelija iz Sofije. Okrog polnoči je bil na cesti med Solunom in Serresom aretiran še neki Jurij Kulelič, ki je imel v svojem avtomobilu bombe, revolverje in mnogo municije. Preiskava je dognala, da gre za emi-sarje makedonskega odbora, ki so imeli nalogo, da razstrelijo jugoslovenski konzulat. Francosko-jugoslovensko banko, javna poslopja v solunski coni in del solunske razstave. Atene, 29. septembra (pa.) Poveljnik tretje armade je potrdil vest, da so bili aretirani trije bolgarski komitaši, .ki so hoteli razstreliti jugoslovenski konzulat v prosti solunski coni. Pariz, 29. septembra d. Vest, da je francoska delegacija včeraj odklonila predloge Rakovslkega glede ureditve ruskih predvojnih dolgov; se uradno demantira. V poučenih krogih zatrjujejo, da se bo ministrski svet šele jutri bavil s politično stranjo te nove ruske ponudbe. Prizadevanja sovjetske vlade se v splošnem ne vzamejo resno in domneva se, da gre le za manever, potom katerega bi hotela sovjetska vlada vzbuditi zanimanje lastnikov predvojnih obveznic, da bi pritisnili na vlado. Kakor znano, je Rusija pristala na odplačilo svojih dolgov v 60. letnih obrokih po 60 milijonov zlatih frankov pod pogojem, da ii nudi Francija novo posojilo v skupnem znesku 600 milijonov zlatih frankov. To posojilo pa se nanaša v glavnem na dobave industrijskih proizvodov. Glede na stagnacijo v francoski industriji se gospodarski krogi zelo zavzemajo za realizacijo tega načrta. Nasprotno pa se te ponudbe v vladnih krogih presojajo zelo pesimistično. Za postopanje vlade je v veliki meri odločilen tudi notranjepolitični položaj že glede na bližajoče se volitve in vlada že z ozirom na protikomunisfčne akcije ne želi navezati začasno pretesnih stikov s sovjetsko Rusijo. Briand svari pred naglico Velezanimiv predgovor francoskega zunanjega ministra k nemški knjigi «Nova Nemčija» Berlin, 29. septembra d. V kratkem izide pod naslovom »Nova Nemčija« knjiga francoskega novinarja Mortanena, kateri je napisal francoski zunanji minister Briand predgovor o odnošajih med Nemčijo in Francijo po Locarnu. V svojem predgovoru naglaša Briand med drugim: Mirovna politika ne stremi samo za odstranitvijo razlik med Francijo in Nemčijo, marveč mora biti usmerjena na to, da ustvari potom političnega in gospodarskega sporazuma v duhovnem in materijalnem smislu tako močno solidarnost, da je povratek minulih časov popolnoma izključen. Le tako bi s časom zavladal no vduh, da bodo narodi spoznali svoj pravi interes na skupnem delu. Treba bo odstraniti še mnogo ovir in mnogo ovir se bo še pojavilo. Kljub temu pa sem prepričan, da bomo ta smoter s potrpežljivostjo in taktom, predvsem pa z odkritosrčnostjo na obeh straneh vendarle dosegli. Zadnje tri leta smo napravili velik korak naprej, toda ničesar se ne sme prehiteti. Kdor pozna, kar se je že doseglo, mora priznati, da se je stanje že bistveno spremenilo. Kljub temu pa so še v Franciji in v Nemčiji ljudje, ki si neumorno prizadevajo, da bi odnošaje med obema soesdnima državama poostrili in kjerkoli se jim nudi prilika, sejejo nezaupanje in nemir. To so najsigurnejši in najnevarnejši povzročitelji novih konfliktov. Zato se čuvajmo predvsem, kar prihaja od njih. Republikanska Nemčija pod vodstvom resnih mož, koje politični in socijalni razvoj ne bo niti na znotrai, niti na zunaj oviran, mora zasledovati svoj glavni interes, a to je, da živi s svojimi zavezniki, predvsem s Francijo v dobrih odnošajih. Da se je Nemčija orijentirala proti zapadu, je delo Locarna. To delo ni bilo lahko. Vedno sem si prizadeval, da govorim kot človek človeku. Le tako smo se mogli razumeti. Nato je prišel vstop Nemčije v Društvo narodov. Tudi to sem smatral za ugoden trenotek. Štirikrat na leto imajo zastopniki Nemčije priliko, da se razgovorijo z državniki ostalih zaveznikov. Potom teh sestankov in izmenjave misli se lahko vodi v resnici velika francosko-nemška politika. Sporazum brez tega — o tem ie dr. Stresemann prav tako prepričan, kakor jaz — Evropa ne bo ozdravela. Naj se zgodi karkoli, sem vendarle prepričan, da vsak dan prinese izboljšanje odnošajev med obema državama. Ce zahteva Nemčija izpraznitev Porenja, se temu ni čuditi. Vstop nemško-nacijonalnih ministrov v vlado je vzbudil bojazen in zatrjevalo se Je, da je to le manever, ki je naperjen proti zaveznikom, zlasti pa proti Franciji. Toda ali so ti nacijonalistični državniki nastopali proti dr. Stresemannovi politiki? Ali niso podpisali celo program, v katerem je prišla prvič do izraza odpoved revanže? Crnogledci se sicer še niso utrudili, da bi nas vznemirjali, toda treba je dobro premisliti: Nemci imajo prav tako malo interesa na obnavljanju sovražnosti, kakor mi. Ce hočejo živeti, potem se morajo zavedati, kaj pomeni moderna vojna, iz katere prideta zmagovalec in premaganec oba enako izčrpana. Ce pa bi Francija sistematično odklanjala idejo skupnega delovanja, bi zna-čilo to vzdrževanje ognjišča neprestanih sporov in konfliktov v Evropi. To pa ne more biti naš smoter. Dokler bom imel čast zastopati zunanjo politiko Francije, se bom vedno odkrito boril proti taki, povsem napačni politiki. Ce bi ravnal drugače, bi bil zločinec. Napredek priključitvene akcije Pariz. 29. septembra d. ; delal pa je komaj en teden in že ga je zadela nesreča. Bil je tih in miren, jako dober fant. Ker je bil tako sam in daleč od domovine, smo ostali Slovenci poskrbeli za njegov pogreb. Svojo nalogo smo tudi častno re>li. Zbirka prostovoljnih prispevkov nam je prinesla 61.60 dolarjev in s tem zneskom smo oskTbeli vse potrebno za dostojen pokop z godbo. Darovani so bili 3 kTasni venci. Pogreba se Je udeležilo okrog 600 ljudi pešcev in 15 rodbin v avtomobilih. Pokopan Je na pokopališču Št. 12 na obrežju Atlantskega oceana. Nacetu nai bo lahko zemlja kanadska, a njegovim starišem, bratom in se-stran naše sožalje! — Sedaj Še nekaj drugega: Slovencev nas Je tukaj okrog 20 in vsi imamo delo v tukajšnjih rudnikih. Služi pa se bolj slabo, ker delamo samo po 3 do 4 dni ni teden. Imamo tudi slovensko podporno društvo, to je podružnica št. 558 Slov. Nar. Podporne Jednote Iz Chicaga U. S. A. Društvo lepo napreduje in ker so z nami tndi Hrvatje, Cehi in Poljaki, bomo začeli še letos staviti društveno dvorano, odnosno Slovenski dom. Začeli smo tudi že s pevskimi vajami kot »I. slovenski kvar-iflU le »e, ker PP^ebnfli skladb, ampak se zadovoljujemo z bolj domačimi pesmicami. Ker bolj malo zaslužimo, nam je težko si nabaviti skladbe iz starega kraja AU bi nam hotelo katero slovensko pevsko društvo poslati kake skladbe? Seveda bi tudi prosil za posamezne glasove, ker če človek pride izmučen iz jame, se mu ne ljubi še sekiric prepisovati. Upam, da moja prošnja ne bo zastonj. Ako bo katero pevsko društvo kaj poslalo, prosim, kar na spodnji naslov. Drugič, upam, bom že lahko poročal o našem napredku. — Frank Romer, Box 388, New Water-ford C. B., Nova Scotia, Canada. * Podporno društvo slepih v Ljubljani je podelilo podporo sledečim svojim rednim članom: Po 500 Din: Jazbec F., Kodrin F. Po Din 300: Schwentner F., Gaber F. Po 200 Din: Uratnik J., Hergaršič F. Po 150 Din: Trentel J., Sluga I. Po Din 100: Kastelic A, Rodošek J., Perfant J. Po 300 Din: Pleško A., Scbwentner F„ Mayer F. Po 150 Din: Svekl L., Sakomin H., Honigmann A., Perko J. Po Din 100: Dolinar F., Dernovšek M., Sitar J., Ltrkmaun M., FlaŠker J.. Naglič R., Medle, Hodnik Mn Kotnik J., Kastelic A., Kovač J., Kramberger M., šoštar F., Samsa P., Sebenik M., Jamnik P. Da naše društvo tudi nadalje deluje zadovoljivo za svoje redne člane, to je slepe, si usoja na tem mestu kar najvljudneje prositi plemenita srca, da se često in ob vsaki priliki spomnijo nas najbed nejših med bednimi, to je slepih. Odbor podpornega društva slepih Ljubljana, Wolfova ulica štev. 12. * Na Strelišču pod Rožnikom bo v nedeljo 2. oktobra velika trgatev groz-d j a. Vabijo se vsi, ki ljubijo sladko grozdje in dobro kapljico. 3415 * Italija in Albanija. Kr. italijanski generalni konzulat v Ljubljani nas prosi za objavo naslednjega komunikeja: »Nekateri listi so posneli po nekem glasilu albanskih nacijonalistov v emigraciji neko notico glede tajnega "sporazuma med Italijo In Albanijo. Kr. generalni konzulat Je pooblaščen, da kategorično demantlri tozadevne vesti, ki jih Je treba smatrati za absurdno mistifikacijo.« * Strašen skok neznanca z verande. V Zagrebu je zasačil fotograf Josip Dome-goni na verandi njegovega stanovanja v Ilici neznanca, ki Je po vsej priliki hotel vlomiti. Zasačen se je pričel izgovarjati, da je silno lačen in da ga ie prišel prosit kruha. Nato se je nenadoma iztrgal Domegoniju iz rok ln skočil z verande z višine šestih metrov. Po naključju Je padel v betoniran kanal, globok 4 metre, kjer je obležal v nezavesti, ves v krvi. Rešilna postaja, ki so jo poklicali na pomoč, ni mogla Izvleči neznanca iz kanala. Priti so morali gasilci, ki so ga izvlekli z vrvmi, močno potolče-nega. Ker ni upati, da bo ostal pri življenju, ga je policija daktiloskopirala, s čimer bo morda olajšana ugotovitev njegove identitete. Nogavice za dame In gospode. Damsko In moško perilo. 3 J. Urbančič SSffiS. * Senzacionalna homoseksualna afera v Zagrebu. Nedavno so odkrili v Zagrebu velikopotezno razpredeno trgovino z dekleti, te dni pa družbo homoseksualcev. Policija ne da nobenih informacij. Ve se le, da sta postala žrtvi perverznežev dva dečka v starosti od 14. do 17. leta. V afero so vpleteni ljudje iz najvišjih krogov. * Zdravniška zbornica v Beogradu proti gladovalnemu apostolu Suvorlnu. Zdravniška zbornica v Beogradu se je pritožila na ministrstvo narodnega zdravja radi izvrševanja zdravniške prakse znanega apostola Suvorina, ki zdravi ljudi s stradanjem. V pritožbi navaja, da nima g. Suvorin zdravniške diplome in da ni še nikomur razložil metode svojega zdravljenja. Pozvan, da se zagovarja, je naslovil Suvorin na ministrstvo pismo, v katerem ugotavlja. da je za pacijente važno, če jih bo ozdravil ali ne, ne pa kakšno diplomo Ima. Nadalje da ne zdravi, temveč čisti organizem s stradanjem. Pripravljen je demonstrirati svojo metodo v državni bolnici pod nadzorstvom državnih zdravnikov na ta način, da bi mu dali devet bolnikov, ki so po mnenju zdravnikov neozdravljivi. Zagotavlja, da iih bo ozdravil tekom šestih tednov. V Beogradu čakajo z napetostjo, kaj bo ukrenilo ministrstvo. ITO — zobna pasta najboljša! * Strašen čin zblaznelega kmeta. V Do- brigošču pri Mostarju Je 471etnl Illja Medič že dali časa trpel na kužni bolezni. Nedavno se mu Je omračil um ter ga Je večkrat napadla blaznost. Te dni Je dobil stTa-šen napad in v tem strašnem stanju je mož zgrabil velik nož ter se z njim zaklal. Ker je bila rana zelo globoka in mu je steklo mnogo krvi, je Medlč kmalu izdihnil. * Pijan oče usmrtil dete z vrelo Juho. V Su-botici sta se pričela pred kosilom prerekati močno vinjeni delavec Cljanovlč in V. razred (miljonskl) se bliža. Kdor hoče igrati v tem najbogatejšem razredu in biti deležen milijonov, ki se bodo raztrosili po vsej državi, naj si takoj naroči STečko S tem se zisntra srečko in bo tudi v IV, razredu igral. Žrebanje IV. razreda se bo vršilo že dne 8. oktobra. Kdor nima še srečke ali pa Jih želi Se dokupiti nai takoj izpolni naročilno dopisnico, (Danes smo iih priložili nakladi »Jutra«) in takoi pošlje na naslov: ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. z o. z. največja pooblaščena razpečevalnlea srečk drž. razred, loterije za Slovenijo. LJubljana, Sv. Petra nasip 19, njegova žena. Povabljen h kosilu, je mož prevrnil mizo, pri čemer se je razbila posoda z vrelo juho. Nesreča Je hotela, da se Je juha razlila na 17mesečno dete v zibelki, ki je stala blizu mize. Zdravniška pomoč Je bila zaman, dete Je čez dve uri umrlo. Cijancviča so takoj po dogodku zaprli. ♦ Ljudje, ki trpe na zaprtju in iih poleg tega muči obolenje debelega črevesa kakor tudi preobilica krvi v spodnjem delu telesa, valovanje proti možganom, glavobol in utri panje srca, naj jemljejo zjutraj in zvečer četrtinko čaše naravne »Franz-Josef« gren člce. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da z najboljšim usnehom uporabljajo »Franz-Josef« vodo pred in po ope raciji v trebuhu. Dobiva se v vseh lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Ženske in moške nogavice, najfinejše in najtrpežnejše, dobite po nizkih cenah Pri Francu Pavllnu, LJubljana, Gradišče 3. 199 Pozor, napredni volilci! K nedeljskim volitvam prinesite s seboj kakoršnokoli legitimacijo. Najboljša je legitimacija s fotografijo, (potni list, uradniška, železniška, akademska legitimacija), zadostuje pa tudi vsaka druga uradna listina (do-movnica, rojstni list, delavska ali vojaška knjižica itd.). Volitve se začno ob 8. zjutraj in trajajo do 5. popoldne, torej ne do 6. ure kakor pri skupščinskih volitvah. Volite vsi že dopoldne! Popoldne poiščite znance, ki še niso volili, in jih spravite na volišče! Naša skrinjica je tretja, njen nosilec dr. Dinko Puc! Iz Linbliane Napredni volilci! Udeležite Se volilnega shoda Naprednega bloka, ki se bo vršil v petek, 20. t m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Kazine. Posebnih vabil za ta volilni shod se ne bo pošiljalo in udeležiti se sa ie častna dolžnost volilcev Naprednega bloka. u— Poslanec dr. Albert Kramer se vrne danes v Ljubljano in bo govoril zvečer na shodu Naprednega bloka v Kazini. Napredni volilci, pridite na shod v čim večjem številu! u— Zlata poroka. Jutri, v soboto. 1. oktobra, obhajata g. Jernej B o i t a r, magistrate! pisarniški ravnatelj v pokoju, in njegova soproga ga. Marija v ožjem krogu svojo zlato poroko. Oba sta duševno in telesno še čvrsta. Slavljencema kličemo: Še na mnoga leta! u— Znameniti češki vijolinlst virtuoz Jan Kubellk bo koncertiTal v union&ki dvorani v Ljubljani v petek dne 14. oktobra t. 1. Vstopnice so od petka 30. t. m. dalje v predprodaji v Matični knjigarni. Natančnejši spored koncerta javimo v kratkem. Naša skrinjica Napredni blok u— Trgovcem, ki zaposlujejo vajence, v vednost! Ker je število vajeništva doseglo v letošnjem letu rekord in so razredi na gremijalni šoli prenapolnjeni, je gremijalni odbor v svoji seji dne 28. t. m. sklenil opozoriti gg. šefe, da naj v bodoče ne sprejmejo nobenega vajenca ali vajenke v trgovino, keT ti pod nobenim pogojem ne morejo obiskovati gremijalne šole. — Ocfcor. u— Zveza slovenskih vojakov v Mostah priredi v nedeljo 2. oktobra t. I. v gostilni pri ge. Štor v Vodmatu veliko trgatev grozdja pod naravno vinsko trto. Za dobro kapljico in jedila preskrbljeno. Začetek ob 4 uri popoldne. Ker se vrši prireditev v blag namen, vabi k obilni udeležbi odbor. u— Ljubljančani, pozor! Iz Rožne doline Vam sporočamo, da priredi Olepševalno društvo ob priliki ljubljanskih vdlltev v nedeljo 2. oktobra veliko jesensko veselico v vseh prostorih restavracije »Rožna dolina« z bogatim sporedom in najboljšo kapljico. Tudi prigrizek bo na razpolago. Izid volitev se razglasi na veselici. K obilni udeležbi vabi odbor. 1448 u— Drobna policijska kronika. Tatinska sodrga se ie zadnie tedne v LJubljani naravnost opasno razpasla. Kronika beleži z vsakim dnem več slučajev tatvin, ki jih imajo na vesti razni tipi, ki se rekrutiraio iz vseh mogočih pohaikovalcev. Na ljubljanskem dnu se dogajajo razne stvari, ki ne zaostajajo za sličnimi primeri v velemestih. Socijalna beda je v posameznih plasteh prebivalstva neznosna in posledice teh razmer so poleg drugih bolezni tudi spolne bolezni, odpravljenje plodov, pijančevanje in nespoštovaeje tuje lastnine. Včeraj zjutraj so bili policijski direkcij raportirani naslednji dogodki: 1 tatvina različnh predmetov v škodo nekega trgovca, 1 tatvina sadja, 1 poskus posilstva> -1 samomor, 1 goljufija, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 telesna poškodba, 5 prestopkov cestnega policijskega reda in 10 prestopkov avtomobils.tih predpisov. Aretovani so bili radi javnega nasilstva trije moški; v zapor ie bilo dalje spravljenih več sumljivih žensk s pisano »zgodovino« radi vlačugarstva ter neki Lovro radi prepovedanega povratka. u— Drobna policijska kronika. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 2 prestopka pijanosti, 1 tatvina kolesa, 1 tatvina zidarskega orodja, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 prestopek nasilja nad užitninskim paznikom, 1 prestopek zavajenja k nemoralnemu činu, 2 prestopka prekoračenja policijske ure in 7 prestopkov cestnega policijskega reda. Atetiranih je bilo več raznih vlačugaric, ki so se priteple v mesto z vseh vetrov. u— Iz gostilne ukradeno kolo. Trgovski pomočnik Viktor G. se Je v sredo zvečer pomudil nekai časa v gostilni Miikovič na Vidovdanski cesti. Svoje 1000 Din vredno kolo Je spravil v vežo tik vrat. Pripravno priliko je izvohal bržkone neki že v gostilni se nahajajoči tat, ki je v ugodnem trenutku odpeljal kolo na cesto in izginil. Ukradeno kolo ie črno pleskano, znamke Waffenrad. u— Pobegla goska. Vdova Josipina Ura-nič, stanujoča na Bleiweisovi cesti 5, je prijavila, da ji Je v sredo popoldne ušla z domačega dvorišča na cesto 100 Din vredna gos. Neinteligentna goska pozneje ni več našla domov In je bržkone skočila pod pazduho spretnemu lovcu domačih živali. u— Okradeni zidarji. Ko so prišli zidarji France Kunčič, Andrej Marinčič ter Ivan Rusjan z Gline v sredo zjutraj na delo na neko novo stavbo v Rožni dolini, so zapazili, da Je bil ponoči v hiši skrit neznan tat. Uzmovič Jim Je pokradel več različne delovne obleke ter zidarskega orodja v vrednosti okrog 500 Din. OBLAČILU Me I. Maček Ljubljana, Aleksandrova 12 •o najboljša in najcenejia. u— Lahkomiseln zapravljivec. Dragotina, uradnika neke velike lesne tvrdke, je »Mali prater« na pokrajinski razstavi popolnoma zamamil. Veseliačil ie gori sleherni večer in potrošil ves svoj denar. Lahkomiselnost ga je zmotila celo tako daleč, da si je sposodil iz blagajne tvrdke v soboto zvečer 500 Din, pozneje pa je odšel še enkrat v pisarno ter izmaknil iz blagajne še nad 1000 dinarjev. Ko je zabunkal vso svoto, se Je iztreznil in pojavile so se skrbi. Nepošte-njakovič ie odtlej neznanokam izginil in ga tudi policija ne more izslediti. u— Vidovičev klub naznanja vsem prijavljenim, da se bo vršil otvoritveni večer v soboto 1. oktobra ob 19. v šoli na Ledini in se naprošajo vsi interesenti, da se tega večera zanesljivo udeleže. 1446 u— Poceni klobuki in razne potrebščine za modistke se bodo dobili na javni dražbi v torek dne 4. oktobra t. 1. ob 2. popoldne na Aleksandrovi cesti 5 v LJubljani. u— Priporoča se delikatesna trgovina I. B u z z o 1 i n i, Stritar-Lingarieva u. 1416 u— Nogavice najceneje pri D o b e I c u. Pred škofijo 15. 188 u— Kopališče Tabor pristopno Javnosti vsako sredo in soboto od 8. do 19„ ob nedeljah od 8. do 12. Vhod nasproti vojašnice. u— Opozarjamo na današnji oglas mesarije M u s a r In jo obenem priporočamo. 1447 u— Radi čiščenja prostorov okrajne katastrske uprave v LJubljani se v dneh od 30. septembra do 4. oktobra ne bo irra-dovalo. Iz Maribora a— Vsem napredniakom v Mariboru! Pri minulih volitvah se |e zopet zgodilo, da cela vrsta naših Hodi ni mogla voliti, ker niso Hii vpisan! v volilni imenik. Ker naše organizacije zaradi ogromnega števila volilcev ne morejo točno ugotoviti, kdo izmed naprednjakov ni vpisan, in ker smo tik pred razpisom občinskih volitev, nujno pozivamo vsakogar, ki si ni gotov, ali je vpisan ali ne, da se Javi v našem tajništvu, Cankarjeva ulica 1, v uradnih urah od 8. do 12. ali od 15. do 18. Na razpolago so volilni imeniki za vse okraje. Tako se bo ugotovilo, koga treba za občinske volitve vrekla-miratl in se bo vsakemu, ki ni vpisan, tudi povedalo, kakšne dokumente mora prinesti. Opomnimo zlasti tudi vse one ki so že ali pa dopolnijo v bližnji dobi 21. leto starosti. Pobrigajte se vsi takoj, da ne bo ob času reklamacij, kakor že večkrat, zoipet prepozno. Tajništvo SDS v Mariboru. a— Obisk odličnega socijalnega delavca. Danes prispe v Maribor tajnik mednarodnega delavskega urada v Ženevi g. dr. 2iv-ko Topalovič in bo govoril zvečer v Delavskem domu. Govorila bo tudi njegova soproga ga. Milica Topaiovldeva o ženskem vprašanju. a— Kaj Je z ureditvijo trga? Preteklo Je že par tednov, odkar Je sklenil občinski svet soglasno in to Je na poseben pritisk župana, da se preurede razmere ob tržnih dneh na Glavnem trgu. Z vseh strani so občinski svetniki grajali nevzdržne razdre tako v prometnem in še bolj v higiieničnem oziru. V glavnem se ie sukala debata okrog premestitve špehariev z ozke In blatne Koroške ceste, o čimer razpravlja občinski svet že več let, ne da bi prišel do končne rešitve. Zadnjič pa ie bilo že čisto določno odrejeno, da pridejo mesarii na novi del trga, perutnmarji na Rotovški trg in špeharji na sedanje mesto mesarjev na CBavnem trgu. Vozovi z lukora, Krom- pirjem in drugo zelenjavo pa bi ostali na Vodnikovem trgu in v Samostanski ulici. Pretekli so tedni od pravomočnega sklepa, špeharji pa še danes prodajajo svoje meso in špeh po Koroški cesti, kjer se ob suhih dneh nabere za centimetre debelo prahu in druge nesnage po špehu in mesu, ob deževnem času pa brizgajo vozovi lužo in blato po gospodinjah in razloženem blagu in še so pasanti vsak hip v nevarnosti, da bodo povoženi. Ne razumemo torej, da se občinski sklep še ni izvedel. Zgodilo se Je sedaj že parkrat, da so v občinski dvorani kaj sklenili, nikdo pa se ni brigal za izvedbo. To ni v čast občini, še manj pa v korist davkoplačevalcev. a— Kje ie »Križ na Gori?« To bi radi vedeli razni radovedni Mariborčani, ki so lansko leto tolikokrat čitali v »Straži« in »Slovencu« hvalisanje tega katoliškega dijaškega list-. »Križa na Gori« in nadebudne mladine, ki se je zbirala okrog njega. Letos pa priporočajo v »Slovencu« samo »Mentorja«, o »Križu na Gori« pa ni ne duha ne sluha. Nadalje bi tudi radi vedeli, kje se nahaja lanski ravnatelj semenišča, kjer se je pisal »Križ na Gori«, veleagilni gospod Krošl? Ako pri »Slovencu« vsega tega ne vedo, ne morejo ali nočejo pojasniti radovedni javnosti, potem bomo pač morali zopet mi spregovoriti, kakor je doslej tudi o zborovanju katoliškega dijaštva pri Veliki Nedelji pisalo doslej še samo »Jutro«. a— Zastanek v regulaciji ulic. Z velikim zadoščenjem so meščani opazovali zadnji čas začetek regulacije Tatenbachove ulice, ki Je imela biti nato tudi podaljšana, da bi bila ravna zveza proti železniškemu mostu, s čimer bi se znatno razbremenila Aleksandrova cesta. S tem v zvezi Je tudi končni prenos senenega trga s Trga svobode na živinski trg. Z delom se mudi, ker »re jesen h koncu in so dela pozneje otežkočena, povrh tega pa čaka še nebroj drugih ulic na regulacijo s parnim valjarjem Kljub temu pa so ta teden naenkrat prenehali z delom v Tatenbachovi ulici in mestna občina je poslala svoj parni valjar, ki bi ga krvavo rabila sama, v Falo, kjer bo baje zaposlen pri regulaciji tamošnie ceste okrog 6 tednov. a— Shod stanovanjskih najemnikov se bo vršil danes, v petek ob 20. v verandi pivovarne Union. a— Franjo Nerolič — večer opernih arij — sredi oktobra. Na sporedu: Parma (Grof Urh Celjski), Zaic (Zrinjski). Puccini (To-sca), Rosini (Seviljski brivec), Čajkovski (EvgeniJ Onjegin), Verdi (Rigoletto, Ples v maskah), Wagner (Tannhauser). Obče prilubjljen Je imel v Zagrebu kot »Rigoletto« 5 septembra velik uspeh. Najboljše kritike od priznanih kritikov Luje Šafranek -Kaviča, Žige Hirschlerja L dr. a— Češki tečaj JČllge. Mariborska JCliga priredi zopet tečaj češkega jezika za dija-šhro. Poučevala bo iz prijaznosti ga. Vida dr. Mihaličeva. Pouk se bo vršil v sobi dekliške meščanske šole, Cankarjeva ulica, 1. nadstropje, kjer Je tudi češka dopolnilna šola. Prostore Je prepustil krajevni šolski odbor brezplačno. Dijaki in dijakinje, ki hočejo obiskovati tečaj, naj pridejo v soboto ob 15. v učno sobo dekliške meščanske šole, kjer se bo določila ura pouka, kadar bo najbolj prijalo večini udeležencev. Pouk bo brezplačen, tudi knjige bo oskrbela liga sama. Priglasijo pa naj se le taki, ki se nameravajo oprijeti učenja resno ta vzdržati do konca a— Društvo napredne trgov, obrtne mladine v Mariboru otvori svoio plesno šolo 2. oktobra popoldne pri Puntigamu. 14S0 a— Orjuna Maribor otvori v Narodnem domu plesno šolo 8. oktobra 1927 ob 20. Prijave sprejema hišnik. K obilni udeležbi vabi odbor. 1449 Iz Celja e— Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Cetje in okolici, da bo uradoval referent Zbornice v torek dne 4. oktobra od 8. do 12. v rav-nateljski sobi Prevozne družbe d. d., poslopje carinarnice, v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele pojasnila ali nasvetov v zadevah, ki jih zastopa Zbornica, se vljudno vabijo, da se zglass ptl nJem. e— Likvidacija veletrgovine »Sloga« v Celju. Svoj čas na obsežni podlagi kot zadruga ustanovljeno veletrgovs*o pcd.eije »Sloga« je pozneje v leta .923 prešli v roke dveh zasebnih irovesv. Radi konkurza lansko leto ie bilo n;eno skladišče te dni prodano na javni dražbi. Kupil ga je celjski trgovec g. Anton Fazarinc. e— Tečaj za ruski jezik se začne v drugi polovici meseca oktobra, ko bodo končane vse priprave. Tečaj okrajnega sodnika g. Antipina bo zasiovan laso, da bo uspeh zadovoljiv za vsakega, ki bo kazai vsaj nekaj vneme za predmet. Pojasnila in prijave še sprejema gdčna. Ana Zupančičeva, tajnica Kola jugoslovenskih sester, Gregorčičeva ulica 5-II. e— Celjsko mestno gledališče c-tvori letošnjo sezono pod umetniškim vodstvom z. ravnatelja V. Bratine v četrtek 6. oktobra s Cankarjevimi »Hlapci«. Vstopnice bodo v Predprodaji v trgovini GoričaT & Le-skovšek. e— Vinska trgatev v celjskem okraju. Kakor hitro je nastopilo zadnje dni po VTočih tednih deževno vreme, je začelo grozdje, letos izredno lepo razvito, pokati in gniti tudi po celjskem okraju. Zaradi tega se žurijo vinogradniki, da spravijo grozdje, ki obeta zaradi pomladanske siace le srednjo kvantiteto, a prav dobro Ivali-teto, čim preje na varno. Ce bi ugodno vreme trajalo vsaj še nekaj dni, bi bila kapljica naravnost prvovrstna. e— Društvo stanovanjskih najemnikov v Celju sklicuje za nedeljo 2 oktobra ob 9. javen shod, ki se bo vTšil v Celjskem domu, hotel Union. Ker se bliža usodni 1. november in se vlada pripravlja, da ukine le one malenkostne ugodnosti, ki jih nudi siccr 2e itak okrnjena ta poslabšani stanovanjski za- kon socijalno slabim slojem, je potrebno, da povzdignemo najemniki še v zadnji tiri ponovno svoj glas, da nas bodo slišali merodajni gospodje v Beogradu. Društvo vabi torej vse svoje člane ter tudi vse strokovne organizacije, da se zanesljivo udeležijo tega javnega zborovanja potaoštevilno ttr da pošljejo nanj svoje oficijelne zastopnike. Govoril bo znani marljiv strokovnjak gosp. Josip M o h o r k o iz Maribora. Naj torej ne izostane noben najemnik! e— Tečaji za ritmično gimnastiko se pri-čno 4. oktobra popoldne v mali dvorani Narodnega doma. Sokolska žnpa v Celin. V nedeljo 2. oktobra ob 8. zjutraj se bo vršila seja žup-nega odbora v zborovaludci celjskega Sokola v mestni osnovni šoli, Vsi bratje delegati v župi včlanjenih društev so vabljeni, da se zanesljivo in točno udeleže. e— Uvedba polnočne brzojavne telefonske službe pri pošti Celje. Dne 17. septembra je bila pri pošti Celje začasno uvedena polnočna brzojavna in telefonska služba. e— Sumljiv popotnik Je Julij Pavlovič, 29 let star, ki pravi, da je knjigovodja. Napravil }e dolgo pot iz Novega mosta čez Karlovee v Zagreb, Varaždin, Ormož in Ptuj v Celje. Tu pa so ga prijeli, ker se Je zdel policiji skrajno sumljrv. Dolže ga namreč tatvine ln raznih drugih protizakonitih dejanj. e— 50.000 Din podpore — žal ni resi Letošnje poletje se je Htalo v novinah, da je ministrstvo za trgovino ta industrijo dovolilo celjski moški strokovni obrtni šoli zgoraj navedeno vsoto in prvo polovico teden dni pozneje že nakazalo. Sedaj se je pri ministrstvu samem izkazalo, da je bila ta vest brez podlage. To naj blagohotno vpo-Itevajo oni krogi, ki so celjsko obrtno nadaljevalno šolo dosedaj dobrohotno podpirali. — Šolski odbor. Beda v hladnih jesenskih nočeh LJubljana, 29. septembra Ko se zgrinja nad mestom in okolico črna noč, ko ugasne tudi v centru mesta večina svetilk tedaj ulice še vedno niso popolnoma mrtve. Tu im tam, zlasti okrog glavne pošte, je še vedno opaziti kako gručo Uudi, ki se včasi pogovarjajo med seboj, celo tako živahno, da to ni prav všeč samozavestnemu stražniku . . . Skozi mesto brni avtomobil, v tej ali oni stranski uMci Je čuti odbijajoči se korak, ki pa čez čas utihne v gluhi noči. Od daleč nekje zmoti tišino ropot izvoščka, ki vozi domov, ali pelje zapoznelca od bogsigavedi kod, da ga izloži spet bogzna kje. Ko utihne navidezno vse in se zdi, da je mesto pogreznjeno v globok krepčilni spanec, ko udarja v noč samo žvižg lokomotive s kolodvora, tedaj prhutne iz parka v svetlobo temna senca, čuti je zopet nekam truden korak, ki zamre kaj kmalu morda v nasprotnem delu parka pred klo-pioo pod drevesi. Včasi je moški, včasi ženska . . . Take begajoče in po klopicah prenočujoče ljudi je opaziti po vseh koncih mesta, in vsi ti so žive priče dandanašnje bede. Brezdomci so, nesrečneži, ki jih tepe življenje po krivdi njih samih ali po krivdi drugih. Mnogo jih Je — in včasi se družijo v skupine ter sj delajo kratek čas v zatišju grmovja na klopeh pod TlvoKjem, kjer si preganjajo težke misli s pripovedovanjem dogodbic iz lepših dni. Zebe jih in misli se bavijo z načrti, kako si preskrbeti proti jutru kozarček žganega, ali pa morda samo kos kruha . . . Zgodaj zjutraj Je videti pred kolodvorom in v bližnjih ulicah ljudi, sestradane in pre-mražene, ki stegujejo roke proti mimoidočim pasantom. Tu moški, tam ženska. Prosijo za dinarje, poldinarje, ki jih spremene potem v kruh ali žganje. Posameznikom se na večer posTeči dobiti prenočišče v tem ali onem hlevu. Morda pozna domačega hlapca, včasi se utiho-tapi na toplo skrivoma. Nekateri hlevi so včasi pri petrolejski svetilki poaorišče pravcatih orgij. Čuti le razuzdan smeh izgubljenih deklic, ki so morda zapustile gospodarja z dežele in si zaželele udobnejšega življenja v mestih, takega, ki so ga Jim slikale njihove srečnejše tovarišice iz domačih vasi, ki Imajo dobra mesta pri poštenih ljudeh. Te so šle za njimi in so utonile v umazanem življenju. Vsaka ima za seboj že bolnico in morda še kak greh. Popolnoma mrtva v noči tudi ni okolica. Življenje ie v okrilju tega ali onega kozolca, skednja tam zunaj na draveljskem polju, za Sv. Križem in v Mestnem logu. Kadar se v noči pomikajo proti tem poslopjem temne sence stražnikov in detektivov, zašuml v senu: racija, racija . . . Proti Jutru odhaja čudni mešani svet pod vodstvom stražnikov na policijsko direkcijo. Tam jih porazdele in zopet odhajajo ti v zapore, oni spet na cesto ali v bolnico. Jadno življenje nesrečnežev s pečati mlze-rije, grehov ali bolezni . . . Din 159' usnjata ali lesena peta VOIKII _ Lastna mehanična papravljalnica čevljev. Vam v teku pol ure popravi vsak čevelj. Iz Tržiča č— Zimska sezona podrobnega kulturne« ge dela se je začela. O tvorilo jo je tokrat društvo sv. Jožefa, katerega pevski odsek je priredil preteoeno nedeljo svoj prvi kon« cert. Priznamo mu prav lepo višino poda« janja. Glasovi pa vendarle niso v nikakem pravilnem razmerju. Mnogo je tudi stati« stov, kakor pri vsakem zboru. Zato bo tre* ba res enkrat misliti na to, da se osnuje pevski zbor resničnih pevcev brez ozira na levo ali desno, če je vodilnim glavam prav aH ne. Potem bo mogoče ustvariti v res« niči nekaj lepega in bo mogoče izvajati tudi največja dela. Misel združitve pravih pevcev na eni strani, na drugi pa vseh mu« zikantov, pa bo imel Tržič prvovrsten zbor in prvovrstno godbo. Iz tega razloga ome« njamo tudi uspeh tega koncerta. Ce pa se pevci razdele na tri ali še celo štiri strani, pa nima nobena niti tenorjev niti basov, kaj šele zbor. O tem naj tržižki pevci resno premišljujejo; enkrat bo že prišlo do skup« nosti, ki si jo žele vsi pevci. č— Redna gledališka sezona se otvori to nedeljo v Sokotnici z narodno igro «Dolski župnik*, ki jo režira neumorni g. Drago Žab kar. Njegovo ime nam je porok, da bo imelo občinstvo popoln užitek. Skušnje šo v polnem teku in sodelujejo najboljši igral« d. Začetek igre je točno ob 20. in opozars jamo nanjo posebno tudi okoličane. 5— Društvo delovodij in industrijskih uradnikov priredi v soboto zvečer svojo obligatno vsakoletno trgatev v predilniških prostorih s sodelovanjem popolne železni« čarake godbe «Sloge» iz Ljub Ijane. Tudi tu se obeta animirana zabava. č— tRuno*. Zadnjič smo poročali, da si stavi usnjarska zadruga »Runo® svojo novo turbino. Dela pa je morala na intervencijo tovarnarja Karla Polaka ustaviti, ker se in« teresi križajo in bo nova komisija morala izreči nadaljno besedo. č— Vpisovanje v obrtnosnadaljevabio 5o» lo in gremijalno šolo, ki se ustanovi v te« kočem šolskem let" bo v soboto v ravna« teljski pisarni meščanske šole od 16. do 20. Obe šoli sta pod vodstvom ravnatelja La« jovca, uče pa učitelji osnovne in meščanske šle. Poučevalo se bo v obeh šolah ob ne« delj ah dopoldne in ob pondeljkih popoldne. Obrtnosnadaljevalna šola je opustila po« navljalni razred, zato pa se otvori tretji razred kjer bo glavni predmet knjigovod« stvo, blagoznanstvo in motoroznanstvo. Iz tega vzroka se vsem vajencem, ki so že do« vršili drugi razred in dobili odhodno iz« pričevalo, obisk tretjega razreda prav top* Io priporoča. Kakor prejšnja leta se bo tu« di letos poučevalo strokovno risanje pose« bej za čevljarje, krojače, šivilje in tehnič« ne obrti. V risarske tečaje se sprejemajo tudi pomočniki in pomočnice, ki se žele na« dalje izobraziti m v svojih strokah izpopol« niti. o— Redna seja mestnega sveta bo danes. Na sporedu je precej važnih točk, tako po« delitev raznih koncesij, pri katerih bo mo« ral biti občinski svet jako previden, da za« ščiti interese ne domačinov, temveč Slo« vencev. Iz Zagorja z— Otvoritev gledališke sezone. Sokol« sko gledališče v Zagorju otvori v soboto, 1. oktobra gledališko sezono. Vprizore se Jakoba Dolinarja «Cigani», šaloigra v treh dejanjih. Komad se bo izvajal s spremlje« vanjem društvenega orkestra, vloženih pa je tudi več pevskih točk. S to igro se otvar« ja niz dramatičnih prireditev v zimski se« zoni in s tem začetek novega družabnega življenja. Predstava se začne točno ob pol 20. z— Velika javna tombola. Naše sokolsko društvo priredi v nedeljo ob 15. veliko jav« no tombolo z bogatimi dobitki in pod dr« žavnim nadzorstvom. Cena tablici — 2 Din za komad — je povsem malenkostna glede na bogate dobitke. Vsi dobitki so samo praktični predmeti, zaradi tega je za toča« oolo v vsej zagorski dolini veliko zanima« nje. Glavni dobitki so: kompletna spalnica, moško kolo, divan, živ prašič, vreča moke itd Vrednost vseh nagrad znaša okrog 25.000 Din. Iz Trbovelj t— Se enkrat o predavanjih. Na konfe« renči, o kateri smo že poročali, se je raz« pravljalo o predavanjih, ki naj bi se vrši« la pod okriljem prosvetnega odseka Delav« ske zbornice. Na konferenci so Sile zasto« pane vse prosvetne organizacije onih strcv kovnih organizacij, ki so registrirane pri Delavski zbornici. Manjkal je samo zastop« nik Narodne strokovne zveze, ki je bil za« držan. Zastopniki vseh organizacij so ho« teli, da bi se vršila predavanja skupno za vse organizacije, zastopnik ene skupine pa je bil mnenja, naj se vršijo ta predavanja za vsako organizacijo posebej. Po daljši debati je bilo sklenjeno, da se predavanja vršijo za vse organizacije skupno, in sicer v Delavskem domu. Če pa hoče ta ali ona organizacija imeti predavanja še posebej za svoje člane, se to lahko zgodi, vendar pa mora trpeti stroške dotična organizacija sa« Vremensko ooročilo Meteorološki tavod » Ljubljani 29. septembra 1927. Višina barometra 808.8 m Kraj Cas .pazovanj- Ljubljana Maribor , . . Zagreb • • • • Beograd i • • Sarajevo ■ • i Skoplje , < i • Dubrovnik , . Split . • • • j Prah« • . . • BL ao /o7-9 7682 767-0 7655 765-4 764-1 762-1 762'6 769-2 £ a iS 86 100 130 140 12-0 190 19-0 18-0 5-0 I" 95 95 82 98 94 78 61 68 Smer »etra Ir brzint w metrih mirno NW 6 S 2 W 2 mirno mirno -tiirno NE 4 mirno Jo 8* 10 10 10 10 8 2 9 10 Padavine Vrsta megla dež dež « BBS! do t. trt 16.0 20 Solpce vzhaja ob 534, zahaja ob 17.46, luna vzhaja ob 9.13, zahaja ob 19.27. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 15.8 C, najnižja 7.5 C. Dnnnjska vremenska napoved ia petek: Prehodno jasno in malo toplejše. Pozneje najbrže oblačno in polagoma padavine. Tržaška vremenska napoved za petek: Lahni vetrovi z vzhoda in severovzhoda. Nebo večinoma jasno. Temperatura od 15 do 21 stopinj. Morje nekoliko razburkano. ma. — Sestavil se je odbor prosvetnega pododseka Delavske zbornice, v katerem so zastopane vse organizacije, vsaka z enim zastopnikom, predsednik pa je g. Korinšek. Ta odbor ima nalogo izdelati vse potrebno, da se lahko prične s predavanji Vseh pre« cžavanj bo 27., od teh bodo 4 za mladino. Snov predavanj bo: zgodovina, zemljepis, tehnika, socijalna in občinska politika, voj« na in zdravstvo. Predavanje bodo izpopol« njevale skioptične slike, od katerih je veči« r.a koloriranih. Odbor ima tudi nalogo pro« učiti vprašanje praktičnih tečajev, n. pr. za računstvo, knjigovodstvo itd. V eni prihodi njih sej se bo tudi o tem sklepalo definl« tivno. — Naše delavstvo stremi po izobraz« bi. Trbovlje niso več to, kar so bile pred leti. Delavec domačin je inteligenten in ima mnogo razumevanja za izobrazbo. Iz Novega mesta n— Občinska seja. Včeraj se je vršila se« ja novomeškega občinskega sveta. Ponudba elektrarne Bon & Comp. za odkup elektrar« ne ni bila a limine odklonjena. Sprejet je bil predlog, da naj odpošlje Mestna hranilnica na lice mesta dva izvedenca, ki naj stvar ocenita. Ponudba direkcije drž. železnic v Ljubljani za odkup stavbne parcele št. 272 se sprejme. Glede prispevkov za vzdrževa« nje kmetijske šole na Grmu, je bil sprejet sklep, da bo mestna občina sicer prispevala primeren znesek, da pa še počaka na zadev« no akcijo podeželskih občan. Prošnja Kon* cilije in dr. Ivanetiča za prispevek k napra« vi hodnika pred lastnimi hišami je bila od« klonjena. Mestna občina bo podaljšala na svoje stroške vodovod do uradniških stano* vanjskih hiš. Delo se bo oddalo po ofertal« ni licitaciji najnižjemu ponudniku. n— Obisk užtških kmetov. V soboto dne 1. oktobra prispe z jutranjim vlakom skupi« na srbskih kmetovalcev iz užiške oblasti pod vodstvom svojega velikega župana g. dr. Baltiča. Prebivalstvo se poziva, da ra®> obesi ob tej priliki na svojih hišah zastave. n— Sadna razstava na Grmu. V nedeljo dne 2. oktobra priredi tukajšnja podružni« ca sadjarskega in vrtnarskega društva na kmetijski šoli na Grmu sadno razstavo. Kdor želi poslati vzorce naj to stori takoj. Razstava bo odprta od 9. do 16. Šport II« kolo jesenskega prvenstva Ilirija : Primorje Hermes : Jadran Slovan : Slavija. III. kolo prvenstvenih tekem v nedeljo prinese posebno zanimive tekme, med nji« mi popularno srečanje med Ilirijo in Pri« morjem. Pomanjkanje terminov je p rimo« ralo LNP, da izvede v nedeljo kar tri pr« vorazredne tekme; vendar sta tekmi Her« mes : Jadran in Slovan : Slavija razvrščeni tako, da bo publiki mogoče osredotočiti po« zornost na srečanje Ilirija : Primorje. V Iliriji in Primorju je treba gledati da« nes nasprotnika, ki gresta v prvenstveno srečanje zopet z zelo enakimi šansami. Si« cer ne eden ne drugi ne bo mogel nastopiti s popolnoma kompletno I. garnituro — Pri« morju bosta manjkala diskvalificirana Sla« mič in Jančigaj, Iliriji obolela Jenko in Oman —, kar pa ne bo bistveno oslabilo nikogar, ker razpolagata z dobrimi rezer« vami. — Tudi Hermes in JadTan sta dva približno enaka nasprotnika, ki sta oba spo« sobna dobre igre. — Slovanu bo prizadela Slavija najbrže mnogo truda. Za favorita velja v tem srečanju pač Slovan, pa tudi zmaga Slavije ne bi značila ravno p rešene« čenja. Razvrstitev tekem je po sklepu poslov« nega odbora LNPa sledeča: Igrišče Ilirije ob 10. Ilirija rez. : Primorje rez., ob 14.15 Hermes : Jadran, ob 16. Ilirija : Primorje. Igrišče Primorja ob 8.30 Reka : Natakar, ob 10.15 Hermes rez. : Jadran rez., ob 14. Slovan : Slavija, ob 15.45 Slovan rez. : Sla« vija rez. Kolesarske tekme za državno prveru stvo. Koturaški Savez SHS v Zagrebu raz« pisuje finalne dirke za državno prvenstvo na 2. oktober t. 1. Za »prvorazredne dirka« če» je razpisana proga Zagreb, Remetinec, Stupnik, Kerestinec, Sv. Nedelja, Samobor, Novo mesto, Metlika, Karlovac, Jaška, Stupnik s ciljem v Zagrebu pri Ribarskem otoku. Start »prvorazrednih« točno ob 7. zjutraj. Skupna daljina znaša 190 km. — Juniorji vozijo progo: Zagreb«Jaska»Zagreb 60 km. Start ob 9. dop. Savezna dirka za vozače, ki niso plasirani v prvenstvenih dir« kah na progi: Zagreb«Jaska«Draganiči»Jaska Zagreb 80 km. — Start ob 8. zjutraj. Za državno prvenstvo je kvalificiranih 35 pr« vorazrednih dirkačev; točne vrstne rede imajo ttAnični referenti vsakega pododbo« ra, ld dajejo tudi vsa pojasnila glede final« ne dirke. Nagrade: Prvih deset dobi naslov »nacijonalni vozači« in zlate kolajne, od 10. do 20. »savezni vozači® in srebrne ko« lajne, od 20. do 30. «prvenetveno nagrajeni dirkači®. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. Pododbor Ljubljana mesto. Razpis me-mogoča izvoz angleški črni premog, ki je tekom leta v ceni nazadoval. Povprečno število zaposlenih delavcev je v juliju za malenkost nazadovalo, venlar je zadnje mesece razmeroma konstantno. Povprečno je bilo zaposlenih 8336 delavcev (v juniju 8370, v maju 8369), 248 paznikov in 265 uradnikov. = Statistika prometa na naših železnicah v I. četrtletju t. 1. Generalna direkcija železnic je pričela objavljati podatke o osebnem in tovornem prometu na naših železnicah. Taki podatki so za presojo marsikaterih gospodarskih vprašanj velike važnosti, seveda predvsem le tedaj, če je dana možnost primerjave s podatki preteklih časovnih dob. Zato bi bilo želeti, da direkcija izda naknadno tudi podatke za pretekla leta. V prvem četrtletju t. 1. je znašal osebni železniški promet 9,500.397 potnikov (v januarju 3,492.586, v februarju 2,745.960, v marcu 3 milijone 261.851); skupni dohodki osebnega prometa pa so znašali 147.5 milijona Din. Prtljage je bilo odpremljene 4.927 ton; dohodki prtljažnega prometa so znašali 5.1 milijona Din. Skupni blagovni promet pa je v tem razdobju dosegel 3,631.421 ton (tovorni 3,240.471 ton, brzovozni 35.346 ton, vojaško-tovorni 35.983 ton in režijski 619.621 ton), medtem ko so dohodki od tovornega prometa znašali 350.9 milijona Din. Skupni dohodki železnic od osebnega, prtljažnega in tovornega prometa so v prvem četrtletju dosegli 503.5 milijona Din. Ker nam niso znani podatki prejšnjih let, ni mogoče razsoditi, kako se razvija naš promet. Vendar je tudi ta nepopolna statistika v marsikaterem oziru zanimiva. Od- skupnih prometnih dohodkov v višini 503.5 milijona Din odpade 70 % na tovorni 29 % na osebni in 1 % na prtljažni promet Od blagovnega prometa pa zopet odpade po teži 619.621 ton ali 17 % na režijski promet, to je na promet za lastne potrebe železnic. Režijski promet je torej zelo visok. Še značilnejši pa bi bili za višino režijskega prometa podatki na podlagi statistike v tonskih kilometrih. Pri naših železnicah se namreč dogajajo glede na režijski promet nepojmljive stvari. V informiranih krogih se zatrjuje, da se n. pr. trboveljski premog za železniške potrebe prevaža do Gjevgjelije, premog iz srednje Srbije pa do Zagreba in celo do Ljubljane. Iz zagorskih rudnikov se dirigira premog v Dalmacijo, dalmatinski premog pa se prevaža v Zagreb. = Pred ustanovitvijo enotnega saveza mlinov za vso državo. Ob priliki gospodarskega kongresa, ki se j_e vršil v početku septembra v Beogradu so se sestali zastopniki mlinske industrije h konferenci, na kateri so razpravljali o perečih vprašanjih te panoge naše industrije. Med drugim je bilo soglasno sklenjeno, da se ima pristopiti k predpripravam za ustanovitev enotnega saveza mlinov za vso državo. O tem sklepu so bili obveščen! vsi pokrajinski savezi. Ker so priprave v polnem teku je pričakovati, da se bo ustanovni občni zbor vršil še pred novim letom. Glavni namen saveza bo odločno varovati interese naše mlinske industrije. V ostalem bo savez, čim se bo ustanovil, predložil merodajnfm faktorjem predloge za organizacijo izvoza in za olajšanje kreditiranja. Ustanovitev saveza ie tudi v zvezi z nameravanim povišanjem carine na moko v Avstriji in pogajanjem med madžarsko in avstrijsko mlinsko Industrijo. Če rnlde med madžarsko industrijo do sporazuma glede garancij za uvoz madžarske moke v Avstriji na podlagi povišane carine, tedaj bo jugoslovenska mlinska industrija mogla le talorat uspešno varovati svoie interese, kadar bo nastopala enotno. — Valorizacija investicij Trboveljske pre-mogoknpne družbe. Kakor znano, je Trbo-veliska premogoteopna družba na občnem zboiu dne 30. decembra 1926 sklenila valorizacijo bilančne vrednosti investicij in v zveii z valorizacijo povišanje delniške eiav-nico od 50 — 200 milijonov Din. Ta transakcija pa se do sedaj še ni izvedla, ker je bnie vlada, odnosno finančna uprava delali tež-koče, češ, da valorizacija predstavlja 'lobiČ-ko družbe, katere je treba obdavčiti. Kakor sc zatrjuje, je ta spor rešen, zato je pričakovati, dn bo v kratkem sklican redni >bčni zbor Dividenda za 1 1926. bo, kakor lani, zhaš.iIh 30 Din na delnico. Po izvršeni \a'.o-r izlili ji bo ta dividenda predstavljala 15 % obrc«!ovanje nominalnega delniškega kapitala mesto dosedanjih 60 S tem m bo tudi zmanjšal dividendni davek. — Slaba hmeljska kupčija zaradi židovskih praznikov. Kakor poročajo z raznih hmeljskih tržišč, je tendenca povsod brez kupčije zaradi židovskih praznikov. Znano je namreč, da je hmeljska trgovina pretežno v židovskih rokah in židovski trgovci s hmeljem za časa trajanja praznikov ne kupujejo blaga. Zato naj začasno počivanje hmeljske kupčije ne bega naših hmeljarjev. Vsaka panika bi razvoju hmeljskih cen le škodovala. — Rekordna žetev v Ameriki in padec ce« pšenici Navzlic naporom s strani poolov, * cena pšenici v Ameriki ni mogla obdržati. Neposredni povod za zadnji padec je dala objava rezultatov kanadske žetve. Po tej statistiki je bila letošnja letina pšenice v Kanadi rekordna in je znašala 469 milijonov bušlov. Ce prištejemo še rezervo iz preteklega leta v višini 50 milijonov bušlov, tedaj bo Kanada v novi kampanji imela na razpolago nič manj kakor 509 milijonov bušlov pšenice. Za izvoz bo torej imela okrog 390 milijonov bušlov (domači konsum znaša ie 120 milijonov bušlov),. dočim je imela v rekordnem letu 1928./24. za izvoz na razpolago le 347 milijonov. Tudi t Zedinjenih državah je bila letošnja letina rekordna, v Argentini pa bo gotovo večja kakor lani. Ni torej izključeno, da bodo cene pšenici dalje nazadovale. 29. septembra. ' Na ljubljanski devizni borzi je bil denas promet nekoliko večji kakor včeraj, privatna ponudba je bila prilična. Največ so se trgovale devize na Newyork, Curih in Prago. Tečaji so v glavnem ostali nespremenjeni, edino deviza na Trst se je dvignila; trgjvala ss je po 310.5 (včeraj 809.75). N3 zagrebškem efektnem tržišču je bila tcndenca ▼ Vojni škodi dalje čvrsta. Pri živahnem prometu se je promptna trgovala po 333 — 394, kasa po 392 — 394, za december pa po 402. Tudi za ostale državne papirje je bilo večje zanimanje; agrarne obveznice so bile zaključene po 35, investicijsko pa po 84 5. V bančnih papirjih je bila tendenca nespremenjena. Ljubljanska kreditna je za malenkost popustila. Zaključena je bila po 188, ob zaključku borznega sestanka pa je notiraJa 132 — 137. V industrijskih papirjih je b'la tendenca nekoliko čvrstejia. Drava s* Je trgovala po 570 — 575, Šečerana po 570 — 580, Trbovlje je bilo zaključeno po 490, Slaveks pa po 105. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.81, Berlin 13.519 — 13.549 (13.53, 13.535), Budimpešta 0 — 9.95, Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 0 — 8.015, London 276.05 — 276.85 (276.45), Newyork 56.63—56.83 (56.73), pariz 0-223.5, Praga 168.025 — 168.825 (168.425), Trst 309.5 - 311.5 (310.5). Zagreb. Dunaj 7.995 — 8.025, Berlin 13.515 do 13.545, Milan 309.5 — 311.5, London 276.05 — 276.85, Newyork 56.6423—56.8423, Pariz 222.25 — 224.25, Praga 168 — 168.8, Curih 1094 — 1097. Beograd. London 276.05 — 276.85, Pariz 222.5 — 224.5, Newyork 56.61 — 56.81, Milsn 309 — 311, Praga 168 — 168.8, Dunaj 7.99 do 8.02, Budimpešta 9.945 — 9.965, Berlin 13.515 — 13.545, Bruselj 7.915 — 7.945, Bukarešta 35.25 — 35.75, Sofija 40.75 — 41..25. Dunaj. Beograd 12.4575 — 12.4975, Berlin 168.29 — 168.79, Budimpešta 123.71-124 01, Bukarešta 4.4050 — 4.4250, London 34.4225 do 34.5225, Milan 38.62 — 38.72, Newv-.rk 707.15 — 709.65, Pariz 27.7425 — 27.8425, Praga 20.95 — 21.03, Curih 136.37—136,87. Curih. Beograd 9.1325, Berlin 123.45, London 25.2425, Newyork 518.625, Pariz 20.35, Milan 28.31, Praga 15.3745, Budimpešta 90.75 Bukarešta 3.23, Dunaj 73.15. Trst. Beograd 32.025 — 32.525, Dunaj 253.50 — 263.50, Praga 54.0750 — 54.5750, Pariz 71.65 — 72.15, London 89.0250—89 3250 N>wyork 18.2525 — 18.3525, Curih 351.50 do 355.50, Budimpešta 315.50 — 32550, Bukarešta 11.10 — 11.60; dinarji 31.75 — 32.75. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.195, v Berlinu 7.395. Elektf. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 138 — 0, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0—70, Vevče 135 — 0, Ruše 260 -- 270, Stavbna 56-0, še-Sir 104 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 393.5 — 394, kasa 393 — 393.5, za oktober 394 — 396, za december 4015 do 402.5, investicijsko 84.5, agrarne 54 — 55; bančne: Eskomptna 91 — 92, Hipo 55 — 56, Jugo 91 — 93, Ljubljanska kreditna 132 do 137 (138), Narodna 5050 — 5150, Praštediona 850 — 860, Zemaljska Sarajevo 130 do 145; industrijske: Našice Union 1760 — 0, Nihag 5 — 10, Gutmann 240 — 255, Slaveks 105 — 110, Slavonija 16.9 — 18, Danica 1P7 do 170, Drava 570 — 575, Šečerana Osijek 575 — 585, Mlinska 16 — 0, Vagon 30—375, Vevče 135 — 145, Isis 45 — 46, Dubrovačka 4UO — 406, Trbovlje 490 — 495. Beograd. Vojna škoda 390.5 — 391.5, investicijsko 84 — 845 agrarne 54 — 55. Dunaj. Kranjska industrijska 49, šečerana Osijek 70.75, Trbovlje 62.2, Eskomptna 10 95, Hipo 60.74. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza (29. t. m.) Les: Tendenca živahnejša. Zaključeni so bili 4 vagoni, in to 2 vagona bukovega oglja, suhega, vilanega, foo vag. nakl. post. po 88 in 2 vagona bukovih drv suhih, fco vag nakl. post. po 19. Povpraševanje je za bukove testone 40% od 12—24 cm šlr., 60% od 25—29 cm šir. fco vag. Sušak po 500. Deželni pridelki: Tendenca za žito mirna. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2% slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 340.5—342.5, za oktober po 350—352.5. sremska promptna po 354—338; turščica, promptna, plač 30 dni, slov. post., navadna tarifa po 245—250, mlevska tarifa pa po 240—245; moka »0«. fco LJubljana, plač. po prejemu po 490. Novo«adska blagovna boria (29. t m.) Pšenica: baška, 78/79 kg, 2% 295 -297.6; sremska, 78/79 kg, 2 % 2925 — 295; slavonska 78/79, 2 % 290 — 295. T u r š č i c a: baška in sremska 202.5 — 206; baška nova za december - januar 185 — 190; sremska nota za december - januar 1875 — 190. Moka: baška c0g> 425 — 437.5; baška <2> 407.5 do 415; baška <5» 380 — 390; baška t6» 327 5 do 337.5; baška <7, 270 — 280; baška «8» 205 — 210. Dunajska borza ia kmetijske proizvode ^8. t. m.) Zaradi židovskih praznikov ni bilo na borzi skoro nikakega obiska. Zaradi tega sta ugotovitev uradnih notiranj in izdaja tečajnice sploh izostali življenja in sveta Šahovski dvoboj med Aljehinom in Capablanco Evropski šahisti z veliko napetostjo in pozornostjo slede šahovskemu dvoboju med dvema velemojstroma svetovnega slovesa, med Kubancem Capablanco in med Rusom Aljehmom. Doslej sta si nasprotnika enaka v uspehih, a nobenega dvorna ni, da se bo v nadaljevanju igre sreča obrnila na straai tega ali onega, kar bo odločilno za prvenstvo najboljšega šahista na svetu. ,V glavnem .pa gre, kakor bomo videli v teh,! dvoboja', za vprašanje, ali bo zmagala šahov,ska tehnika ali šahovska umetnost. Boj med AUehinom in Capablanco je boj dveh tipičnih predstavnikov sodobnega šaha. Tipov in metod, ki so si v tej igri docela1- nasprotne, je več, toda v dvoboju mad imenovanima velemojstroma gre za načehio vprašanje • kaj je popolnejše: Ali tehnično-mehanična vir-tuoznost ali umetaiško-kombinatorična igra? Zastopnik prve metode je Capa-blanca, reprezrtntant druge Aljehin. Prav za prav pa je silno težko določiti, kje se neha meja tehnike in se začne umetnost. Toliko pa je jasno, da pri CapaManci prevladuje tehnično jasna metoda igranja, ki je za Kubanca nad vse značilna. Aljehinov način ša-hiranja pa ima tejiišče v kombinaciji in v komplikaciji. Aljehin in Capa.blanca sta kljub posebnostim svoje individualne igre približno na istem nivoju. Že večkrat sta trčila skupaj na svetovnih šahovskih turnirjih. Doslej sta izšla iz boja prilič-no enako močna in šahovskim amaterjem je še dobro v spominu letošnji new-yorški turnir, kjer se je Capablanci posrečilo v štirih igfaJi samo enkrat premagati Aljehina. Oba igralca sta izvrstna teoretika. Aljehinu gre v teoriji celo prednost, Ca-pablanca pa ga prekaša po mirnosti in močnih živcih, dč>čim je Aljehin zelo nervozen. Capaiblanci je sedaj 39, Aljehinu 35 let. Oba sta fizično in psihično na višku svojih sil. Kubanec Capablan-ca je v primeri s pofrancoženim Rusom Aljehinom nekako hladno umerjen, Aljehinu pa se pozna, da je Evropec in Rus. Naobražen je zelo visoko, ljubezniv brez primere in iz vsake njegove besede in geste govori slovanska duša. Aljehin je Evropcu civilizatorično in človeško bližji, njegova zmaga bi pomenila zmago vseh tistih lastnosti, katerih v rezultanti izvenevropske psi-he ni najti. Svetovno prvenstvo v šahu ni stara, ampak prilično mlada ustanova. Šele sredi prošlega stoletja je splaval na površje šahovski n»jster sveta. Bil je to Nemec Anderseu, mojster klasične kombinatorike. Andersena je premagal Steinitz, ki je prinesel v igro nova pota in nove metode. Steinitz se je moral umakniti Laskerju, ki velja za utemeljitelja psihološke šole v šahu. Četrt stoletja je Lasker ostal na svojem prestolu, veliki match Lasker-Capablanca v Havani 1. 1921. pa je stri njegovo svetovno prvenstvo in je postavil na vodilno pozicijo Capablanco. Lasker je svoj poraz utemeljeval na zelo čuden način — dolžil je ikrivde klimatične razmere in sploh ni napovedal revanžnega matcha. Južni Američani so sedaj iz-poslovali match med Aljehinom in Capablanco, da se preverijo, kdo je močnejši. Noben poznavalec šaha ne dvomi, da bo izšel iz tega boja kot zmagovalec Capablanca. Znan je potek prvega kola, ki je prinesel zmago Aljehinu, druga partija je končala remis, tretjo je dobil Capablanca, tako da sta si nasprotnika enako močna. Toda jasno je, da bodo šanse za Capablanco tem ugodnejše, čim delj časa bo trajala borba. Poslej bodo odločali predvsem živci m baš te ima Capablanca jekleno trdne. Borba med Aljehinom in Capablanco pa utegne postati odločilna še v nekem drugem pogledu. Odločalo se bo vprašanje, kateri metodi gre prednost, ali virtuozno-tehnični, ali kombinatorični. Metoda, ki bo poražena, bo zanaprej izločena iz te kraljevske igre, zmagovalni način igranja pa se bo okrepil in Claude Orval: Molčeči sopotnik Mračilo se je že: ura na postaji je kazala deset minut do osmih, ko se je mali možic, ki je nemirno stopicah po pločniku zgenil in viknil od veselja. Zagledal je bil možaka, ki je hrkaje in poteč se vlekel dvokolnico, otovorjeno z zavoji kai nenavadnih oblik. — Brže, brže! je za vpil nepotrpežlji-vo. Cez tri četrti ure odide moj vlak!... V nagKci je pregledal prtljago. — V redu, samo... nu, dobro! Oddajte v prtljažnem uradu, toda podvizajte se! Možic je izginil v poslopju in se je pojavil na peronu. Nenadoma se je vznemiril. — Hudiča! je zamrmral. Skoro bi bil pozabil svojega glavnega partnerja! Obrnil se je in je odhitel, kakor bi mu gorelo za petami. Pred postajo je poklical avtotaksi. Smuknil je v voz in šofer je pognal. Potniki so se polagoma razhajali. Curek pare je puhnil lokomotivi iz bokov: še deset minut in brzovlak bo zapihal... Tedajci se je prikazal možic in ž njrgi temno oblečen gospod, katerega je vodil za roko. Odprl je vrata vagona. — Brž, mudi sel... Še malo, pa bi utrdil ter morda izpopolnjen s poraženo metodo ukrčil v šahovski umetnosti nova pota in napravil teren za nove uspehe. Newyork, 29. septembra s. Peta partija v boju med Capablanco in Aljehinom (gambit dame in kmeta) je po enkratni prekinitvi končala remis. Stanje točk je sedaj za oba tekmovalca: 2 in pol. Dramatični prizori na potapljajoči se ladji Neki angleški parnik je sporočil brezžično vest, da se je pripetila francoski ladji «St. Etienne® težka nezgoda na Oceanu. Eksplodiral je kotel, stroji so se ustavili in ladja se je začela potapljati. Nastala je nepopisna zmeda, kajti ponesrečena ladja je vozila transport zveri, tigrov in opic za londonski in manchesterski zoološki vrt. Po eksploziji ni bilo mogoče misliti na nobeno samostojno reševalno akcijo in radiotelefonist je začel klicati na pomoč druge ladje. Razburkano morje je premetavalo ladjo kot orehovo lupino sem in tja. Zveri so začele razsajati, več tigrov in nevarnih opic je razdejalo kletke, v katerih so bili zaprti in začel se je divji boj na krovu. Mornarji so se zabarikadirali v kajutah in so začeli streljati na zverine z ostrimi naboji. Šele potem, ko so večino tigrov in opic pobili, so mogli zopet na prosto in tedaj se je ladji že bližala angleška pomoč, ki je rešila kapitana in moštvo ter del transporta, ki je še ostal pri življenju. Mussolini je dobil sina Pred nekaj dnevi — kakor smo poročali med brzojavkami — se je rodil Mussoliniju četrti otrok, dete moškega spola. Ze mesece in mesece je fašistični tisk pripravljal italijansko javnost na ta dogodek. Mussolini je pač hotel dati vzgleda svojim rojakom, kako je treba delati, da se italijansko ljudstvo pomnoži za kakih 20 milijonov duš. da ustvari imperij, ki bo lahko preživljal vse svoje državljane, vrh tega pa še ustrahoval vse sosede naokoli. Vse kar se je pisalo o bližajočemu se porodu Mussolinijeve žene Rahele, je po tonu in barvi mejilo vsaj na neres-nost. Fašistični agitatorji so raznašali vesti, da se Mussolini ne gane iz Rima, samo zaradi tega, ker pričakuje sina. Iz tega razloga je diktator ostal doma tudi zadnje dni, ko se je vršilo angle-ško-italijansko tekmovanje v zraku za znani Schneiderjev pokal. Fašistični tajnik Turatti je pel in žvižgal Mussoliniju slavo od jutra do večera in je dajal neresnim listom naravnost groteskna poročila o očetovskem veselju strankinega vodje. Fašistične organizacije Da so kar tekmovale med sabo, da bi Mussoliniju že vnaprej čestitale in so mu vsak dan pošiljale brzojavke. Vsaka besedica te vrste je sedaj ovekovačena v javnem tisku, kajti italijansko časopisje piše o novorojencu več nego se govori o takih dogodkih v vladarskih hišah. Mussolini bo krstil svojega najmlajšega potomca na ime Romano, za doto pa mu bo dal ob svojem času veliko številko pet . . . Nov krvaveči čudežnik Iz Nemčije, kjer vsi vprek razpravljajo o histeričnih pojavih Terezije Neumannove, prihaja vest, da se je našel konkurent, ki bo razvpito popularnost Neumannove kmalu prekosil. Tekmec je neki mlad rudar iz Šlezije in se piše Diebel. Nastopal je že v varijetejih in pravi, da ni nič lažjega, kakor krvaveti in posnemati rane Kristusa ali kateregakoli svetnika in svetnice. Diebel je vzbudil pozornost že v varijetejih, kjer se je dal v zdravniški navzočnosti pribiti na križ. Žeblji so mu šli skozi roke in noge, kri pa ni izstopila iz nobene rane. Rudar trdi celo, da ni pri nobenem pribijanju na križ občutil niti najmanjše bolečine. Visel je na križu ure in ure in se je sčasoma tako streniral. da se je na poljubnem mestu njegovega telesa prikazala krvava črka, številka ali znamenje v rdečkasti barvi. Če je le hotel, je tudi dosegel, da so mu udje na določenih mestih za- Charles Evans Hughes, ki je po Coolidgeovi odpovedi na kandida« turo pri bodočih predsedniških volitvah v Zedinjenih državah najresnejši kandidat res publikanske stranke za prezidenta ameriške Unije. ik Najhitrejše letalo na svetu je angleški hidroplan Napier, na katerem je bila v Benetkah dosežena fantastična br* zina 532 km na uro, to je 145 metrov na sekundo (za primero: največja hitrost, ki jo more doseči človek v teku, je blizu 10 metrov na sekundo — 10.4 sekunde za 100 m). tefelL Otekline so trajale povprečno 24 ur in so potem izginile same od sebe. Ta Diebel se je torej ponudil, da bo demonstriral vse pojave Terezije Neumannove iz Konnersreutha, in je že začel s svojimi produkcijami. Radovednost ga je namreč gnala naravnost na Bavarsko, kjer si je ogledal Neumanno-vo na lastne oči. Diebel hoče dokazati, da se da doseči to, kar uganja Terezija Neumannove v verski ekstazi, tudi v bdečem stanju z močno voljo. Prvi poskus, katerega je napravil Diebel pred zdravniškimi pričami, je obstojal v sledečem: Sedel je na mizo, položil roko na ploščo in si jo je preluknjal z žebljem. Z močno sugestijo je dosegel, da ni niti čutil bolečine, ko se je mesaril. Potem je opomnil zdravnike, naj pazijo. Napovedal je, da hoče poslati občutek bolečine iz roke v desno koleno. Trajalo je kakih 10 minut, in res, na desnem kolenu se je pokazalo rdeče znamenje in skozi kožo je meni nič tebi nič proniknila kapljica krvi. Eksperiment je bil s tem zaenkrat končan, Diebel pa je izjavil, da se bo v par tednih tako streniral, da bo krvavel na tolikih mestih kakor Terezija Neumannova. Seveda pričakujejo ljudje in zdravniki tega eksperimenta z največjo radovednostjo. X Velik krompir. V Franciji je neki kmet izkopal cel kilogram težak krompir na zemliišču, ki ie bilo čisto navadno pognojeno. Plod bo prihodnje leto uporabil za sejanje in upa, da se mu bo poskus dobro obnesel ter bo krompir rodil še obilnejše sadove. X Kazen za prenašalce spolnih bolezni. Iz Diisseldoria na Nemškem poročajo o hvalevrednem ukrepu sodišča v Oldenbur-gu. Imenovana instanca ie obsodila kmeta Willenborga iz olden-burške okolice na dve leti strogega zapora in na 10 tisoč zlatih mark globe, ker ie mož spolno okužil svojo zakonsko ženo. Kaznovanje prenašalcev spolnih bolezni predvideva § 124 nemškega kazenskega zakonika. Ta ukrep nemške iustice je samo pozdraviti in dobro bi bilo, če bi sledile tej praksi tudi druge države, ki skrbe premalo za higijeno v občevanju med moškim in žensko. Mladen Kostov (Pariz): V Moskvi Takoj prvi dan po mojem prihodu v Moskvo sem, po nasvetu prijateljev, s katerimi sem se sešel, odložil evropske «predsodke». Najprej sem žrtvoval ovratnik, samoveznico in klobuk; pozneje še jopič in srajco: naposled — moje nove pariške čevlje. Za pet rub-ljev (rubelj stane v Rusiji 26 Din) sem si nabavil skromno rusko bluzo, slično plavim bluzam delavcev: dva rublja in pol sem plačal za pokrivalo najnavad-nejše vrste. Pariške čevlje znamke An-dre sem zamenjal z deformiranim obuvalom nekega sodruga. Od obleke, ki sem jo prinesel iz Pariza, so mi ostale samo hlače — zmečkane in zamazane, baš prikladne za Moskvo. Na vožnji od Pariza do Moskve se sploh nisem bril, v Moskvi pa sem se ostrgal po enkrat tedensko. Lase sem imel kratko pristrižene. Ko sem tako spremenil svojo zunanjost, so se mi laskali vsevprek. Govorili so mi: «Evo pravega Moskvičana!® Prve tri dni sem bil «jetnik» mojih novih ljubeznivih rojakov, prijateljev in znancev, ki me niso hoteli prepustiti samemu sebi. Vodili so me neprestano po Moskvi, kazali so mi in razlagali vse, kar je bilo videti. Seznanjali so me z novimi obrazi ter so me priporočali svojim prijateljem Rusom. V teh treh dneh sem dovršil dva pozitivna opravka. Najprej sem uredil vse potrebno zaradi mojega bivanja v Rusiji. Tujcu, ki pride v Rusijo kot gost za kratek čas, ne delajo nobenih težkoč. Nisem se javil nobeni policijski oblasti, niti mi je kdo ves čas mojega bivanja v Rusiji delal sitnosti. Delavska Interna-cijonala mi je izdala legitimacijo, da sem gost njenega predsedništva. Zraven je stala pripomba v obliki prošnje, naj mi gredo civilne in vojaške oblasti na roko. Ta izkaznica mi je dobro služila zlasti kadar sem obiskal znamenitosti ruske države, katerih ni mogoče videti brez posebnega dovoljenja. Drugič sem si v treh dneh dodobra ogledal Moskvo. Moskva ni Pariz. Po treh letih bivanja v Parizu se ne morem pohvaliti, da ga dobro poznam. V treh dneh bivanja v Moskvi pa sem se popolnoma udomačil. Četrti dan sem se zahvalil prijateljem za ljubeznivost in prijaznost. Hotel sem biti sam. Ob devetih sem zapustil hotel na Gledališkem trgu. Najel sem eno-vprežen voz, kateremu pravijo Rusi «proletka». Zaklical sem vozniku: «Ok-toberska postaja!® in sem ga vprašal, koliko zahteva za vožnjo. Odvrnil mi je: «Šest rubljev.® Šest rubljev sem plačal že ob prihodu v Moskvo ko sem se peljal s postaje v hotel. A tedaj sem bil še tujec. Zato sem sedaj brez besede stopil z voza in se molče odstranil. «Koliko plačate.* slišim vpitje za sabo. «Petdeset kopejk!® odgovarjam. Voznik začne strašno protestirati in iaz krenem dalje. «Nu. čuj državljan,® kriči zopet za mano «daj vsaj tri rublje!® Ustavim korak in mu ponudim najprej rubelj. potem dva rublja. Povem mu, da je to moja zadnja beseda. Polagoma sprejme voznik moj predlog. Vedel sem, da mi bo to uspelo, kajti v Rusiji je «glihanje» domač in vsakdanji pojav. Kdor ne pobija cene, plača vsako stvar trikrat dražje nego je vredna. Voz zdrdra, kočijaš se odkrije pred vsako cerkvijo in ikono ter se povsod prekriža. Od časa do časa se obrne k meni s kozla in začne razgovor z menoj. Govoriva kajpada o draginji. V petnajstih minutah sva na postaji. Plačam račun in preračunavam rublje v francoske franke ter blagrujem pariške tarife, ki so na svetu brez primere . . . Na ulici. Evo me na prostoru, s katerega sem prvič videl Moskvo. Prvi vtis, ki ga to mesto napravi na potnika, je revščina. Ljudje so slabo oblečeni in tudi raztrgani. Ruska bluza in čepica prevladujeta. Najznačilnejše za siromašne prebivalstvo pa je obutev. Deformirani, raztrgani in zakrpani čevlji pri moških še niso taka posebnost: večjo pozornost vzbuja obuvalo pri ženskah, kjer učinkujejo čevlji na gledalca skoraj tragikomično. Bralec! Če prideš v Moskvo, bodi usmiljen in ne oziraj se po nogah elegantnih moskovskih dam! Ulice so dokaj umazane. Od oktober-ske revolucije do danes jih še niso popravljali. In desetletnica tega dogodka je pred durmi. Tla so obrabljena, povsod vidiš luknje, ki ovirajo promet. Zidovi hiš so razpokani in potemneli, okna so čestokrat prelepljena s papirjem in napravljajo žalosten vtis. Redkokdaj opaziš novo hišo, še redkeje pa hišo, ki se popravlja. Ne morem pozabiti vzhičenja prijatelja, ki me je peljal nekega dne pred Gubernijsko sodišče v Moskvi ter mi razložil, da se zgradba beli. «Vidiš, tukaj popravljajo,® mi je rekel. Sklonil sem glavo in sem prikimal. Saj nisem mogel reči. da se ne dela . . . * Sprehajam se po Tverski ulici in opazujem življenje. Ura je dve, vreme je krasno. Prišel sem že na Rdeči trg. Tukaj, pred Krem-Ijem, stoji Ljeninov mavzolej. Ustavim se in gledam Kremelj. Zlate kupole se leskečejo v solncu. Vsa ta zlata masa se dviga brezkončno k nebu. A nebo Moskve je sinje in čisto. Dve barvi se zlivati druga v drugo — sinja in zlata. Jaz mislim, da nisem še nikoli videl večje krasote. Oko se mi ustavlja na Ljeninovem mavzoleju, ki stoji ob vznožju Kremlja. To je simbol življenja in muhavosti usode . . . Na trotoarju, ki stoji na nasprotni strani, so prodajalci razstavili drugi simbol vsakdanjega življenja: sand-wiche, sadje, cigare, kruhke in drugo. Ker ne morem ne v Kremelj ne v Ljeninov mavzolej, se preselim na drugi trotoar in, oprostite banalnost, kupim funt grozdja za šestdeset kopejk ter majhen kruhek za osem kopejk. Tu, sredi Moskve, na Rdečem trgu stojim pred Kremljem in pred Ljeninovim spomenikom in povživam svoj zajtrk. bila zamudila!... Vidi se ti, da nisi vajen potovanja... Kaj se obotavljaš; tukaj je prazno, en sam potnik je v ku-peju... Sedi lepo in da se mi ne ganeš!... Vražji Jim! Kaj ti je šinilo v glavo, da si se opil? — Ne očitaj! je zagoltal čudni gost z glasom, ki se je zdel, da prihaja iz kleti. — Molči! Glej, da mi ne boš delal sramote! Si čul? — Da... da ... Kaj onegaviš!... Pojdi mi rajši kupit kaj listov! — Meniš, da bo še časa? — Seveda ga bo, samo preveč se mi ne obiraj! — Ze grem! Možic je prijateljsko potrepljal spremljevalca po ramah ter mu je pokroviteljsko potegnil čepico na obraz. Nato je od-skakljal iz vagona.--- V kotu kupeja je sedel gospod Pardi-nois, ki mu ni ušla niti besedica pogovora. Dobrodušni obraz se mu je širil od hudomušnega zadovoljstva. Prijazno se je obrnil k sopotniku; vožnja je bila preveč dolgočasna, da ne bi z veseljem pograbil prve prilike za pogovor, ki se mu je ponudila. — Vaš prijatelj je videti dober dečko, je začel. Kako lepo skrbi za vas!... Neznanec ni odgovoril. Sključen je sedel v kotu in čepica mu je zakrivala oči. Gospod Pardinois mu je hotel pogledati v obraz, toda svetiljka je bila zagrnjena in v kupeju je vladal somrak. Zunaj je ostro zabrlizgalo in lokomotiva se je hrope premaknila. Gospod Pardinois se je vznemiril: — Čujte, gospod!... Vaš prijatelj bo zamudil vlak!... Tajinstveni potnik je molčal. Gospoda Pardinoisa je obšla zla slutnja. Skočil je k oknu in je zagledal možica, ki se je zaman trudil, da bi ujel vlak. — Ohe, slišite! je kričal ves zasopel. Pazite nanj!... Pridružim se vam v... Ostale besede je udušil ropot. Kolodvor se je izgubljal v daljo. Gospod Pardinois se je spustil na klop. Neznanec je še vedno sedel kakor vkopan. Nemara je spal? Ne; v bežnem svitu železniških obločnic je potnik videl, kako so se mu svetile velike oči. Debeli potnik se je vznemiril. — Izvolite cigareto, gospod? je ponudil z negotovim glasom. Nič odgovora. — Ali vam je morda slabo? Molk. Gospoda Pardinoisa je jela obhajati jeza. Zagledal se je skozi okno v nočno pc^crajino. ki je hitela mimo njega. A dolgo ga ni strpelo. Vnovič se je obrnil k sopotniku in glas mu je drhtel nekam nervozno: — Oprostite, gospod, da silim v vas. To-le bi vam rad povedal: ako česa potrebujete. sem vam drage volje na razpolago. Mrki neznanec je vztrajal v svojem zloveščem molku. Besna rdečica je zalila gospodu Pardinoisu obraz. Vendar se je še premagal, čeprav si ni mogel kaj, da ne bi zamrmral med zobmi kletvice na neotesane potnike, ki ne poznajo vljudnosti. Čez trenutek ga je obšel lahen dvom. _ Gotovo ste spali, gospod? je vprašal ljubeznivo. Nobenega odgovora! Gospod Pardinois je začutil, da ga stiska togota za grlo. Tem bolj, ker je prestregel na licu molčečega sopotnika ironičen usmev. _ , — He, gospod, slišite? je zarencai grozeče. Zdi se mi. da se mi hočete ro-gati. he? Pa si niste izbrali pravega! V kupeju je zavladala zlovešča atmosfera. Toda razen Pardinoisovega ž'asu ni biio čuti ničesar! — Nočete odgovoriti? je zasiga' debeluh. Nočete? Neznanec je pokojno sedel na klopi in njegove oči so se posmehljivo upirale ,v podbradek gospoda Pardinoisa. To ie bilo le preveč. Potnik je besno dvignil pest in jo je z vso silo spustil molčečemu izzivalcu na glavo. Nesrečnik se je zgrudil in je negibno obležal na tleh. Smrten strah je prevzel gospoda Pardinoisa. Šele čez nekaj trenutkov se je toliko opomogel, da se je sklonil k svoji žrtvi. — Gospod, ali slišite, je zajecljal škle-petaje. Odgovorite, za boga! Ali sem vas hudo udaril? Odgovorite, rotim vas!... Oprostite mi, moje ponašanje je bilo zverinsko... Zakaj ne odgovorite? Bože, usmili se me! Nič!... Pardinois je vstal. Noge so mu klec-nile in se je moral nasloniti na okno. Z drgečočo roko je potipal neznanca na Prša: srce ni več utripalo! Mrtvaška bledica mu je pokrila obraz in v široko razprtih očeh mu je zažarel ogenj blaz-nosti. Z nadčloveškim naporom se je gospod Pardinois nekoliko umiril. Pobral ie mrtveca, posadil ga je na klop in ga ie prislonil k oknu. Tisti mah je nekdo stopil v kupe. -- Kaj naj storim? se je tesnobno vprašal Pardinois ko so se vrata zaprla za potnikom. Ali naj pobegnem v drugi vagon?... Počemu? Roki pravice ne uidem... Iz novosti državne licejske knjižnice v Ljubljani (Priobčuje dr. Joža G Ion ar.) XVL Ammer A.: Der \veltliche Grundbesitz des Hochstiiltes Rredsine. Munchen 1924. (H 45.022. Bartlett E.: Suggestions of an American to the German Printing Trade. Mainz 1925. (II 42.208). Bekš J.: Med brate! Vtisi s nota. Beograd 1926. (44.253). Benzion E.: Unser Staatskredit ruht auf Granit. Ein Beitrag zur Frage der Verm5-gensabgabe. Wien 1918. (44.183). Bolte L: Friedrich Nicolals Volkslieder-Alraanach 1777—78. Weimar 1918. (42.738). Clemen O.: Die Biicherpreise um 1520. Mainz 1925. (II 42.208). D'Ester K.: Gorres' journalistische Sen-dung. Koln 1926. (II 43354). Dušek V.: Prispevek k historicko-pravnl terminologij slovanskž. V Praze 1906. (II 42.691). Eppelshelmer H. W»: Petrarca. Bonn 1926. (43.458). Fraenkel Ed.: Die Stelle des Rftmer-■tums in der humanistischen Biidung. Leipzig 1926. (II 43.381). Fritz G.: Die Entwicklung der BuchlHu-stration. Mainz 1925. (II 42.206). Gamlllscheg E.: Ober Lautsubstitution. Halle 1911. (43.462 — Bh. 27). Grelle Fr.: Elemente der Theorie der von reellen Variabein abhSngigen Fomiktionen. Leipzig 1885. (44.180). Harder E.: Arabische Graimnatlk. Heldiel-berg 1921. (44.278). Holstenius L.: De Abassinorum cominu-nione sub unica suecie. Venetiis 1733. (III 43.301). Jachmann G.: N&vlus und dte Meteller. Gottingen 1924. (II 45.126). Karamata J.: O jeaHoj Bpcra rpamna czai-bhi oapebeHHM HHTerpaOTMa. Beorpaa 1926. (42885). Klotz L. M.: Zum Jubilaum n-Lexikon. Wien 1901. (41.255). Laserstein K.: Der Griseldisstotf in der Weltliteratur. Weimar 1926. (II 43.397.) Lilek E.: Ober die deutsch-osterreichi-sche Anschluss- und iiber die Kriegsschuld-frage. Celje 1927. (44.345). Mc Murtrie D. C.: The early typefoun-ders of Denmark. Mainz 1925. (II 42.208). Meissner Br.: Konige Babyloniens und Assyriens. Leipzig 1926. (43.630). Michelet J.: Prčcis de la revolution fran-caise. Pariš 1921. (43.833). Miličevič M. DJ.: KpsjteBHBa Cp6isja. Hobh KpajeBH. Y Beorpaay 1884. (44.056). Minarik Fr.: Nekai slik iz farmacevtsko-historične zbirke lekarnama B. Lavičke v Tržiču. Zagreb 1926. (II 43.999). Miiller M.: Albaniens Zukunft. Politische Envagungen, theoretische Betrachtungen, praktische Vorschlage. Miinchen 1916. (44.251). Neumann R. v. Spallart, R.: Weitere Bei-trage zur Charakteristik des Dialektes der Marche. Halle 1907. (43.462— Bh. 11) Palmov I. S.jKBonpocvocHome&ai^IesoB-xycnro8 c boctoiho]'y aepKOBjy b hoji- XV. b. C. rieTetovpr 1889. (44 137). Pogodin A. L.: HcTopBja pycKe K&nateB-hocth. Beorpaa 1927. (44.044). Prelog M.: Slavenska renesanca 1780— 1848. (II 43.367). Reinhold E.: LehTbuch der Geschichite der Philosophie. Jena 1849. (44.228). Rippl E.: Zum Wortschatz des tschechi-schen Rotwelsch. Reichenberg 1926 (43.448—2). Rutar S.: Delle colonie slovene nel Friuli. Udine 1887. (44.348), Schelllng F. W. L: Vorlesungen iiber die Methode des akademischen StudSum. Stuttgart 1830. (44.336). Scherr I.: Allgemeine Geschichte der Literatur. Stuttgart 1887. (44.022). Schubart W.: Griechische PalaogTaphie. Munchen 1925. (II 43.364). Soldatengraber umi Kriegsdenkmale. Wien 1915. (II 43.336). Stojanovič Lj.: JKhbot h paj B. Ct. Kapa-uaha. Beorpaa 1924. (II 43.971). Theodor IL: Die komischen Elemente der altfranzOsichen Chansons «ie Geste. Halle 1913. (43.462—Bh. 48). Traube L.: Nomrna sacra. Versuch einer Gesch. der christlichen Kurzirng. Miinchen 1907. (II 43.356). Vegh J. v.: Ungarische Barockeinbande. Mainz 1925. (II 42208). Vossler K.: Sprache und Natur. Miinchen 1924. (II 42.009). VVasmann E.: Instinkt und Intelligenz im Tierreich. Freiburg i. Br. 1905. (43.554). Wied K.: Danische Konversationsgrama-tik. Heidelberg 1909. (44.273). VVorringer W.: Zur Frage der gotischen Monumentalitat. Potsdam 1934. (II 45.116). Zabeltitz M. Z. v.: Ober Figurengedichte. Mainz 1925. (II 42.208). Zimmern H.: Der Kampf des Wettergottes mit der Schlange Illuiankas. Ein hettltischer Mythus. Leipzig 1924 (II 45.215). Ntfi onstran granit Vpis med fašiste Na Primorskem se je zopet približalo šolsko leto. Slovenski otroci so se znova morali vpisati v italijanske šole na slovenskih tleh, na katerih poučujejo že večinoma Italijani, zakaj slovenske učitelje pošiljajo v čisto italijanske pokrajine, v severno in srednjo Italijo. Starši molče; kaj pa hočejo storiti? Njih otroci se bodo malo naučili, ker ne poznajo jezika. Poleg vpisovanja v šolo pa se vrši še neko drugo vpisovanje. Režim je posvetil vso svojo pozornost mladini. Letos «o izdali parolo: Vsi otroci morajo biti vpisani v fašistov-ske mladinske organizacije! To pa izvajajo na tak način, da se človeku že gabi. Naj vzamemo za primer samo Šempeter blizu Gorice. Tam se nahaja mlad učitelj, o katerem danes ni jasno, ali je rodom Slovenec ali Italijan — bržkone bi bil tudi Slovenec, če bi bile razmere drugačne — ki skuša zakriti vse svoje učiteljske nesposobnosti pod plašč vdanega sluge fašistov. Ta vlada na omenjeni šoli neomejeno. V šoli je dejal otrokom, da se morajo vpisati vsi med , sicer bodo — to se pravi, ne bodo napredovali v šoli. Še več, dejal je, da mora vsakdo prinesti pismeno potrdilo, če se vpiše in če se ne vpiše, naj tudi starši podpišejo, zakaj ne. Sicer pa, da bodo doti čne starše že poklicali tudi v šolo na odgovor. Pa to še ni dosti, grozil je, da bodo tisti starši, ki ne vpišejo otrok, izgnani iz države. To p« že presega vse meje. Ta človek pa tako vpliva na ostale, da se je ondi neka slovenska učiteljica na isti šoli zavzela za to, da se morajo v njenem razredu vsi vpisati. Ko je šel nekdo izmed staršev k dotičnemu učitelju in izjavil, da se njegovi otroci ne bodo vpisali, je dejal, da siliti ne morejo nikogar, da je sicer res dejal, da bodo starši, ki svojih otrok ne vpišejo, izgnani iz države, a le zato, da bi se jih čim več vpisalo. Njegove grožnje v šoli pa so pripomogle v toliko, da se je veliko več otrok vpisalo, kot bi se jih sicer. Tako vpisujejo »prostovoljno* z različnimi grožnjami, ki plašijo neuke ljudi, potem pa hinavsko zavijajo oči, češ: reoej kratek, na o __se» stanku precej kratek, na dolgo in široko pa so debatirali o razpuSčenib slovenskih društvih, o bal i lah, o aopolavoru, o milici in drugih fašističnih stvareh. Razgovor o kraških potrebah je bil samo slepilo. p— Mejo sta prekoračili dve teleti neke« ga kmeta pri Kastvu. Bilo je ponoči. Itali« janska obmejna straža je slišala neko giba« nje nekje v bližini in hitro je bila pozva« na pomoč proti sovražnikom. Prišel je od« delek vojakov, ki je začel divje streljati, da bi padli jugoslovenski sovražniki, ki so prišli čez sveto italijansko mejo... Zjutraj so po dolgem iskanju našli eno tele mrtvo, strahovito razstreljeno, drugo je kmalu na« to pogrnilo. Na naši strani je bilo precej smeha na račun Italijanov. ker so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše. Porota Maribor, 29. septembra Prva oprostilna sodba pred mariborskimi porotniki Letošnje jesensko porotno zasedanje ima kar štiri slučaje uradne poneverbe. Včeraj se je zagovarjal zaradi poneverbe magistr. uradnik Maribora, danes sedi na zatožni klopi sodni uradnik, jutri bodo razprav ijuli o jone«erbi ptujskega magistratn iga uradnica, v soboto zopet bodo sodili končno o bivšem carinskem uradniku Edu Rupu a^.TiL st. 2fgz Hali vgluii Ust■ pristojbin*, jt. vparla, ti abvuvn, z aasočdbm,, sts-c*rst oglasiprvooajo Čtkovfu, račun, pošU.t. kra. nUntcs £jubl^ma,št nfai JLali, oglasi, hi, sluHjo v posredovalni, in, socijai, nt, rvcuritAA, obemsioa,: vsa J?a basada, &0 pas-.—Naj • manjši zsiAsak. Vin, 5*-. Vn^lojbina, za, šifro Vin, tdn+Ut*,, tsotranfa. ul, oglasu trgourjusja, aLi 1 rdtiajiui&ga. značaja, : vsaka btstdas Vm, - Naj. 1 najijŠL zn*stk Vin, to~~ Vristojbuia, za. šijro put, 5- | bil odjahal stari goreč smrti naproti, se je razlegel ostri, presunljivi pok puške in tik za njim drugi in tretji — trije nagli, osirj in jezni treski — a niti eden teh strelov ni bil izpaljen iz puške Donalda Mac Donalda! In obenem videl, da je v skalah za šotorom mahoma zamr-golek) ljudi! XXIX. Aldous je bil v prvem trenutku tako prepaden, da ni takoi ustrelil. Marija je bila rekla, da sta šla za Mac Donaldom dva. Slišal je bil tri strele, nekako miljo od kraj, kjer so bili, m on je še vedno tarnala, da je De Bar mrtev. To je kazaio, da jih mora biti troje. Mislil je, da zagleda za šotorom samo Ouada, Fitz Hugha in še enega. Toda bilo jih je šest Preštel jih je tisti mah, ko so planili izza skal na ravnico. 2e je hote! streljati, ko je pomislil na Jano in Marijo. zakaj še vedno sta ždeli za njim na tleh. Ako bi bil ustrelil z mesta, kjer je stal, bi bil privabil na njiju točo svinčenk; zato je s krikom posvaril Jano ter odskočil dvajset korakov v stran, tako da ženski nista bili več v smeri streljanja. Napadalci ga še niso bili zagledali. Ni mu ostalo časa. da bi si bil na sto petdeset yardov izbral Quada ali Mortimera Fitz Hugha. Ustrelil je na trojico Uudi: eden izmed njih se je zvrnil, kakor da ie treščilo vanj. Nato je počil strel proti njemu in svinčenka mu je zletela z glasom trgajočega se platna tik preko glave. Pokleknil je. preden je spet ustrelil; baš teaaj je pri-žvižgala druga krogla tia. kjer je preje stal. Pokanje pušek ga ni razburjalo. Vedel je, da ima šest nabojev — samo šest! — in zato je meril s premislekom. Tisti, na katerega je sprožil strel, je napravil še tri ali štiri korake, nato pa ie zdajci pal na obraz. Bil je mrtev. Aldous je v prvem trenutku mislil, da je podrl Mortimera Fitz Hugha. Ko pa je bistreje pogledal ob cevi sovražniki v tem času nikakor niso mogli prejahati več nego tretjino cevi svoje puške, je uzrl Fitz Hugha — in je pritisnil na petelina. Zgrešil je. Snežne čevlje in galoše o p r a v I j a Av£. Skof, I orštnikor trg L £9632 2 potniška auta cFord*. v brezhibnem stanju po ugodni ceni prodam Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. * 301X4 Auto <;Berliet» štirisedežan. generalno re-pariran, z električno razsvetljavo ugodno naprodaj. — Commercial Cnion. St. Petra cesta št. 24. 30044 Knji&e Reven deček 4. razreda dobi brezplačno knjice. Naslov v ogrnem oddelki: c Jntra*. 30095-a V j- Perico za domačo potrebo takoj sprejmem Pralnica je na »troje .z električnim pogonom. Stanovanje, drva. luč in hrana prosta, plača po doro^oru. — Prednost ima starejša oseba brez družine — ki je v pranju in likanju zvežbana. Ponudbe do 10. oktobra 1927 na grad Ravne, pošta Gustanj. 29975 Dva dijaka srednje ali višjeJoica sprejmem na stanovanje in hrano v šentpeterskem okraju, blizu boln:ce. Naslov pove ©glasni oddelek cJutra*. 29941 Hlapca poštenega, k paru konj sprejme takoj vinska trg. Puntar, Logatec štev. 41. 29913 2 pek. pomočnika enega starejšega, ki je dobro izurjen pri peči in enega mlajšega, kateri je pripravljen raznašati kruh strankam, sprejmem. Re-f.fktinm na prvovrstne delavce z dobrimi spričevali. Naslov r oglasnem oddelku cJutra*. 29893 Zastopnike z znanjem slovenskega in nemškega jezika sprejmemo.. Javijo naj se v ponedeljek od S—5 popelin« v hotelu »Slon* r Ljubi jani. 29596 PoSJovodinjo c kavcijo, »prejme trgovina 0 špecerijo in manufakturo. Upoštevam samo take. s prvovrstnimi spričevali in brezhibno preteklostjo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod značko cPoslo-vodkicja* 29461 Perfektno pletiljo za vMiiteljiee obrti in dve pletilji rprejnu takoj s hrano in stanovanjem v h ili ter plače po dogovoru Marija Pretnar. Fodbrezje. postaja Podnan. 30F71 Čevljar, pomočnika ielim za meiano delo. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 50058 Prodajalko sprejmem v špecerijsko trgovino. — Ponudbe na podružnico ar. Tržaška cesta št. 9. 30054 Vajenca za vrtnarsko obrt, s prosto oskrbo sprejmem. Prednost ima sin železničarja. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro cVrtnar-ski vajenec*. 30026 Potnika pridnega in zanesljivega, pri trgovcih v Sloveniji in Hrvatski dobro vpeljanega, ki b! hotel poleg svojih predmetov vzeti ? seboj tudi vzorce volnenih izdelkov (vsakovrstnih pletenin) proti dobri proviziji sprejmem takoj. Event. sprejmem potnika tudi samo za pletenine. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra* pod Šifro cStrojno pletilstvo*. 29970 Postranski zaslužek nudim nradnikom in drugim inteligenten- Dopise na oglasni oddelek «Jutra* pod »Zavarovanje*. 29952 Prodajalko prvovrstno, starejšo, dobro manufakturistinjo sprejme Karel Cimperšek. trgovina z mešanim blagom v Sevnici ob Savi. ~ S0027 Vajenko sprejme šivilja. Naslov v oclasnem oddelku cJutra*. 30065 Sostanovalko sprejmem k mirni boljši rospodični z vso oskrbo. Naslov v orlasnem oddelku »Jutra*. " 30053 2 krojaška pomočnika enera za fino delo. enega za konfekcijske obleke, na dom in krojaškega učenca iz Ljubljane ali okolice sprejme takoj Jos. Rojina, Liubljana. Aleksandrova c. št". 3. 30060 Šiviljo za izdelovanje pletenih jopic. samo -r tem delu dobro izurjeno sprejmem proti dobri plači. Vič-Glince, iržaska cesta 4. dvorišče. sooss Pek. učenca pridnega, zdravega in poštenega sprejme Josip Vi-lar. r»ekama. Sr>. 5-ška 30C7S Čevljarja sposobnega za iadelovanje posebno »gornjih JeJor ia tndi spodnjih delov čevljev. sprejmem v stalno tiužbr. Tedenska plača po ?poK.'nno«ti- Jssin Snianj. Skrije-ro (Sužak). SONS Čevljar, pomočnika dobre izurjenega sprejmem takoj z vso oskrbo v trajno delo. Naslov v orlas. oddelku cJutra*. ŠOOSl Postranski zaslužek nudim vsakemu. Pilite na: J. Otrin. Rorte pri Logatcu Priložite znamk; ta 2 Din. 30007 D. M. C. na večje skladišče ta Kšsb. Mie Pres olonasijed. Petra bro; 26. C3IOBOaOflC=) Trg. pomočnik špecerijske in galanterijske stroke, z lepimi spričevali, mlad. vojaščine prost, vešč slovenskega, nemškega in srbohrv. jezika, želi siuibe za :akoj Naslov v oclas. oddelku cJutra*. 299® Prodajalka 7 let v eni službi, želi isto premeniti s 1. decembrom 1927 ali pozneje. 2000 Din kavcije na razpolago. Naslov pove oglasni "oddelek cJutra*. S00S3 Absolvent mornarske strojne šole. vešč vseh vrst pogona in popravil pri raznih stapnih strojih. turbinah in razni motorjih. želi službe. Cenjene ponudbe na orlas. oddelek cJutra* pod Marljiva S5». S00S5 Prodajalka dobro izurjena v mešani strokt. perfektna v nemškem jeziku, želi službe. Kasto Di lahko takoj. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 2996S Zobotehnik želi službe s takojšnjim nastopom. Ponudbe 'pod šifro cZobotehnik* na podružnico •Jutra* r Mariboru, 30106 Knjigovodja perfekten bilancist in kon-cepist. vojaščine prost, z dobrimi referencami, želi nameščenj-a. — Cenjene ponudbe pod značko ".Zmožen vseh pisarniških del» na oglasni oddelek cJutra*. 8010S Dekle ki zna kuhati, nekoliko šivati in vsa druga hišna dela. želi službe pri manjši družini. Naslov t ogla?, oddelku cJutra* pod šifro cZanesljiva*. 300032 Potnice zanesljive in poštene sprejmem proti dobri proviziji. Ponudbe na oglas, oddelek cJutra* pod ePotnice*. 30042 Mestnega zastopnika za Ljubljano, zavarovalne stroke, izvežbanega ali novinca. solidnega, zmožnega produkcije, sprejmemo proti plači in proviziji. — Ponudbe na oglasni oddelek cjntra* pod "cAgilen 50». 30050 Pet pomočnik mlad. želi premeniti službo Ivan Koplan. Žabja vas 4. pošta Novo mesto. 30049 Učenec se želi učiti pri solidnem mojstru avto-mehar. obrti, pod izredno ugodnimi pogoji za mojstra. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod c Ugodnost 16* 80025 Za francoščino in klavir sprejme še nekaj učencev A. Potočnik, strokovno di- gom. učiteljica. Mirje — roharjeva cesta — vila BizoviČar, pri mostu. Sprejema od 1*—i. ure. 29966 Inštruktorja ieii šestošolec za matematiko in opisno geometrijo. Ponudbe z navedbo honorarja na oglasni oddelek cJutra* pod šifro cOpisna*. * 30099 Kitaro (spremijevanje) bi se rada učila v zameno proti pouku v italijanščini ali francoščini, event tudi honorarju. Ponudbe z zahtevo na ogl. oddelek cJutra* pod šifro cKitara*. 30100 Petje in klavir poučuje koncertna pevka Koza Gruber in pianistinja Josipina Gruber. Vprašati: Maribor. Koroška cesta št. 26,1. 30107 Prvovrsten pouk v francoščini, italijanščini, nemščini, srbohrvaščini in angleščini pri strokovnjaku Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 30067 Radio Indukt Ljubljana, Sv. Petra c. 24 razprodaja vsled preuredbe posl prostorov prvovrstne rad ioa parate, zvočnike in radiomaterijal pod lastno ceno. Ogled neobvezen. — Tudi na obroke. 29904 Drva suna. odpadki od žage in parket zopet na razpolago po najnižji ceni pri Ivanu SiSka. parna Žaga. Ljubljana. Metelkova ulica Stev 4. — Preskrbite si pred zimo dobro kuriavo do ugodni cenil 24119 Hrastovih sodov la novih, več tisoč litrov, različne mere. prodam. — Vsa pojasnila je dobiti pod iifro c Sod* v oglasnem oddelku cJutra*. ~ 30087 Dražba vrbovega šibovja ob potoku Mirna, se vrši dne 10. oktobra t. L ob 15. uri popoldne pri gosp. Aleksandru Majcnu v Mokronogu. kjer so na vpogled tudi dražbezii pogoji. * 30031 Moško kolo prodam za 675 Din. Naslov v t>glasnem oddelku Jutra. 30061 Pisalni stroj cMisnon*. pisalno mizo in 5 komadov lesene, pletene garniture, vse popolnoma novo. ceno prodam. Naslov v oclasnem oddelku Jutra. 30059 60 vinskih sodov približno po 200—700 litrov orodno proda Konsumno društvo za Slovenijo, Ljub-Ijana-šiška. 30059 Natakarica z vnetno prakso, ki ima tudi osebno pravico, želi službe v kaki prometni gostilni. Pismene ponudbe na orlasni oddelek cJutra* px>d cZanasljiva 300*. 30075 cGermisan* najboljše sredstvo za luže-nje semen. 1 /$ % razstop-nine zadostuje za zavarovanje proti sneti in bilnim bolezrim. Dr Jenčid, Maribor, Kopitarjeva štev. 6. 30110 Vodno sesalko centrfugaino ali botno — (Kolbenpump>e) na jermenski pogon, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod cSesalka*. 29991 Pozor! Pragi! Kup:m proti takojšnjemu plačilu vsako množino hrastovih železn. pragov vseh dimenzij in bukovih, normalne tipe. Zanesljivi ponudniki 25 % na račun. Kupim jih tudi na pianju. Ponudbe z navedbo množine. dimenzij. dobavnega obveznega termina in najnižje cene fco. vagon al: meja pod šifro cNaS 1000* na oglasni oddelek cJutra* 29396 Trgovske lokale v Kamniku na prometnem kraju, v katerih je bila doslej dobro idoča špecerijska trgovina, oddam v najem. Naslov v oclasnem oddelku cJutra*. 30073 lUmvvanju Opremljeno stanovanje sobe in kuhinje oddam s 1. novembrom v novi hiši. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. " 299S1 Kolo in motor v dobrem stanju kupi Bat-telino. črauče, p. * Ježica pri Ljubljani. 3005! Posestvo in sicer hišo. co^podarsko poslopje c pritiklinami, v hiši dobro vpeljana gostilna, mesarija in trgovina — oddam v najem v Suhoru pri Metliki v Bel o krajini Niko Popovič. škemljevee št. 1, pošta Suhor pri Metliki 29772 Manjšo hišico Čedno, z vrtom in kako njiv0 kupim v bližini Ljubljane ali na Gorenjskem. Ponudbe prosim z navedbo cene in kratkim orvisom na oglasni oddelek cJutra* pod cNizka cena*. 30021 Stavbna parcela ležečo na križišču 4 cest, v neposredni bližini sokolskega telovadišča in nove frančiškanske cerkve v Sp. SiŠki je ugodno naprodaj. Ta prostor je zelo pripraven za gostilno ali trgovino. Pojasnila v gospodarski pisarni Dr. M. Lukana na Dunajski cesti št. 29 — hiša Gosiodarske zveze. 3005S Lokale prodajalno io pisarne rabi oficirska zadruga v Ljubljani, v bližini Tabora za svojo podružnico. Ponudbe na filijalo v vojašnici Vojvode Mišica. Tabor št. 1. 30046 Dobro gostilno z večjimi lokali, na ljubljanski periferiji takoj odda cPosredovaiec* na Sv. Petra cesti 18. 30056 Pekarijo s trgovskim lokalom, dobro idočo, vse v najboljšem stanju, poceni oddam v najem v mestu na Dolenjskem ob glavni cesti. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra pod c Lokal 23*. 300*3 Stanovanje 1—2 sob s kuhinjo in kabinetom želi mirna stranka brez otrok za takoj ali s 15. oktobrom v mestu. ev. bližnji periferiji Plača do 700 Din mesečno. Ponudbe na oglaaii oddelek cJutra* pod cEv. predplačilo najemnine*. * * 30037 Stanovanje oddam f 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. ~ 30079 1—3 dijakinje ali dijake sprejmem v popolno oskrbo v sredini mesta. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. ~S0012 Sobico svetlo in čedno, oddam mirni gospodični. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 29943 Javna zahvala. Po 6 mesečni težki bolezni me je sprejtl g. dr. Robert Bhtmauer v zdravljenje in me s spretno operacijo rešil gotove smrti. Bodi g. doktorja na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala moja in moje mamice za brezmejno požrtvovalnost in skrb, s katero mi je rešil življenje. Veliki trn, dne 29. septembra 1927. , ^ Irn Lurmnnovn, učiteljica. Dijaka sprejmem v popolno oskrbo Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». S0101 Dostojno gdč. sprejmem kot sostanovalko na Rimski cesti št. 24. pritličje, desno. S0105 Prazno sobo s sepsriranim vhodom želim. Ponudbe pod značko ove oglasni oddelek «Jntra*. 3003S Prazno sobo s posebnim vhodom želim v bližini Sv. Jakoba, po možnosti z električno razsvetljavo Pismene ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod eprazna soba*. 30052 Miren gospod želi sobo s posebnim vhodom. v centru mesta. Ponudb« na oglasni oddelek cJutra* ood cBančni uradnik*. S006S Lepo sobo pri pošti oddam z rso oskrbo 2 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 30032 Prazno sobo solnčno, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. S0096 Kot sostanovalca z vso oskrbo sprejmem jk> ugodni ceni gospoda ali dijaka v separirano sobo ▼ sredini mesta. Naslov jove oglasni oddelek cJutra*. 30095 Sobo z 2 posteljama prav let». s posebnim vhodom. elektriko in parketi oddam takoj na Taboru št. 5/1, desno. S0094 Kot sostanovalca sprejmem gospoda ali dijaka na Rimski cesti št. 24. pritličje, desno. 30104 Gospodična zeli prazno sobo v sredini m&sta. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro cl5. oktober ali nozneje*. 30192 Lepo sobo s 3 posteljami oddam nasproti realke. Ist-otam sprejmem sostanovalca. Naslov pove oclasni oddelek Jutra 30045 Firma L. Z.Konjevič iz Beograda avlia svojim ga'c m, da se s s>oj'mi sifčkami ili razreda z glase nakasruie do 3. oktobra ra državni razredni loter j in ^lara:o za IV. 'azred, da im polrditr s-fčke lil r?zrfda za vel avne za IV. rs itd Gospodični oddam takoj eiremljeno sobico z električno razsvetljavo. na Pogačarjevem trgu Stn, levo. ~ 3006« Mirna stranka brez otrok, želi solnčno. vsaj trisobno stanovanje v mestu za takoj. Plača naprej. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 30055 Sostanovalca solidnega, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 30074 2 sobi eno z 2 posteljama in krasnim razgledom, drugo pa s 4 posteljami oddam. — V dragi od postelje 150 Din mesečno. Naslov v oglas, oddelku cJutra*. 30076 1—2 lepi sobi opremljeni, s posebnim vhodom oddam takoj v sredini mesta. Na že'jo eno tudi prazno. Naslov v oglasnem oddelku cJutra* 30072 JUNIPER' ze er.o francosko žgai e z brin ev m ekstrakiom je najboljše sredstvo prot! levmatizmu glavobol, zobobelu. trganju, želodčnim boleznim 'td. Dobi se v vsaki apoteki, drogetiji n trgovini. Glavna zaloga < Vitomir Dolinšek Trgovci zahteva;te Agentura ,,Juniper" engros cene. Celje, Gosposka ulica St. 26 Glas&ct Jazz-band prvovrsten, se priporoča za zimske prireditve. — E. S vara. Ljubljana, Gledališka ulica 7,11, pri družini Kancler. 30000 Alojzij Koreš bivši narednik, s sedaj v penziji. naj se javi Dr. Domeniku. Zasreb. Dica 161 — radi Miloševi ča. 30092 Pekovski mojster iz Šiške, ki si je ogledal pekamo v Mariboru S. septembra. naj sporoči svoj naslov. Cena nizka. 3010S Lepo sobo s nosebnim vhoiom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v og-asrem oddelku cJutra*. »v<0S Deklico 4 leta staro, dam za svojo dobrim ljudem. Naslov v oclasnem oddelku cJutra*. Franja pričakuje v nedeljo ob 16. uri na istem prostoru. — cSkrat*. 30022 Energičen mlad človek dostojen in vztrajen, nr -;etne zunanjosti, hitir in okreten, iz katerekoli sroke, z znanjem nem škega in tvent hrvatskega tzika, se išče za Dodzasiopstvo za Ljab-I ano n Slove n jo, z? orodajo dobro uveden r ?icarniških stn jev. Mora bits v »tan'u dati bankarsko aii drugo sigurno varane jo za stroje spre-ete v komisijo na vsoto od 30-40/00 dinarjev. Lsstio ročno nap sane ponudbe do hrvatsko ali nemško na ogl. oddelek lista .Jutro' r>cd šitro V :1RAJN0ST 0078a' Bogat mladenič čvrst, s 150.000 Din v enem letu. želi znanjs v svrho ženitve z gospodično od 1& do žolet staro, posestnico večje trgovine Naslov s sliko na oglasni oddelek cJutra* pod cLja.bezen S. D.» 29957 Po vst m svrtti t re gl s, da jc ima den nov pr po r o ctk prot revmat rm . p- oti-nu in isb;as i Te strahotne bolečine se Vi.nez:uje o :ako v -iromasn de-avč vi k-lib c , kakor v s jajni palači bogataševi; p vsod iš ejo sv je žrtve, prihajajo pa n prič.-.ovaro. Kdo jih ne pozna — sko ne iz lastne i kušn e, ps vsaj pc *ožb?h svojih bi n ifc. nano je, koli-o muk morz prestati ra revrrati^mu oli k ko nevarne p sled ce lahk nastane:o iz ttga. Bo -čioe se vsak dan — rci . ra ra7nih mest h sepojavij jo otekline . ^kleoih.-oke in no^e rhrome. .ogosto sc pa 12 roleren pojavi tu : na očeh. ^lnogo je pri oraočiov. k odstr nju-e o samo bolečine. Znameniti z ravniki so se -jubrsumno ba-vili s tem da t- b le ni popolnoma unič jo. pa so t-šli p do z ravjs v ah-o izvedljivem domačem pitja, ki b na osl?d siromašne bolnike r,šil. teb mučnih bolečin Dajem vam p iicž-ost, .'a st o -em prepričate, ke: vsakemu, kdor m piše, pošljem POPOLNOMA. ZASTONJ poučni razpravo . majhno poizvušn o Ta način zdravljenja "ima že ns t;*oče in tisoče nrivrze cev — pridružite se tudi v: in z uspehom b sle zadovoljili in iznenaderi Aopst Bf.arrkt Eo-iftnerstorf, [ntalersfr. 5. Abt: 323. 10063 i Naznanilo! Cen . občirstvii nazianjam, da otvorim novo modernj urtjeso Aboaente sprejmem na dobro meščansko hrano po 12 in 17 Din dnevno Restavracija pod eSkalco*. Mestni tre št 11 29S&4 Družabni co ? 50.000 Din kapitala sprejmem v podjetje, v katerem je zasirurara dobra eksastenea. Ponudbe Vdova brez otrok, mirna in varčna gospodinja, dobrega srca. z dobro vpeljanim čevljarskim o hrtom, v starosti 45 let. z lastnim stanovanjem. opravo in 50.000 Din gotovine, želi znanja v svrho skorajšnje ženitve z gospodom čevljarjem, pridnim in varčnim, dobrega srca. v starosti 35—45 let in z ] nekaj gotovine. Le resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek cJutra* pod šifro cStroga tajnost*. 30099 Srno mladico, popolnoma udomačeno poceni prodam — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 29930 Dobermana čistokrvnega psa. 11 mese-pod i cev starega, prodam. Na-