Ocenili osnutek resolucije ib negativnim trendom dokaj uspešno gospodarsko >. Izboljšati pa je potrebno še delitvena razmerja, ikturo in višino zaposlovanja ter zmanjšati odvisnost od bančnih kreditov. ejšnji teden so se na seji sešli egati vseh treh zborov skupščine čine Velenje. Med bogatim dnev-redam je bila prav gotovo ednja točka resolucija o politiki nja družbenega načrta občine nje za obdobje 1972 - 1980 v i 1980. le kar na začetku lahko ugotovi-, da je na področju izvajanja ucije prišlo v mišljenju delovnih i ob zadnjih zaostritvah v gospodo bistvenih sprememb. Ino bolj je namreč prisotno spo-nje, da so usmeritve, nakazane v oiuciji, pravilne in tehtne, in da ' s potrebno natančneje upošteva-> kot v preteklih letih. Zanimiva je di ugotovitev, ki jo je podal vodja litske službe skupščine občine Janko Vovk, da namreč »kljub vsem gospodarskim teža-n, s katerimi so se naše organiza-združenega dela srečevale v le-in v preteklih letih to leto ucujemo kolikor toliko uspeš-LJmirilo se je namreč področje upne in osebne porabe, umirja pa Ise tudi področje zaposlovanja. Vse | bolj je v dolini prisotna potreba po usmeritvi proizvodnje ter inten-lem zaposlovanju. Večje spre-mbe je pričakovati predvsem pri irem programu Gorenja. Naše organizacije združenega dela v letošnjih devetih mesetih ustva-planirani prihodek, tudi doho-je v skladu s planom, problemi pojavljajo pri delitvi tega lodka, saj so delitvena razmerja resolucijskim zahtevam še ved-neustrezna. Pijeveč sredstev smo lenili za osebne dohodke, naše lizacije združenega dela pa so prezadolžene, oziroma preobre-ijene z bančnimi krediti in je gotovo realno pričakovati, da lo ti negativni kazalci prisotni še Iv prihodnjem letu, kar dokazujejo | tudi 'investicijski plani organizacij ženega dela, kjer te le četrtino esticijskih sredstev namenjajo iz nih sredstev. Ti in drugi kazalci ajo na manjšo materialno osno-: tej pa prispevajo tudi nerazum- Do konca tedna ne bo večjih sprememb. Vreme bo suho, z meglo v nižinah. ljivo visoki stroški gospodarjenja, ki močno manjšajo dohodek organizacij združenega dela. i Kljub naštetim problemom in sprejetim zveznim ter republiškim ukrepom na področlju ekonomske politike naše organizacije združenega dela dokaj optimistično načrtujejo razvoj v prihodnjem letu. Družbeni proizvod bi naj porasel za šest do sedem odstotkov, ob povečani produktivnosti dela za okoli S odstotkov. Izvoz naj bi se fizično povečal za okoli 12 odstotkov in bi dosegel vrednost okoli 138 milijonov dolarjev. Ob tem pa je potrebno opozoriti, da bo uvoz vendarle nekoliko višji. Takšna usmeritev sicer ni v skladu z zastavljenimi nalogami, vendar pa pri uvozu zavzema velik delež Rudarsko elektroenergetski kombinat, ki je pri izvozu zaradi znanih omejitev zastopan le z 1,2 milijona dolarji. V. prihodnjem letu naj bi tudi stopnja zaposlovanja, tako predvideva resolucija, dosegla le 3,5 odstotno stopnjo rasti. Pričakovati pa je tudi živahno investicijsko dejavnost Osnutek resolucije, ki so jo obravnavali delegati je bil dopolnjen s številnimi bistvenimi pripombami in ugotovitvami, tako da bo predlog resolucije, ki ga bodo delegati na seji skupščine obravnavali sredi tega meseca prav gotovo nekoliko spremenjen in dopolnjen ter upajmo tudi izvedljiv. , Delegati so na seji določili tudi nove cene oskrbnega dne v domu za varstvo odraslih Velenje. Te cene se niso spremenile leto dni, povišanje pa je usklajeno s povišanjem pokojninskih prejemkov. Povprečno zvišanje cen v domu bo le dvajset odstotno, kar je nižje od indeksa porasta cen za to obdobje. Razliko bodo v domu pokrili s še boljšo organizacijo dela in drugimi rezervami. To je prav gotovo zelo vzpodbudna in pohvalna opredelitev delavcev te ustanove. , Delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje pa so potrdili tudi predlog komisije za podeljevanje priznanj in nagrad občine Velenje. Komisija je predlagala, da se podeli najvišje občinsko priznanje dati grb občine Velenje Nestlu Žganku ob njegovi sedemdesetletnici. Zlati grb bo prejel za svoje dolgoletno neutrudno delo pri razvoju naše občine. To priznanje bodo Nestlu Žganku podelili na svečani seji skupščine občine Velenje, ki bo 25. decembra. B. Z. Januarja 22 novih stanovanj v soseski Šalek - Gorica III Stanovanja bodo zgrajena s sredstvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje, združenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Velenjski rudarji so tudi letošnji 29. november proslavili s pomembnim delovnim uspehom, saj so do praznika republike nakopali kar 4.093.000 ton premoga. V četrtek, 22. novembra pa so dosegli izjemen rekorden dnevni dosežek, saj so tega dne nakopali 21.50Q ton lignita, kar je za 400 ton več kot je znašal zadnji rekordni dosežek Do konca leta morajo rudarji nakopati še 407 tisoč ton premoga, da bodo izpolnili letni proizvodni načrt Prepričani so, da bodo tudi to nalogo izpolnili, poleg tega pa bodo v tem mesecu delali tudi vse sobote. Zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje je na seji 26. novembra sprejel, med drugim, tudi pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje, združenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Januaija 1980 bo v soseski Šalek - Gorica HI vseljivih 22 novih stanovanj, ki jih bodo zgradili iz sredstev, združenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, namenjena pa so za starejše občane, ki niso v delovnem razmerju, upokojence in udeležence NOV. Stanovanja bodo razdelili z javnim natečajem, ki ga bo že v kratkem objavil odbor za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Velenje. Besedilo pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi samoupravne stanovanj- ske skupnosti občine Velenje, združenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, objavljamo v današnji številki Našega časa v rubriki „Uradni vestnik občine Velenje". PREOBRAZBA STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA Začetek javne razprave o predlogu samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Velenje V današnji številki Našega časa objavljamo v rubriki .preobrazba stanovanjskega gospodarstva" (na straneh 5, 6, 11 in 12) gradivo in rokovnik za javno razpravo o predlogu samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Velenje. Naše naročnike in bralce posebej opozarjamo na rubriko ..Preobrazba stanovanjskega gospodarstva." Potrjene programske zasnove za leto 1980 Ob obravnavi programskih zasnov tednika Naš čas in Radia Velenje za leto 1980 se je predsedstvo OK SZDL Velenje zavzelo za kar največje podružbljanje obeh sredstev obveščanja — Pri poročanju o vsem, kar zavira razvoj, kar najbolj kritičen pristop - Tednik Naš čas in Radio Velenje nosilca osnovnega delegatskega in družbenopolitičnega obveščanja v Šaleški dolini Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je na seji 22. novembra, med drugim obravnavalo tudi programske zasnove tednika Naš čas m Radia Velenje za leto 1980. Lerte temeljijo na poglobljenem podružb-ljanju obeh sredstev obveščanja, na kvalitetnejši udeležbi zainteresiranih družbenih dejavnikov že v fazi priprav vsebinskih zansov tednika Naš čas in Radia Velerije, kakor tudi v fazi njihove družbene verifikacije in ocene uresničevanja načrtovanega delovanja. Med poglavitnimi usmeritvami tednika Naš čas in Radia Velenje za leto 1980 velja omeniti zlasti še večjo usmerjenost obeh sredstev obveščanja k obravnavi vprašanj političnega sistema ter k delegatskemu obveščanju, večja pozornost kot'do-slej pa bo namenjena tudi vprašanjem gospodarjenja in stabilizacije. Obogatene in dopolnjene pa bodo seveda tudi nibrike v tedniku Naš čas in oddaje na Radiu Velenje, ki so si pridobile širok krog bralcev oziroma poslušalcev. Člani predsedstva občinske konference SZDL Velenje so po obširni razpravi sprejeli predložene pro-nske zasnove tednika Naš čas in gramskih zasnov obeh sredstev obveščanja v prihodnjem letu. Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je na seji 22. novembra potrdilo programsko zasnovo tednika Naš čas in Radia Velenje zaleto 1979, ob tem pa se zavzelo za to, da se kar najhitreje oblikujejo skupščine Centra za informiranje, propa- gando in založništvo Velenje ter njen družbeni zbor, prav tako pa tudi sosveta za tednik Naš čas in Radio Velenje. Takoj pa je treba začeti tudi z akcijo za zagotovitev ustrezne materialne in kadrovske osnove delovne organizacije, da bi lahko uresničili naloge na področju osnovenega delegatskega in družbenopolitičnega obveščanja v občini Velenje, katerega nosilca sta tednik Naš čas in Radio Velenje. O programskih zasnovah tednika Naš čas in Radia Velenje za leto 1980 ter o novostih, ki. jih v tej zvezi načrtujemo, bomo podrobno poročali v eni od prihodnjih številk Našega časa. M. L. 0 nadaljnjih proizvodnih uspehih Predstavniki sozda Gorenje in kooperantov iz vse Jugoslavije so se pogovarjali o nadaljnjem vsestranskem sodelovanju 1TALLI SO TITOVI PIONIRJI - Ob praznovanju dneva republike šironm po Jugoslaviji vsako leto sprejemajo cicibane v pionirsko izaiacijo. Tako je bilo tudi v občini Velenje. V vseh osnovnih soo sprejeli v to najmno ičnejšo mladinsko organizacijo nad 800 ciccibanov. Še posebno svečano je bilo v domu kulture v Velenju,i, kjer je proslavil svoj rojstni dan tudi prvošolček osnovne šole Gusistav Šilih Aleš Stropnik, ki se je rodil prav na dan republike. adia Velenje za leto 1980, ob tem pa poudarili nujnost še večjega podružbljanja obeh sredstev obveščanja. Opozorili so na potrebo po kar najbolj kritičnem pristopu pri poročanju 0 vsem, kar zavira razvoj, zagotoviti pa bo treba v prihodnje tudi kar največjo sistematičnost v obveščanju, pri čemer bo treba doseči tudi dopolnjevanje vseh sredstev obveščanja, ki delujejo v občini Čimprej pa bo treba po mnenju razpravljalcev zagotoviti tudi potrebne materialne in kadrovske pogoje za delo uredništev Našega časa in Radia Velenje, posebej tudi zategadelj, da kar najhitreje postaneta nosilca osnovnega delegatskega in družbenopolitičnega obveščanja v občini Velenje. Razprava na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL Velenje je opozorila mimo drugega tudi na številne naloge, ki čakajo novinarje v uredništvih Našega časa in Radia Velenje oziroma sploh vse zaposlene v Centru za informiranje, propagando in založništvo Velenje posebej še pri uresničevanju pro- V Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje so se pred dnevi na delovnem posvetu sestali predstavniki sozda Gorenje in kooperantov te organizacije združenega dela, ki jo sestavlja 12 delovnih organizacij in 40 temeljnih organizacij združenega dela. Osnovni namen sestanka je bil, da se vsi, ki z dobavlja-njem reprodukcijskih materialov sodelujejo v proizvodnih procesih Gorenja, seznanijo s programskimi razvojnimi usmeritvami in da se dogovorijo o oblikah stalnega vsestranskega sodelovanja na področju povečanje proizvodnje, izboljšanja kvalitete, tehnoloških izboljšav, povečevanja izvoza in podobno. Posebno pozornost so namenili med drugim tudi podrobnejšemu spozn?"°nju celotnega proizvodnega piograma sozda Gorenje, ki je usmeijen v izdelovanje gospodinjske opreme, toplotne in klima tehnike, zelene tehnike, zabavne elektronike, komunikacijske opreme, zaprtih video sistemov, medicinske opreme, računalništva, gradbenih elementov, opreme za industrijo ter proizvodov in komponent za industrijo. Kot so predvideli v razvojnih načrtih, naj bi skupna vrednost proizvodnih programov v letu 1980 znašala 15.220.000.000 dinarjev, v naslednjih letih pa bo ta vrednost naraščala vsako leto za približno dvajset odstotkov. Vsestransko dolgoročno sodelovanje uravnava tudi samoupravni sporazum o trajnem sodelovanju, ki so ga pripravili v sozdu Gorenje, obravnavali pa ga bodo v vseh organizacijah združenega dela, ki so kot kooperanti oziroma izdelovalci reprodukcijskih materialov, sestavni del proizvodnje sozda Gorenje. J. k. S posveta v TGO Gorenje YU ISSN 0350-5561 Velenje, 7. decembra 1979 Cena 4 din Do leta 1985 v vrtcih 45 odstotkov predšolskih otrok Na zadnji seji skupščine občine skupnosti otroškega varstva so med drugim podali predloge razvojnih možnosti za naslednje srednjeročno obdobje , V ponedeljek, 26. novembra je bfla seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev občinske skupnosti otroškega varstva Velenje. Na dnevnem redu je bil predlog ocene izvajanja programa diužbenega varstva otrok v obdobju od leta 1976 do 1980 ter obravnava osnutka analize razvojnih možnosti družbenega varstva otrok v občini Velenje v obdobju 1981 - 1985. Delegati so predlagali, da bi v tem obdobju občinska skupnost otroškega vaistva Velenje pristopila k izgradnji vrtcev v Šentilju, Šmartnem ob Paki v Gorici, v naselju Šalek II, v Selu, nadomestni objekt za vrtec Mojca, ki pa bi ga nekoliko povečali, nadomestnih objektov za dva oddelka vrtca, ki sta sedaj v osnovni šoli v Šmartnem ob Paki, v nadomestnem objektu Mojce pa bi uredili tudi prostore za upravo vzgojno varstvenega zavoda Velenje. Ob koncu srednjeročnega obdobja bi tako vključevali v redno delo 2378 otrok, kar bo predstavljalo približno 45 odstotkov predšolskih otrok. Ta- Bo sredstev za izobraževanje dovolj? Za program, ki ga v prihodnjem letu načrtujejo osnovne šole v naši dolini zmanjka približno 70 milijonov din. Za združeno delo je skoraj gotovo to prevelik zalogaj. Krčenje programa ena od možnih ..rešitev". Prejšnji teden je bila peta seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine občinske izobraževalne skupnosti Velenje. Na seji naj bi delegati obravnavali osnutek programa občinske izobraževalne skupnosti Velenje za prihodnje leto, spregovorili pa naj bi tudi o devetmesečni realizaciji plana in finančnega plana občinske izobraževalne skupnosti za letošnje leto, o analizi razvoja vzgoje in izobraževanja v občini v obdobju 1976 do 1980 ter o nadaljnih razvojnih možnostih. Navkljub izredno pestremu ter pomembnemu dnevnemu redu, se je seje udeležilo premalo delegatov zbora uporabnikov, tako da skupščina ni bila sklepčna. V zadnjih mesecih smo v. Našem času nekajkrat poročali o nesklepčnostih na različnih sejah ter o neodgovornosti izvoljenih delegatov. Kljub temu, da smo že večkrat govorili o uresničevanju delegatskega sistema ter sprejemali določene sklepe in usmeritve, pa na tem področju prav gotovo še ni bilo stoijeno dovolj in bi pri osveš-čanju delegatov morali več narediti tisti, ki so zato odgovorni, saj bi z ustreznimi programi, stalnim izobraževanjem ter pogosto tudi z ustre-znjšim kadrovanjem laže premostili marsikatero težavo, med katere sodi prav gotovo tudi nesklepčnost na tako pomembni skupščini. Kljub nesklepčnosti so delegati obravnavali predviden dnevni red. Največ pozornosti so namenili letošnji realizaciji programa in finančnega plana izobraževalne skupnosti ter finančnemu planu za prihodnje leto. Kot je bilo razvidno iz gradiva, bo za obveznosti in dejavnosti, ki niso planirane in se pojavljajo v letošnjem letu, zmanjkalo 3.290.498 din. Ta primanjkljaj se je pojavil predvsem zaradi neplanirane podražitve avtobusnih prevozov, zaradi nadplanskega priliva otrok v malo šolo, valorizacije vrednosti točke za štipendije, povečanje vrednosti investicije za izgradnjo pete osnovne šole ter nekaterih drugih obveznosti. Delegati so bili mnenja, da je potrebno ta primanjkljaj pokriti, saj bi prenos v prihodnje leto le večal izgubo. Bolj vprašljiv pa je izračun potrebnih finančnih sredstev občinske izobraževalne skupnosti za leto 1980. Ta plan je bil pravzaprav dogovorjen in sprejet že v začetku letošnjega leta, vendar se sedaj pojavlja bistveno povišanje in zahteva po zagotovitvi dodatnih 70 milijonov dinaijev. Takšno povišanje bi prav gotovo spremenilo dogovoijeno stopnjo, ki jo namenjamo za interesne skupnosti družbenih dejavnosti, saj je še v težji situaciji tudi zdravstvo, katerega sanacijo je prav gotovo potrebno razrešiti v najkrajšem času. Delegati so predlagali, da se ponovno pretehtajo posamezne postavke tega plana izobraževalne skupnosti, ter se tiste, ki bistveno ne vplivajo na vzgojno učni proces črtajo iz programa. Kljub temu, da seja skupščine ni bila sklepčna, so delegati tvorno sodelovali pri obravnavi osnutkov in zato lahko pričakujemo, da bodo predlogi sprejemljivi ter jih bo zdiuženo delo lahko potrdilo. BORIS ZAKOŠEK ko bi bilo v naslednjem srednjeročnem obdobju zgrajenih 644 novih mest v vrtcih. Delegati so obravnavali tudi osnutek predloga o temeljnih usmeritvah razvoja otroškega varstva za obdobje 1981 - 1985 za program skupnih nalog, ki se izvajajo v Zvezi skupnosti otroškega vaistva SR Slovenije. Predlagali so, da bi se porodniški dopust podaljšal do 12. mesecev otrokove starosti, višina nadomestila osebnega dohodka pa naj bi znašala sto odstotkov povprečnega mesečnega osebnega dohodka upravičenca v preteklem letu. Delegati so obravnavali še poročilo o realizaciji programa in finančnega načrta te skupnosti za prvih devet mesecev letošnjega leta, potrdili pa so tudi ovrednoteni program za prihodnje leto. Mnogo nalog, ki so jih nameravali uresničiti letos je ostalo nerealiziranih, zato jih bodo prenesli v prihodnje leto. V prihodnjem letu naj bi pričele z delom jasli v Šaleku ter vrtec v Šoštanju. Tako bodo zajeli v organizirano varstvo v prihodnjem letu 192 novih otrok in bo tako v rednem varetvu 38 odstotkov predšolskih otrok naše občine. Skupnost bo tudi v prihodnjem letu krila del ekonomske cene v vrtcih, v februaiju prihodnjega leta pa naj bi odprii tudi oddelek predšolskih razvojno motenih otrok. Še naprej bodo izvajali 80 umi program za otroke, ki re^no ne obi kujejo vrtce. Žal pa bodo morali preložiti v naslednje - srednjeročno obdobje izgradnjo vrtca v Šmartnem ob Paki, sofinanciranje oddelka v Šentilju ter vrtec v Gorici. Poleg tega bo skupnost tudi v prihodnjem letu izvajala vse že dokaj dobro utečene naloge. Spregovorili so tudi o pravilniku o družbeni pomoči družinam, ki imajo otroke v privatnem varstvu. Pravilnik so brez večjih pripomb potrdili. Pred nedavnim so izvedli anketo o potrebah po varstvu predšolskih otrok do 22.30 ure. Anketa je pokazala, da v občini Velenje ni potreb po takšnem vaistvu. Razstava knjig likovnih del - Približati knjigo delavcu - Akademski slikar Karel Pečko med delavci — Kulturna snovanja v delovnem okolju V tovarni gospodinjske opreme Gorenje v Velenju smo bili konec meseca oktobra priče svojevistnemu kulturnemu snovanju. V sodelovanju z Dižavno založbo Slovenije so v tovarni priredili razstavo knjig, ki je obsegala okrog 150 del štirih vsebinsko zaokroženih področij. Veliko zanimanja je veljalo za družboslovna dela s knjigami Josipa Broza Tita in Edvarda Kardelja, pa tudi za knjige slovenskih pisateljev, ki so sodelovali v akciji Gorenja — „Delavec pisatelju nagrado zvestobe". Ob razstavi knjig pa so v jedilnici Gorenja razstavili tudi likovna dela akademskega slikarja Karia Pečka iz Slovenj Gradca. Pasteli iz ciklusa Uršlja gora so lepo dopolnjevali razstavni prostor in prinesli med delavce izredno svežino vsakdanjega delovnega dne. Na tak način se je vsak dan na tisoče delavcev srečalo s knjigo in umetniškim delom. Ob razstavi likovnih del Karla Pečka pa velja poudariti, da je bil umetnik izredno vesel povabila v Gorenje. Sam je namreč bil delavec, kovač na Muti, v današnji delovni organi- zaciji Gorenje—Muta. Plamen ogja, toplota žarečega železa in težavno delavsko okolje ga je tako navdihnilo, da je ob likovnem izražanju na platno >ravil tudi likovno akademijo. Pečka poznamo danes kot vidnega likovnega pedagoga, organizatoija pomembnih razstav v Slovenj Gradcu in mentorja številnih slovenskih akademskih ter samorastniških slikarjev. Profesorju Pečku so v Gorenju pripravili ob otvoritvi razstave prijetno presenečenje. Iznajdljivi oiganizatoiji razstave so staknili v kovaškem muzeju fotografijo iz leta 1939 in med kovači vil na Mutu je tedaj sedel tudi Karel Pečko. Profesor Pečko je o svojih delih na enem izmed razgovorov z delavci Gorenja dejal: „Iz trdih konstrukcij sem prišel na mehkejšo izpoved, na mehkejše barve, na izraz oblik, v enakih tonih, na tisti izraz, ki je kot balet... Uršlja gora, pod katero sem preživel velik del svojega življenja, me je zapeljala do novih izraznih oblik". Srečanje umetnika z delavci je bilo za marsikoga svojevrstno doživetje. V vsakdanjem delovnem okolju je sprememba poživila dan in pri marsikomu utrnila misel o lepoti v besedi, o lepoti v sliki. Misel, da je dan »! H. J. lahko drugačen od dneva! Na Grmovju pri Aiji vasi so pred dnevom republike slovesno odpdi nov dom upokojencev in varovancev, ki je rezultat solidarnosti delovnh ljudi in občanov širšega celjskega območja. V domu, ki bo namenjen predvsem negi lažje motenih oseb, je 160 ležišč, imenovali pa so ga po revolucionarki Nini Pokom. PRIREDITEV ZA PIONIRJE KONOVEGA Društvo prijateljev mladine Konovo je eno najbolj aktivnih društev za otroke v naši občini. Za letošnje leto so si zadali dokaj obsežen in zahteven program, ki so ga že tudi realizirali. Ob dnevu republike so povabili v nov dom družbenopolitičnih organizacij vse, ki so Mi sprejeti v pionirje. Pripravili so jim kulturni program, jih obdarili s spominskim darilom ter jih seznanili z nalogami, ki jih imajo pioniiji v krajevni skupnosti. 1 Društvo pa se v teh dneh intenzivno pripravlja na novoletno praznovanje. Letos bo prvič prišel dedek Mraz tudi k njim. Delegati zbora uporabni kov samoupravne sti novanjske skupnosti rs pravljali o stanovanjs graditvi — Poleg ugotov tev so potrebni tui ukrepi m Načrt stanovanjske gm tve v Šaleški dolini je letos predvideval izgradnji 368 stanovanj, za prihodnf leto pa 411 stmovanj i skupaj 779 stanovanj. Trt nutno je v soseski Šalek Q\ gradnji 4 70 stanovanj, pripravi na izgradnjo pa S, stanovanj. V soseski Šalek Gorica III je v gradnji 36 stanovanj, v gradnji pa, tudi 19-stanovanjski stolpi z vrtcem v Šoštanju. Torej v Šaleški dolini trenutno gradnji 849 stanovanj. Ztk spodbudna številka, kipat takoj pokaže v drugi luči, & povemo, da bo letos najboljšem primeru zgrqt nih 134 stanovanj oziram do konca leta 1980 le stanovanj, to pa je le 84 odstotkov načrtovanih, 110 stanovanj manj kotpi je predvideval načrt stano vanjske graditve za sedan, srednjeročno obdobje. Te podatke smo dobiti* prvi seji zbora uporabnika skupščine samoupravne inU resne stanovanjske skupnot Velenje, ki je bila v pom deljek, 26. novembra. S; dbudno je, da so o tu pomembni zadevi, kot stanovanjska gradnja, darle spregovorili tudi upe robniki. Treba je reči, da bili v svojih razpravah zel kritični Že na samem zači ku razprave so izrazili dovoljstvo, saj so dobi roke le golo poročilo poteku gradnje, z datm kdaj bi. moral biti pa mezen objekt zgrajen in hi bo (po obljubah izvajala Zato so zahtevali tudi < govomost za netpolnjeva zadanih nalog, kajti kot dejali, če ne bomo nikq klicali na odgovornost zi sedanje počasne gradi tudi za prihodnje ni upanji da bo bolje. Strokovne siit be samoupravne interes skupnosti, ki so pripm poročilo o poteku gradu} bi morale predložiti prti ukrepov za izboljšanje stt ja. Nujno pa se moramo sedaj vprašati, ali seda? organiziranost zagotavlja, uresničujemo to, kar dogovorimo. Prav zato delegati poudarili, da treba tudi na področju oi niziranosti nekaj premaknit, kajti cilj vseh mora I č imhitrejša in čimbolj cionalna gradnja staru ter dosledna odgovoi vseh, ki sodelujejo v njej, pa da nenehno razpravljam o odgovornosti po ovinki ali pa še to ne. *tr 1 H tJ Delavci Veplasa med svečanostjo anirajmo šestice 47 (509) - 7. decembra 1979 i\*3 uresničitev smelih načrtov, ki predvidevajo 70 odstotno povečanje proizvodnje v letu 1980. Svečanost ob otvoritvi novih proizvodnih prostorov so popestrili s kulturnim nastopom delavci Veplasa in Šaleška folklorna skupina, podelili pa so tudi priznanja za prispevek k razvoju delovne organizacije Veplas. J. K. oljša opremljenost in sodobni prostori bodo velenjskemu Veplasu že v prihodnjem letu omogočili 70 odstotno povečanje proizvodnje 20 let delavske univerze Na slovesnosti, ki sojo delavci Delavske univerze Velenje pripravili v počastitev dvajsetletnice delovanja so podelili priznanja vsem, ki so v tem času sodelovali pri uresniče vanju programa, ki so si ga zastavili Idločen korak k zastavljenim ciljem Tudi delavci delovne organizacije Veplas iz Velenja so praznik republike proslavili z veliko delovno zmago. Na slovesnosti, ki sojo pripravili v predpraznič-nih dneh, so predali namenu nove, sodobno opremljene proizvodne prostore. Izboljšanje delovnih pogojev je bila njihova dolgoletna želja in potreba, zato so pomemben delovni dosežek obeležili toliko bolj svečano. Gostom in sodelavcem je o pomenu te pridobitve govoril direktor velenjskega Veplasa Janez Navodnik in poudaril, da novi proizvodni prostori pomenijo prvi trden korak k ciljem, ki so si jih ob združitvi zastavili delavci Integrala in Galipa. Neprimerni prostori so bili najmočnejša zavora hitrejšega razvoja in posodabljanja, zato j o-je bilo treba čimprej odpraviti. Delavci Integrala so se s požrtvovalnim delom iz skromne delavnice uspeli preseliti v sodobne delovne pogoje, ki so pomenih tudi neprimerno boljše poslovne rezultate. Zato je po združitvi z Galipom stopala v ospredju skrb, da bi tudi ta temeljna organizacija, ki se je med proizvajalci pohištva in oblačil uveljavila kot kvaliteten izdelovalec, proizvajala v ustreznejših razmerah. Gradnja novega objekta se je zavlekla dlje kot so načrtovali, predračunska vrednost je zaradi eksplozijske zaščitenosti opreme znatno porastla, pojavljale pa so se tudi težave z dobavo potrebne opreme. Janez Navodnik je med drugim podčrtal tudi velik delež delavcev Veplasa in mnogih drugih dejavnikov v Šaleški dolini pri prizadevanjih za premagovanje teh ovir in čimprejšnjo izgradnjo. Daljši rok izdelave in večji stroški od načrtovanih bodo v tem poslovnem letu vplivali na uspešnost delovnih rezultatov, že v naslednjem letu pa bodo novi prostori s sodobno opremo omogočili rumemben dejavnik razvoja rad dnevi so v velenjskem Toplovodu proslavili dvajset-tnico daljinske oskrbe s toplotno energijo v Velenju V dneh pred praznikom re-iblike je bilo še posebej slo-isno v delovni organizaciji bplovod Velenje, kjer so sve-ino proslavili pomemben de-»ni jubilej. Prav 29. novembra tos je minilo namreč dvajset t, odkar so v mladem mestu elenje preko daljinske oskrbe čeli ogrevati prve objekte, iočitev, da v rastočem Ve-oju poskrbijo za daljinsko krbo s toplotno energijo, je a za nadaljnjo rast 'mesta redvsem pa za prebivalce iz-mno pomembna, med drugim di zaradi čistega zraka in Eolja, ki ga je omogočil toplo-od. S hitro rastjo mesta se je rila tudi toplovodna mreža in se večje tovrstne potrebe so red približno petimi leti nare-uvale ustanovitev delovne iganizacije za prenos in dis-ibucijo toplotne energije oplovod Velenje. V prostorih i delovne organizacije so pred levi pripravili svečanost ob vajsetletnici daljinske oskrbe s aplotno energijo v Velenju, na ateri je delavcem Toplovoda in levilnim gostom najprej spre-svoril predsednik izvršnega reta skupščine občine Velenje tanjo Kljun. Poudaril je velik omen toplovoda za hiter vse-ranski razvoj Šaleške doline in omembnost razvijanja te de-ivnosti v naslednjem obdobju. Mrektorica delovne organizaci-tToplovod Velenje Vali Žohar je nato orisala temeljne razvojne značilnosti toplovodne dejavnosti in prizadevanja velenjskega Toplovoda za čim-boljšo oskrbo s toplotno energijo. Ta so bila v tem srednjeročnem obdobju usmeijena predvsem v uresničevanje razvojnih nalog za izgradnjo potrebnih magistralnih in primarnih toplotnih naprav, v izvajanje ukrepov za racionalnejše izkoriščanje toplotne energije pri daljinski oskrbi mesta od virov do uporabnikov, v zagotovitev pogojev za merjenje porabe toplotne energije in uvedbo obračuna po dejanski porabi ter v samoupravno dogovarjanje z uporabniki o obsegu in pogojih izvajanja dejavnosti za daljinsko oskrbo s toplotno energijo po načelih svobodne menjave dela. Kot je poudarila v sjojem nagovoru direktorica Vali Zohar, bo tudi v naslednjem obdobju glavna aktivnost delavcev Toplovoda namenjena racionalnemu trošenju, kvalitetni dobavi toplotne energije in kontinuirani iz-gradnji toplovodnega oskrbovalnega sistema. Ob tej priložnosti so nekaterim sodelavcem, ki so prispevali velik delež k razvoju toplovoda, podelili posebna priznanja. Po kulturnem programu, ki so ga izvajali učenci osnovne šole Anton Aškerc iz Velenja. Na slovesnosti v Toplovodu ! priznanja. Šaleška folklorna skupina in ansambel Šaleški fantje, so si gostje z zanimanjem ogledali centralno energetsko pre-dajno postajo, ki od nedavnega obratuje s podvojeno zmogljivostjo. To pomeni pomembno delovno zmago za velenjski Toplovod in predvsem veliko pridobitev za Velenje, saj omogoča nemoteno preskrbo mesta podelili tudi posebna delovna s toplotno energijo tudi ob izpadih, ker so rezerve dovolj velike. Povečana postaja nudi pogoje za vključitev v toplovodno omrežje tudi tistim področjem Velenja, ki doslej niso bila toplificirana. Te zmogljivosti pa bodo, kot predvidevajo, zadoščale še za vse nadaljnje priključke do leta 1985. J. KRAJNC Nravstveni delavci SŠZD Velenje in Mozirje se vključu-ejo v (mednarodno leto otroka z akcijo: „Sanirajmo estice (otrokom rojenim leta 1973" — Ena od mnogih prreventivnih akcij zobozdravstvenih delavcev Delavci in učenci Rudarskega šolskega centra Velenje so praznik repuoiiKe pocasuu s siuveau««^, ** so jo pripravili v velenjskem kulturnem domu. Po zanimivem kulturnem programu je predsednik skupščine občine Velenje Franjo Koran izročil štiridesetim delavcem velenjskega Rudaiskegp šolskega centra visoka državna odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval tovariš Tito. Zdravstvfeni delavci SŠZD Velenje na eni izimed svojih sej sklenili, da vedejo v i občini Velenje in Mozirje :cijo „Sawirajmo šestice otrokom im letta 1973". Zavedajo se, da o prav* s poglobljeno skrbjo za avo zobbovje otrok doprinesejo | največ:ji delež v mednarodnem tu otroka. Zamisel je bila toplo nejeta inn podprta s strani strojnega keolegija delovne organiza-"dmžžene zdravstvene organi-acije Veleenje, kakor tudi na de-ivskem svvetu tozda SŠZD Velenje, i lahko ss takšnimi akcijami in z boljšano organizacijo zdravstvene ":be pribbližajo zdravstvene usluge rebam občanov. Da bo lahko leija zajehla vseh 930 otrok, in da o izvedenaav najkrajšem času, pa se odo zobemzdravnikom, ki že delajo predšoliske in šolske otroke pri-ružili še zobozdravniki splošnega iravstva. t Akcija, ki se je pričela 1. ecembra, bo izvedena v rednem ovnem času zobozdravstvenih elavcev. (Otroci bodo vabljeni v >bno amhbulanto s pismenim vabi-. S preegledom, testiranjem zob-oblog ; in sanacijo šestič, bo na ebnem zdravstvenem kartonu pstriranoo še stanje ostalih zob, oječe razvojne ter pridobljene lomalije < čeljusti in zob ter ustne Nežni. Cele bo pri otroku ugotovlje- na anomalija čeljusti in zob, ga bodo po končanem zdravljenju napotili k ortodontu. Sanacija šestič je potrebna zato, ker je prvi stalni kočnik zelo važen činitelj v razvoju celotnega stalnega zobnega loka in velikokrat odločilen za prvi ugriz ali ortodontno anomalijo, ki često onemogoča pravilno žvečenje. Take napake vplivajo na telesni razvoj otroka, pa tudi na psihični razvoj, ki je velikokrat zaradi takšnih anomalij moten. Istočasno pa bodo starši tudi zvedeli kako se pravilno čistijo zobje, kakšna naj bo pravilna prehrana in kaj lahko storijo sami za zmanjšanje posledic nezdravih zob za otrokovo zdravje. Zdravstveni delavci SŠZD Velenje poudarjajo že znano geslo: nasa bodočnost so otroci, ki naj zdravi, odpomi in srečni stopijo v življenje in delo. Finančna sredstva, približno sto tisoč dinarjev za nabavo novih kartonov, fluor tablet in plakatov, ki so jih razobesili po šolah in čakalnicah, sta prispevali občinski zdravstveni skupnosti Velenje in Mozirje. To je ena izmed preventivnih akcij SŠZD Velenje in Mozirje ter le ena od mnogih nalog v njihovem stabilizacijskem programu. T. K. 29. november so posebno slovesno proslavili delavci in predavatelji Delavske univerze Velenje. V teh dneh so namreč slavili dvajsetletnico delovanja, ki so jo proslavili s slovesnostjo, na kateri je ocenil dvajsetletno uspešno delo direktor Beno Groznik. Med drugim je dejal: „Naloge, ki jih je družba naložila delavski univerzi, je leta v svojem dvajsetletnem obdobju opravljala bolj ali manj uspešno, v veliki meri odvisno tudi od časovno pogojenega vrednotenja pomembnosti izobraževanja odraslih, ki je bilo iz leta v leto različno. Rečemo lahko, da je bila neglede na zunanje vplive, pri delavcih delavske univerze stalno prisotna nespremenljiva želja, da se ustvarijo takšne organizacijske, kadrovske in programske zasnove, ki bodo dajale možnost nuditi delavcem in občanom kar najširše možnosti pridobivanja novih znanj, katerih obseg, vsebina pa tudi način posredovanja bodo dejanski odraz želja in potreb tako posameznikov kot družbe. Ob tem pa je potrebno poudariti, da še tako močna želja ne more biti edini pogoj za dosego takega cilja, potrebno je še marsikaj drugega. Ustvarjeni bi morali biti ne samo ustrezni kadrovski in materialni pogoji, jasno definirano bi naj bilo tudi mesto, funkcije in pomen delavske univerze Velenje v času in prostoru." V nadaljevanju svojega govora je direktor Beno Groznik ocenil delo in ob koncu podal še nadaljnji program. Na osnovi dosedanjih dogovarjanj o mestu in nalogah delavskih univerz Slovenije, naj bi delavska univerza Velenje opravljala predvsem naslednje izobraževalne naloge: dopolnilno izobraževanje odraslih, družbenopolitično izobraževanje in usposabljanje članov družbenopolitičnih organizacij ter samo-upravljalcev, usposabljanje za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter izvajanje izobraževalnih nalog kluba samo-upravljalcev Velenje. Pomembna naloga bo tudi v prihodnje izobraževanje delavcev za poklice oziroma za dela na osnovi potreb organizacij združenega dela, sodelovali pa bodo tudi z izobraževalnimi službami v de- lovnih organizacijah. S svojo dejavnostjo je delavska univerza Velenje potrebna tako občanom kot združenemu delu. Zato mora biti mobilna, dinamična in moderna, takšna kot je okolje v katerem deluje. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja za dolgoletno sodelovanje z delavsko univerzo Jožetu Aljažu, Albinu Amonu, Jožetu Camlohu, Ingeborg Čas, Karel Čretnik, Valterju Demšarju, Zvonku Grosmanu, Emilu Hartnerju, Kristianu Htastelu, Alojzu Jevšenaku, Franju Kljunu, Edmundu Kmeclu, Ivu Knezu, Valterju Končanu, Sonji Kovač, Petra Krapežu, Francu Lashabeiju, Dragici Letošje, Francu Lipovšku, Anji Maček-Ključar, Marjanu Ma-rinšku, Stanki Mihelak, Ani Natek, Janezu Navodniku, O dvajsetletnem delu je spregovoril direktor Beno Groznik Zdravku Oblaku, Jeleni Pečovnik, Martinu Smrekarju, Antonu Šeligi, Milki Šinkovec, Vinku Šmajsu, Marjani Štumberger, Božu Vračku, Mariji Zupane, Ladu Zakošku ter Nestlu Žgan-ku. Posebej so se na slovesnosti zahvalili za uspešno sodelovanje skupščini občine Velenje ter njenim družbenopolitičnim organizacijam,občinski izobraževalni skupnosti in kadrovsko socialnemu sektorju REK Velenje. Za dolgoletno delo pri delavski univeizi je prejela Zin-ka Pečnik zlato plaketo Zveze delavskih univeiz Slovenije, Beno Groznik in Zvonko Gros-man pa sta prejela srebrni plaketi. Številka 47 (509) - 7. decembra 19 Številna priznanja godbenikom člani Rudarske godbe Velenje so zadnjo soboto in nedeljo v novembru nadvse slovesno proslavili 60-letno delovanje prazniki in jubileji so prilike. ko počastimo šlavljenca, mu sežemo v roke in zaželimo vse dobro in novih uspehov. Počaščen sem, da lahko čestitam današnjim jubilantom Rudarski godbi Velenje, ki s to prireditvijo časti 60-letnico svojega delovanja." S temi besedami je 24. novembra v slavnostno okrašeni dvorani doma kulture Velenje nagorovil predsednik skupščine občinske kulturne skupnosti Velenje Peter Krapež velenjske godbenike, ki letos slavijo 60-letnico svojega delovanja. S slavnostnim koncertom v dvorani doma kulture so na dostojen način izrazili ta jubilej. Pod vodstvom dirigenta Ivana Marina so zaigrali simfonično pesnitev Bela Krajina Marjana Kozine ter simfonično Kolo Jakova Gotovca. Izredno zahtevni deli, ki resnično predstavljata vrh dosegljivosti amaterskih orkestrov. Velenjski godbeniki so tudi na slavnostnem večeru potrdili, da sodijo med naše najboljše amaterske pihalne orkestre. „60 let je dolga doba. Spomniti se je treba, da sega začetek delovanja tega amaterskega kolektiva v čas takoj po prvi svetovni vojni in pomisliti koliko ljudi je v vseh teh šestdesetih letih sodelovalo in živelo za svojo rudarsko godbo. Stremeli so k skupnemu cilju in mnogokrat svoje posamične interese ter prosti čas podrejali skupnim koristim, vlagali, in še vedno to delajo, svoje znanje za skupen uspeh. S svojim delom so dokazali, da lahko tudi amaterska dejavnost doseže profesionalno raven," je še dejal med drugim Peter Krapež v slavnostnem nagovoru. Na slavnostnem koncertu so velenjski godbeniki dobili številna priznanja. Predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Velenje Karel Kordeš in tajnik Vinko Šmajs sta jim podelila republiška priznanja: zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke. Kot smo tudi zvedeli, bo dirigent Ivan Marin dobil najviše republiško priznanje za umetniške dosežke. Predsednik občinske kulturne skupnosti Velenje Peter Krapež je godbenikom izročil posebno priznanje, umetniško sliko, za dosedanje uspehe pa so jim čestitali tudi predstavniki delavske godbe Zarja Šoštanj, Delavske godbe Trbovlje, Pihalnega orkestra ravenskih železarjev iz Raven na Koroškem, kot tudi predstavniki drugih domačih kulturnih skupin. Godbenikom, ki igrajo pri rudarski godbi že dvajset let, je predsednik upravnega odbora Avgust Terglav podelil posebna priznanja. Godbeniki pa so dirigentu Ivanu Marinu poklonili umetniško sliko, z željo, da bi jih tudi v prihodnje tako usprešno vodil. Izredno doživetje je bilo ob koncu slavnostnega večera. Na dirigentski oder je znova stopil Ivan Marin st., ki je pred dobrimi dvajsetimi leti začel vzgajati sedanjo generacijo velenjskih godbenikov, v takratni mladinski rudarski godbi. Pod Na koncu so godbenlci zaigrali še pod vodstvom svojega nekdanjega dirigenta Ivana Marina st njegovo dirigentsko palico so godbeniki znova zaigrali koračnico Pozdrav Velenju, delo, ki ga je Ivan Marin st. napisal v spomin graditeljem Velenja. Obiskovalci v dvorani so ta nastop nekdanjega kapelnika rudarske godbe pozdravili z velikim navdušenjem ter se mu z dolgim aplavzom znova zahvalili za njegov velik prispevek k vzgoji sedanje generacije godbenikov. Ob jubileju je rudarska godba izdala tudi svojo prvo veliko ploščo, v posebni knjižici pa so podrobno opisali delo v zadnjih desetih letih. Slovesno praznovanj 60—letnega delovanja so go niki sklenili v nedeljo, novembra s skupnim kona tom godbenikov iz Raven Koroškem, Trbovelj ter domil rudaiske godbe. SJ V Šmartnem ob Paki odprli obnovljeno knjižnici Pomembna pridobitev za številne ljubitelje knjig - Bralcem na voljo 3150 zvezkov Čestitke in pnznanja za jubilej. Krajani Šmartnega ob Paki so ob prazniku republike izročili v uporabo pomembno pridobitev, ki bo nedvomno še popestrila živahno kulturno dejavnost v kraju. V prenovljenih prostorih nekdanje ambulante so odprii sodobno urejeno knjižnico, ki jo bo upravljal Kulturni center Ivan Napotnik Velenje. Za prijatelje vseh vrst knjig, kijih v Šmartnem ni malo, pomeni nova knjižnica posebno razveseljiv dogodek, saj si v zadnjem času knjig v Šmartnem ni bilo mogoče rzposojevati. Knjižnica je sicer dolga leta uspešno delovala pod okriljem kulturnega društva, zaradi prostorskih težav pa je ta dejavnost pred časom povsem zamrla. Da bi nadaljevali dolgoletno tradicijo, so krajevni skupnosti priskočili na pomoč Občinska kulturna skupnost Velenje in Kulturni center Ivan Napotnik Velenje. Adaptirali so prostore bivše zdravstvene postaje, jih sodobno opremili, obogatili in obnovili knjižno zbirko ter lepo Stekla dela za gradnjo nove glasbene šole S priložnostno slovesnostjo v sredo, 28. novembra so v Velenju slovesno označili začetek pripravljalnih del za novo glasbeno šolo — Predračunska vrednost novega objekta znaša 58 milijonov dinarjev Po otvoritvi so si krajani z zanimanjem ogledali prostore knjižnice. Za kolektiv glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje, tudi za celotno občino G elenje je bil v sredo, 28. novembra, pomemben dogodek. Tega dne opoldne so s krajšo slovesnostjo, kateri so dali poseben ton člani velenjske rudarske godbe z igranjem koračnic, obeležili začetek pripravljalnih del pri gradnji nove glasbene šole ali Glasbenega doma Velenje, kot je dejal na slovesnosti ravnatelj glasbene šde Ivan Marin. V njem bodo namreč poleg šole dobili prostore tudi Rudarska godba Velenje, MP zbor Gorenja, člani Šaleške folklorne skupine in MP zbor Kajuh-skupine, ki sedaj nimajo svojih prostorov ali pa delujejo v neustreznih. Seveda bo novi objekt, ko bo zgrajen, služil tudi srednješolskemu usmerjenemu izobraževanju glede na njegovo spaciali-zacijo, ter srednji glasbeni šoli, ki naj bi jo ustanovili predvidoma v letu 1981. Nova velenjska glasbena šola bo imela 2800 kvadratnih metrov uporabnih površin, stala pa bo na prostoru za osnovno šdo Anton Aškerc. vzgoja izo- braževanje kultura V njej bo 5 učilnic za skupinski pouk ter izrazni ples in 21 učilnic ter kabinetov za individualni pouk. Osrednji prostor pa bo predstavljala dvorana z 250 sedeži. V njej bodo lahko razni komorni koncerti, zasnovana pa je tudi tako, da bo lahko služila lokalni radijski postaji za snemanje domačih skupin. Čeprav na prvi pogled izgleda, da gre za velik objekt, pa temu ni tako. Povedati je treba, da bo že ob koncu naslednjega srednjeročnega obdobja, to je leta 1985, v novem objektu 1,6 izmenski pouk, bojijo pa se, da bodo že leta 1990 prav tako na tesnem kot so sedaj. Nenazadnje pa gjasbenih šol ne gradimo ali dopolnjujemo vsakih nekaj let kot drugih osnovnih šol ali pa vrtcev, ampak šele po preteku nekaj desetletij. Velenjsko glasbeno šdo obiskuje letos nekaj več kot. 522 učencev, kar je 10,2 odstotka šoloobveznih otrok. Konec leta 1985 pa bodo imeli v šdi predvidoma 700 učencev na nižji šdi in 60 na srednji šoli ali 14 odstotkov vseh šdo-obveznih otrok. Predračunska vrednost novega objekta znaša 58 milijonov dinarjev, v kar pa še niso vključeni stroški, ki bodo nastali v zvezi z urejanjem dvorane za snemanje. Sredstva so iz investicijske stopnje izobraževalne in kulturne skupnosti ter iz občinskega samoprispevka. Gradbeni odbor, ki ga vodi dipl. ing. Slavko Janežič, sije zadal nalogo, da bi bila šda zgrajena do dneva republike prihodnje leto. • "1 ' *r s. v: Takde so obeležili začetek pripravljalnli del za gradnjo nove glasbene šde. urejeno knjižnico pred dnevi odprli za obiskovalce. Na otvoritveni slovesnosti so s kulturnim programom sodelovali učena osnovne šde Bratov ■ Letonje, domači moški pevski zbor in redtatorji kulturnega društva iz Šmartnega. Gostem in številnim krajanom, ki so se zbrali na slovesnosti ter tako pokazali, da so ncwe knjižnice resnično težko pričakovali, je spregovoril Marjan Marinšek, direktor Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje. Izrazil je željo, da bi knjiga, ki bo izposojena v novi knjižnici, postala most med vsemi, most do vsega najbdjšega, kar ustva- rijo ljudje v svojem delu, mol do našega dela in ustvarjalna Nova knjižnica bo vsaj del zadovdjila povpraševanje zla po mladinski in leposlovni lik raturi ter pripomogla k po* čanju števila bralcev v oWis Tudi fond knjižnega gradiva,! je v zadnjih letih doseg razmeije ena knjiga na ene občana, bo z njo povečan, novi knjižnici v Šmartnem i Paki je bralcem na voljo 31! zvezkov. Kot podružnični usti novi matične knjižnice v Ve nju, ji bo zagotovljen koaf nuiran porast knjig ter sto kovna in usklajena nal novega knjižnega gradiva. J. Bo imela velenjska gimnazija dve usmeritvi? O pripravah na usmerjeno izobraževanje smo se pogovarjali z ravnateljem gimnazije Velenje Bojanom Glavačem V" pripravah izobraževanje na usmerjeno smo na Slovenskem veliko razpravljali o prihodnosti gimnaztj. Pojavljala so se celo mnenja, da za gimnazijo v usmerjenem izobraževanju sploh ni prostora, ker smo se v dokumentih opredelili, da naj bi v prihodnje vsaka srednja sola izobraževala učence za določene delovne naloge in opravila Smo tako rekoč pred vrati usmerjenega ^izobraževanja, ki naj bi ga pričeli izvajati že pnhodnje šolsko leto. Ravnatelja velenjske gimnazije profesorja Bojana Glavača smo zaprosili za krajši pogovor o tem. - Kako bo z gimnazijo v usmerjenem izobraževanju? B. Glavač: ,.Spoznanje, da obstaja vrsta zahtevnejših del, za katere se usposabljanje konča na visoki ali višji stopnji, se bo gimnazija prav gotovo ohranila v novem šolskem sistemu. Seveda ne takšna kot doslej, ampak usmerjena." — Katere usmeritve pa bi imele gimnazije v usmerjenem izobraževanju? B. Glavač: „V procesu usmerjenega izobraževanja naj bi se na pedagoški usmeritvi izobraževali dijaki, ki nameravajo nadaljevati študij na pedagoških akademijah. Na družboslovno jezikovni usmeritvi dijaki, ki bodo študirali pravo, in tisti, ki bodo študij nadaljevali na filozofski fakulteti ali fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Gimnazija naj bi imela še naravoslovno matematično usmeritev, kjer bi se šolali bodoči študentje matematike, fizike, kemije, medicine." - Ste že razmi3jali o usmeritvah velenjske gimnazije? B. Glavač: „ Čeprav še niso znani predmetniki gimnazijskih usmeritev in tudi na število usmeritev, pa je bil predmetnik skupnih izobraževalnih osnov v usmerjenem izobraževanju že sprejet. Menimo, da bi lahko imela velenjska gimnazija dve usmeritvi, in sicer družboslovno jezikovno in naravoslovno matematično. V vsako smer bi vpisovali po en oddelek, kar je minimum za delovanje šole. V kolikor bi v Velenju pridobili tudi srednjo glasbeno šolo, ki jo že nekaj časa načrtujemo, bi lahko njeni učenci na gimnaziji obiskovali pouk splošnih predmetov." Bojan Glavač - Kako se na vaši šoli vključujete v priprave na usmeijeno izobraževanje? B. Glavač: „2e od vsega začetka reformnih prizadevanj smo na šoli budno spremljali tok dogajanj. Sledili smo polemikam v raznih sredstvih obveščanja ia si tudi sami prizadevali, da bi evidentirali možne poti naše nadaljnjega delovanja. Zdaj, ko se je v slovenskem prostoru bolj o tipljivo oblikovala verjetni vloga gimnazije v prihodnjem izobraževanju, smo tudi na naS šoli bolj konkretno razmišljali o njeni usmeritvi. Pri tem smo upoštevali predvsem oceno potreb združenega dela, dozdajnje usmeritve učencev, prostorske, kadrovske tei materialne možnosti. Sodimo, da je položaj že toliko dozorel, da lahko nah konkretna razmišljanja in nakazane možnosti glede usmeritve velenjske gimnazrje posredujemo združenemu delu in drugih ustreznim domačim sredinam. Prav gotovo pa je tudi že napočil čas, da v okviru občine pripravimo vse potrebno za regijsko usklajevanje interesov na področju usmerjenega izobraževanja. Prav gotovo ni prav, da puščamo učence osmih razredov ter njihove starše tako dolgo t negotovosti." vilka 47 (509) - 7. decembra 1979 elika pridobitev za Šmihel znični dnevi so v Gornji Savinjski dolini minili na ičajen način — Najlepše so Dan republike proslavili mlajši, z njimi pa so se najbolj veselili prebivalci šmihela nad Mozirjem — Nova šola in cesta >ogodkov in dogajanj v pralnih dneh ni manjkalo tudi v mji Savinjski dolini, čeprav tokrat s kakšno posebno rostjo ne bi mogli pohvaliti, je namreč teklo več ali ij po ustaljenih običajih. K ličnim dnem je svoj delež ivilo tudi lepo vreme, v anjih urah sicer dokaj hla-, pa zato čez dan prijetno o. Tudi nekoliko starejši tjda ne pomnijo kdaj je prvi decembrski dan živo iro visoko na toplomerih. ladnje letošnje dni oddiha je izkoristil vsak po svoje, ijkalo ni izletov in potovanj ožji in širši domovini, mnogi se podali na krajše izlete po Stih planinah, bolj izkuše->a so Krenili na.zahtevnejše v Savinjske Alpe. Za isikoga so bili dnevi med miki tudi delovni, bosidi na »vnem mestu, bodisi doma. Kjer so bili z zadnjimi jesenskimi opravili v zaostanku, so se v petek in soboto podali na njive, travnike in v gozdove, navsezadnje pa je n počil tudi veseli čas kolin. Najlepše so seveda Dan republike proslavili naši najmlajši. Na slovesnostih, ki so jih dan pred praznikom pripravili na vseh osemletkah so številni cicibani stopili v pionirske vrste, na predvečer praznika pa so v vseh večjih krajih pripravili priložnostne slovesnosti. Seveda so se ob tem znova najbolj izkazali osnovnošolci, pomagali pa so jim tudi kulturniki in nekateri drugi dejavniki po posameznih krajih. Zagotovo so se najbolj veselili prebivalci Šmihela nad Mozirjem. Končno so namreč izročili namenu novo podružnično šolo, poleg šole v Lepi njivi zadnji k) Novi prostori so vsestranska pridobitev, stare (v ozadju) bodo preuredili v stanovanja sad solidarnosti delovnih ljudi in občanov Gornje Savinjske doline v okviru programa prvega samoprispevka. Nova šola tukajšnjim prebivalcem veliko pomeni. Najmlajšim bo prihranjena vsakodnevna pot v Moziije, vsi skupaj pa so v novem poslopju pridobili prostore za delo krajevnih družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev, saj te vrste dejavnosti v Šmihelu prav gotovo ne manjka. Če ob tem upoštevamo še dejstvo, da so tukajšnji prebivalci v letošnjem letu z obilo delovnih naporov, s številnimi prostovoljnimi delovnimi urami in z zvrhano mero prispevkov v tej ali oni obliki pripravili povsem dotrajano cesto v dolino za asfaltno prevleko in to prevleko na precejšnjem odseku tudi že položili, potem .nedvomno velja, da se prebivalcem tega lepega predela pod mozirskimi planinami resnično obetajo vedrejši dnevi. J. P. Več naložb v kmetijstvo Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi so si za prihodnje srednjeročno obdobje zastavili zahtevne naloge — V tržno pridelovanje hrane vključiti vseh 730 zaščitenih kmetij - Nova sirarna v Radmirju *ri snovanju in oblikovanju ojnih smernic za naslednje njeročno obdobje so v imjesavinjski kmetijski za-p v Moziiju veliko prostora nenili zlasti primarni kme-i proizvodnji in koopera-semu kmetijstvu v njenih ririh. Znova ugotavljajo, da razvojne možnosti zasebnega etijstva izredno velike, saj je dlani ocena, da so razpolo-va kmetijska zemljišča na anji tehnološki stopnji izko-čena največ do polovice, radi uibanizacije in zaraščan-z gozdovi se obseg za letijstvo primernih zemljišč lino zmanjšuje, zato je nujno, preostali prostor izkoristijo r najbolj smotrno, obenem pa ido morali izdatno izboljšati itavo in plodnost kmetijskih nrršin. V prihodnjem srednjeročnem dobju se proizvodna usmeri-v zasebnem kmetijstvu ne spremenila, v organizirano žno pridelovanje hrane pa meravajo vključiti vseh 730 ičitenih kmetij. Z vsemi mo-lini ukrepi nameravajo spod-tjati osnovno proizvodnjo in krilne dejavnosti na hribo-in višinskih kmetijah. S m želijo v kar največji meri niliti proces deagrarizacije, če že ni imoč zaustaviti. Sem sodi tudi naslednja naloga. Na podlagi izdelanih ureditvenih programov bodo v naslednjih letih obnovili 500 hektarov planinskih pašnikov in tako močno okrepili prehransko osnovo v živinoreji. V ravninskih predelih je najbolj pereč problem nezadovoljivo aiondiranje, zato nameravajo v prihodnjem obdobju opraviti vse možne zamenjave razdrobljenih zemljišč in osušiti 220 hektarov zamo-čviijenih površin. V živinoreji pa se bodo lotili mikrorajoniza-cije. Tako se bodo višinske kmetije, ki imajo pretežke naravne pogoje za prirejo mleka, preusmerile v vzrejo plemenske in klavne govedi, v ovčjerejo in tudi konjerejo, kije še posebej pomembna iz obrambnih vidikov. V rejo klavne živine naj bi se preusmerili tudi občasni pridelovalci mleka, s tržno proizvodnjo mleka pa naj bi se ukvaijale predvsem specializirane kmetije z velikim številom krav. Bistveno želijo povečati tudi obseg pitanja govedi, ki je doslej močno zaostajalo, v razvojne programe pa želijo dodatno vključiti še pospeševanje čebelarstva in ribištva. Seveda pri oblikovanju razvojnih smernic niso pazabilfna krepitev produktivnejših oblik Velike možnosti razvoja kmečkega turizma ureditviijo planinskih pašnikov bodo okrepili prehransko •novo v žživinoreji , * V.' * •. r združevanja dela in sredstev, kot so strojne, pašne in proizvodne skupnosti, od katerih je vse bolj odvisna storilnost v kmetijstvu. V te namene bodo skrbeli tudi za nenehno strokovno in splošno družbeno izobraževanje kmetijskih proizvajalcev, predvsem seveda kmečke mladine, ki je organizirana v aktivih mladih zadružnikov. Pomembna naloga za naslednje obdobje je tudi dopolnjevanje samoupravnih in dohodkovnih odnosov ter krepitev zadružništva s tesnejšim sodelovanjem kmetijstva in gozdarstva. Povprečna letna stopnja kmetijske proizvodnje naj bi v naslednjih letih dosegala 7 odstotkov, vrednost proizvodnje združenih kmetov pa naj bi se od 100 milijonov dinaijev v letu 1985 dvignila na 145 milijonov. Da bodo to dosegli, bodo morali v Zgornjesavinjski kmetijski zadrugi uresničiti prene-katero zahtevno nalogo. Znata o bo treba povečati pridelek travniške in njivske krme ter stalno izboljševati kakovost osnovne krnie z doslednejšim izvajanjem pašno-košne tehnologije. Število krav v organizirani proizvodnji bodo morali povečati od 3400 na vsaj 3700, z boljšim krmljenjem povečati molznost od 2700 na 3600 litrov in s tem povečati tižne viške mleka od sedanjih 2100 na 3000 litrov pri eni kravi. Za nadaljnjo rejo bo treba zagotoviti 50 odstotkov več telet, to pa bodo lahko dosegli le s povečanjem števila plemenic, izboljševanjem plodnosti, z višjo ravnijo zdravstvene preventive in z omejevanjem domačih zakolov. Morali b od O. seveda nadaljevati s sedanjim "tempom investi- cijskih naložb v zasebno kmetijstvo ter kadrovsko in strokovno okrepiti pospeševalno službo. Ohraniti bodo morali vse možne oblike družbene stimulacije in jih razvijati še naprej, zagotoviti stabilnejše pogoje živinorejski proizvodnji in sistemsko razreševati cenovna neskladja, ki jih samo znotraj agroživilskega kompleksa ni moč razrešiti, pa naj so dohodkovni odnosi še tako razviti. Tako zastavljen razvoj mora zagotoviti večji dohodek in višjo stopnjo socialne varnosti združenim kmetOm, obenem pa zagotoviti tudi večjo ekonomsko stabilnost in boljšo reprodukcijsko sposobnost zadruge. Znaten prispevek k temu bo vsekakor tudi izgradnja sirarne v Radmiiju, ki bo nedvomno močno spodbudila razvoj mle-kaistva v Gornji Savinjski dolini. JANEZ PLESNK V prazničnih dneh so se na Ljubnem prvič zbrali upokojeni obrtniki Gornje Savinjske doline — Zvrhana mera sreče in veselja in celo solze ganjenosti — Tudi 60 let v svojem poklicu Sreča upokojenih obrtnikov Del tistih, ki so bili presenečeni in predvsem srečni V dneh praznovanja Dneva republike so se izkazali tudi člani združenja obrtnikov občine Moziije. V soboto pred prazničnimi dnevi so namreč na Ljubnem pripravili srečanje, ki ga vsi udeleženci zlepa ne bodo pozabili. Na to srečanje so povabili upokojene obrtnike Gornje Savinjske doline. Srečanje je bilo tokrat prvič, pa morda prav zaradi tega toliko bolj prisrčno in veselo, čeprav velja takoj povedati, da zagotovo ni bilo zadnjič. Na Ljubnem se je zbrala dobra polovica od 86 upokojenih obrtnikov mozirske občine, za toliko svojih bivših članov so današnji člani združenja namreč. uspeli zbrati podatke. Zavedajo se, da so morda koga spregledali, ker pa dober glas seže v deveto vas, so prepričani, da bo ob prihodnjem srečanju spisek popoln. Dober glas zato, ker so bili vsi, ki so prišli, presenečeni in srečni, zadovoljni ob spoznanju, da njihovo preteklo delo ni pozabljeno. Najlepši dokaz zato je prene-katera solza, ki se je d) uvodnem nagovoru predsednika združenja Vilija Ma-rovta in ob čudovitem programu učencev osnovne šole iz Rečice, utrnila po zguba- nih licih nekdanjih obrtnikov in obrtnic. Ganjenosti ni manjkalo tudi nekoliko kasneje, ko so vsem, ki so se z obrtno dejavnostjo ukvaijali več kot tri desetletja, podelili posebna priznanja. Med njimi je bila tudi gostilničarka iz Krope, ki je pri svojem delu vztrajala celih 60 let Pa še nekaj, nam vsem v razmislek. Med tistimi,, ki so priznanja sprejeli, so bili tudi takšnih poklicev, ki danes skorajda že sodijo v spomin in narodopisno izročilo — kolaiji, sedlarji, pa danes v Gornji Savinjski dolini žal tudi že čevljaiji, morda kovači in še kdo. Današnji obrtniki so svoje predhodnike seznanili z delom svojega združenja, ustanovljenega sicer šele pred petimi leti, po nekaterih virih pa je to združenje delovalo že pred drugo vojno, razložili so jim svoje uspehe, težave in načrte. Upokojeni obrtniki mozirske občine so se tokrat torej srečali prvič. V prijetnem vzdušju po uvodnem delu ni manjkalo sproščenih besed zadovoljstva in veselja, pa obujanja "spominov na pretekle, tudi težke čase. Razšli so se z iskrenim srečno in na svidenje prihodnje leto. J. P. Sicer skromno priznanje, vredno pa veliko, veliko .., J Nujna bo usmeritev v vz rej d plemenske in klavne govedi Številka 47 (509) - 7. decembra 1S SREČANJE MIMOGREDE Milan Matko Pomembna vloga zgodovinskega krožil Tedni hitro minevajo. Dan postaja zelo kratek. Naš vsakdanjik je iz dneva v dan enak. Služba, dom, delo. Komaj čakamo prostih uric, ki jih posvetimo sebi. Po napornem delu si radi vzamemo urico časa za počitek ali svoj hobi. Nekateri rad; berejo, drugi spet drugo nekateri pa najdejo sprosti tev v prenašanju svojih občutkov na papir, les - rišejo ali izrezujejo. Milanu Matku pomeni izrezovanje lesa hobi, sprostitev in vračanje volje do dela. Pa prisluhnimo kratkemu zapisu z obiska v njegovem ateljeju. „Zaposlen sem v tovamr gospodinjske opreme Gorenje, in sicer v Servisni službi kot referent avtoparka. Po poklicu sem tehnični risar, vendar svojega dela že dalj časa ne opravljam več. Luč sveta sem zagledal leta 1946 v Braslovčah. Po rodu sem torej Savinjčan". Za kratek čas prekine razgovor, se nasmehne, krepko potegne cigareto in nadaljuje: „Saj veste, zakaj se smejem. Spomnil sem se na šaljivke, ki krožijo o Savinjčanih. Toda niso resnične. Pa pustiva to in raje nadaljujva." Obrne se k tihožitju, ki ga sedaj izrezuje, vzame v roke dleto in z resnim tonom pripoveduje naprej: „Že kot otrok sem imel veselje do risanja. Vedno sem si želel, da bi postal risar. V sebi sem 2 čutil zanimanje prav za g oblikovanje lesa". Malo se j zamisli, dvakrat krepko po- ■ tisne dleto v les in nadaljuje: j »Kakšni časi so bili takrat, j Človek je imel več prostega | časa. In prav takrat sem jaz | zbiral potrebno orodje za i svoje delo. To je bilo imenit-| no, ko sem našel dve dleti in ■ leseno kladivo. Kar zavriskal ■ sem od veselja. Sedaj že s šesto leto izpolnjujem svoj prosti čas z oblikovanjem lesa. Če verjamete ali ne, grem najraje po napornem delu v službi ali če se hočem duševno sprostiti v tale atelje, ki sem si ga uredil v kletnih prostorih in delam včasih tudi pozno v noč. Gotovo vas zanima, kaj najraje rišem? Najraje izrezujem stare mline, žage, torej stvari, ki gredo počasi že v pozabo". Mene seveda zanima, kje dobi ideje, kijih prenaša na les? Milan se nasmehne, prižge cigareto in odgovori: ,Ja, radoveden sem, kamorkoli grem. Če grem na izlet, opazujem naravo in tam največkrat dobim motiv". Spretne roke pa med najinim pogovorom pridno dolbejo v les in oblikujejo tihožitje. „Slika se oblikuje prav z vsakim izrezom koščka lesa, ki ga napraviš v les. Vleče te, ker hočeš videti, kakšna bo slika. Če nimam volje, potem se dela niti ne lotim. Vsakega koščka lesa mi je težko odvreči, ker vedno mislim, da bom tudi iz njega nekaj naredil, ustvaril. Kar poglejte,kakšen imam.atelje. Košček pri koščku. Toda moral se bon lotiti temeljitega pospravljanja." Najin pogovor in delo prekine za kratek čas in s smeškom na ustih nadaljuje: „Delal sem tudi že maske. Toda nisem s tem delom nadaljeval. Poskusiti sem hotel še druge likovne zvrsti. Moje roke so oblikovale že kipce, vendar sem imel premajhen delovni prostor. Zelo me zanima tudi pastel. Zanj sem pripravil že nekaj potrebnega materiala. Zato moraš imeti čas. Jaz ga pa nimam. Toda vzel si ga bom in poskusil tudi to. Da sploh lahko začnem z oblikovanjem lesa, moram najprej narediti načrt. To je ravno tako, kot pri zidanju hiše. Motiv, ki ga najdem v naravi, narišem najprej na skicirko v manjšem merilu, nato to povečam in prenesem na desko. Za svoje delo največkrat uporabim lipo, ker je mehka", je nadaljeval Milan, me pogledal po strani, dvakrat zarezal v les in krepko potegnil cigareto. „Ja, kako pa potem dokončno oblikujete sliko? " me zanima? „Ko mislim, da je motiv končan, potem sliko pobru-sim in jo premažem s posebnim lakom. Če hočem imeti kje svetlejše tone, potem še naprej brusim in šele na to prelakiram. Pripravil sem že nekaj samostojnih razstav, največkrat pa sodelujem pri skupinskih razstavil. Tam ljudje vidijo moje slike in me nadlegujejo, naj jim nekaj naredim. Večkrat mi kdo očita, da ne ustvarjam nič posebnega. Jaz se tega zavedam, vendar, ko bom imel čas, bom ustvaril nekaj povsem novega in zanimivega. Toda, danes je moda, če imaš kakšno sliko iz lesa na steni. Vse slike, ki jih naredim, mi ljudje sproti odnesejo," je dejal Milan. Ob koncu pogovora mu tudi mi zaželimo čimveč uspehov na delovnem mestu in v ateljeju T. K. Na osnovni šoli Gustav Šilih se učenci vključujejo v mnoge izvenšolske, svobodne dejavnosti. Na šoli sedaj deluje kar 25 krožkov ter 2 zbora (mladinski in otroški). „Bilo bi jih lahko več", je dejal v uvodnem razgovoru ravnatelj osnovne šole Gustav Šilih Franjo Slemenšek, „ven-dar zaradi dvoizmenskega pouka ne morem razvijati med učenci še ostalih dejavnosti. Izvedli smo anketo, ki je vsebovala naslednja vprašanja: v katerem krožku bi kdo želel sodelovati, kdaj, kje, kdaj bi bil zanje najprimernejši čas in predloge. Ugotovitve so bile prav presenetljive. Na vprašanje, kje bi obiskovali krožke, smo dobili kar 141 odgovorov učencev, ki bi se radi vključevali v izvenšolske dejavnosti v krajevni skupnosti. Med temi je največ vozačev, ki jih ne moremo vključiti v svobodne dejavnosti prav zaradi dvoizmenskega pouka. Na vprašanje, kdaj naj bi delovali krožki, je 31 učencev odgovorilo: pred pričetkom pouka, v svojem prostem času 25 učencev, največ (205 učencev) pa bi radi obiskovali svobodne izvenšolske dejavnosti takoj po pouku. Vendar se lahko v vse dejavnosti učenci vključujejo le v večernih urah. Nekateri so izrazili tudi željo, da bi naj bili krožki ob sobotah dopoldan in večkrat na teden. Težko je zajeti vse učence in jih zadovoljiti. Če pa bi hoteli imeti vse dejavnosti, kijih učenci žele, pa bi nastopile težave z mentorji in prostori. Od 25 krožkov so najmočnejši šolsko športno društvo, v planinski krožek je vključenih kar 109 učencev, zelo močna je tudi zelena straža (77 učencev). V ustanavljanju je plesni krožek. Nanj se je že sedaj prijavilo 158 otrok. Kar 128 članov šteje prometni krožek. Zaradi velikega števila mladih risaijev smo morali razdeliti likovni krožek na dva dela. Na šoli imamo tudi številne tabornike (103), ki delujejo v taborniškem krožku. Da ne naštevamo še recitacijske- Na obisku v eni izmed ga, folklornega, tehničnega, dramskega, glasbenega, kemijskega, lutkarskega krožka, krožka OZN. Poleg 27 stalnih krožkov pa delujejo na naši šoli še nakateri občasni, kot so Vesela šola, v katero je vključenih 434 učencev, bralna značka (624), Vegovo priznanje. Naši tehniki, ki združujejo dejavnosti foto krožka, strojnega, avto-modelarskega, avionmodelar-skega, brodomodelarskega, filmskega krožka, dosegajo' zavidljive uspehe na republiških in zveznih tekmovanjih. Prav takšne uspehe dosega tudi šolsko športno društvo. Likovni, tehnični, ročnodelski, dramski, reci-tacijski krožki se predstavljajo navzven s prirejanjem razstav in priznanj tudi v delovnih organizacijah. ' Na osnovni šoli Gustav Šilih pa deluje tudi šolski radio, ki oddaja dvakrat tedensko za vse učenoe in učitelje te šole. Seznanja jih o pomembnejših dogodkih na šoli, pa tudi v svetu. Za cA ranja nje tradicij NOB, pa je po mnenju Franja Sle-menška zelo pomemben krožek NOB ali kot ga sami imenujejo zgodovinski krožek. Najvažnejša naloga v njegovem programu je prav gotovo ta, da bo opremil s spominskimi obeležji vse pomembnejše kraje iz časa NOB. Del nalog je že uresničil, insicernaVihorskem vrhu, kjer je bila ustanovljena i k Šaleška četa, je odkril sporni sko ploščo, prav tako v ~ kjer je nekaj časa delovi partizanska bolnišnica Breza Jelka. Spominska obeležja deli jo učenci sami in jih prilagaj^ okolju. Dobro sodelujejo organizacijo ZB NOB v kraje« skupnosti. Za prihodnje leto nameravajo odkriti spomini loščo pri Izakovem bunkeij :jer je bila prva partizani bolnišnica na Slovenskem, f hova največja akcija pa bo p gotovo Pohod po poteh reve cije. To naj bi bila krožna pd ki bi peljala od Melanšk« domačije v Pesju, mimoDežra nove domačije v Prelogah, ESO obrata, kjer je padel Mi Pintar - Toledo, na Enski vi mimo bolnišnice Breza - Je in se zaključila pri spomeni talcev. To pot naj bi preho prav vsi pionirji velenjske ob& ne. Na osnovni šoli Gustav Ši deluje tudi pionirska hranilnic ki ima kar 447 varčevala Težave pa imajo s primeri rostorom, ki ga bodoposkui i kar najhitreje poiskati ia njim zagotoviti še boljše di hranilnice. j Mladi literati pridno zbin prispevke in jih izdajajo f,1 tem glasilu Vrtiljak. 1 izvenšolske oziroma svobo dejavnosti na osnovni šoli G tav Šilih vodijo učitelji, menti ji in nekateri zunanji s '' 75 let Planinskega društva _Šoštanj_ V Kajuhovem domu v Šoštanju je bil pred dnevi občni zbor Planinskega društva Šoštanj v izredno slavnostnem vzdušju ob visokem 75-letnem jubileju. Občni zbor slušno prizadeti! \T» I lr ini ■■ nnni fam/JinA ^» «<>X^ nw*n«> 11 < a 4a<> «»im številni planinci Šoštanja in Velenja, kakor tudi gosti, med katerimi so bili 'podpredsednik Planinske zveze Slovenije Marjan Oblak, predsednik Savinjskega meddruštvenega odbora Adi Vidmajer in tajnik Franc Ježovnik, predstavnik Krajevne konference SZDL in ZK Šoštanj Ivan Gusič, soproga častnega predsednika društva Andreja Stegnarja, ki se je zaradi bolezni opravičfl, delegacija Planinskega društva Velenje s predsednikom Andrejem Kuzmanom, načelnik Šaleškega alpinističnega odseka tovariš Avberšek ter znana alpinista Dušan Kukovec in Ivč Kotnik in predstavniki drugih društev iz Šoštanja. Kratko zgodovino društva, ki je bilo ustanovljeno kot sedmo planinsko društvo v Sloveniji, je podil v poročilu dolgoletni predsednik društva Viktor Koje, ki je nanizal vrsto uspehov, ki jih je društvo dosegalo pred pivo svetovno vojno, med prispevki naših bralcev in dopisnikov obema vojnama, ko so postavili kočo na Smrekovcu, še zlasti pa po vojni, ko je bil pod predsedstvom Andreja Stegnarja s pomočjo sindikata in delavcev tovarne usnja Šoštanj zgrajen pivi planinski dom v Šaleški dolini na Slemenu v Šentvidu, ki so ga pozneje zaradi izrednih zaslug tovariša Stegnarja poimenovali v Andrejev dom. Iz poročila je bila razvidna izredno razgibana izletniška dejavnost, saj so šoštanjski planinci bodisi organizirano ah pa posamič obiskovali številne gorske predele tako v Sloveniji kakor tudi v ostalih republikah. Posebno zanimivi pa so bili izleti na Kozaro, Sutjesko, Jahorino, Jablanico in znameniti most na Neretvi, Gorski kotar, Učko in še kam. Veliko pa jih je tudi opravilo šaleško planinsko pot in slovensko planinsko transver-zalo. Društvu je ob 75-letnem jubileju čestital podpredsednik PZS Marjan Oblak in predal plaketo Planinske zveze Slovenije za dolgole tno uspešno delo. Predsednik Meddruštvenega odbora Adi Vidmajer je društvu odelil plaketo Prijatelj planin, idsednik PD Velenje Andrej Ku-zman pa je društvu podelil spominski album. Vsi trije predstavniki so se zlasti ob svojih čestitkah, ki so jih namenili visokemu jubileju, zavzeli še za načrtovanje bodočih skupnih akcij v naslednjem srednjeročnem obdobju. O povezavi s krajevno skupnostjo, SZDL in ZK je spregovoril tudi predstavnik Ivan Gusič, kije poudaril, da bo le skupno delo se bolj utrdilo naš ugled v družbeni skupnosti. pod Prei Dolgoletni blagajnik Evgen Drva-rič je prejel za svoje delo bronasti častni znak PZS in umetniško sliko.. Tudi dolgoletni predsednik nadzornega odbora Rudi Satler je prejel za svoje delo umetniško sliko. Zaslužni planinci starejše generacije: Maks Dvornik, Milka Stegnar, Mimi Movh, Gizela Natek, Anica Zabret, Jože Mikek, Vinko Zabret, Miloš Volk, Dušan Kukovec, Franc Drev, Karel Vrabič, Rudi Satler, Karel Na-potnik, Hubert Jaki, Greti Stopat, Riko Železnik, Karel Kordeš in Ivč Kotnik pa so prejeli zlate znake Prijatelj planin, ki jih je podelil predstavnik Meddruštvenega odbora Franci Ježovnik. Svoj program dela je nakazala tudi delegacija planincev pionirjev iz osnovne šole Biba Roeck in ravnatelj osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha Karel Kordeš, ki se je zavzel za delo z mladino. Društvo pa bo v bodoče vodil novoizvoljeni predsednik Evgen Drvarič. Po končanem občnem zboru je domačin Ivč Kotnik predaval o vzponu na M. Everest. Za njegovo uspešno sodelovanje v himalajski odpravi, kakor tudi za izredne napore, mu je predsednik Viktor Koje izročil umetniško sliko Triglava, delo znanega slikarja Toša Primožiča, nekdanjega olimpijskega prvaka- Po predavanju je bil tova-riški večer, na katerem so se planinci sproščeno pogovaijali o dosedanjih izletih in bodočih nalogah ter se pri tem spominjali vseh tistih, ki so pred mnogimi leti utirali pot planinski oiganizaciji v Šoštanju in Šaleški dolini. V. K. Na letni konferenci temeljne organizacije slušno prizadetih oseb občin Velenje in Mozirje, ki je bila v sredini prejšnega meseca v Gornjem gradu, so pregledali delo organizacije v preteklem obdobju in ugotovili, da je bila društvena dejavnost na zadovoljivi ravni. Na seji je bil navzoč tudi Franc Nežman, član izvršnega odbora občinske konference SZDL. Na konferenci so obravnavali problematiko te humane orga- nizacije, ki daje zaščito in pomoč vsem zdravstveno prizadetim osebam. Med vzroke, ki zavirajo še boljše delo organizacije, nedvomno sodijo prostorske težave in velika oddaljenost nekaterih članov. Na letni konferenci so sprejeli tudi predlog, da naj bi planinska sekcija združevala redne obiskovalce gorskega sveta ter dala pobudo tudi ostalim organizacijam slušno prizadetih oseb. Na seji so sprejeli tudi delovni in finančni načrt organizacije ter izve novega predsednika, podprt sednika in delegata Skupno za socialno varstvo Velen Upravni odbor pa naj bi iz evidentiranje vseh slušno pn detih oseb v obeh občinah, delu naj bi jim priskočili pomoč tudi ostali krajani sporočili naslove slušno in vomo prizadetih oseb Teme organizaciji slušno prizadel oseb Šoštanj, Šenflorjan 164. Ll Škalski lovci priredijo vsako leto na praznik republike lov na Lubeli. Tudi za letošnji prazniki opustii te tradicije. Ulovili so nekaj lisic ter zajcev, veliko bolj veselo pa je bio kasneje v no lonkem domu. Ob lovskem kistu - krstili so kar tri lovce — je bilo smeha na pretek. GRADITELJI POZOR! jVsi, ki gradimo vemo, s kakšnim težavami se [srečujemo pri nabavi zidakov, apna, cementa in [drugega materiala v poletnih mesecih, ko jih { najbolj potrebujemo. DO EFE Šoštanj vas želi opozoriti, da je sedaj [pravi čas, ko se boste lahko brez težav oskrbeli z [našimi kvalitetnimi proizvodi, ki imajo 20 letno ^tradicijo. [ Iz našega proizvodnega programa vam po zelo f konkurenčnih cenah nudimo: • EFE-zidaki, [trdnosti 150 in 200 kp/cm2 • EFE malte, trdnosti 100 in 150 kp/cm2 ki vsebujejo že vsa veziva, zato ne potrebujete apna in cementa, temveč samo pesek. Vse informacije zahtevajte v prodajni službi DO EFE Šoštanj, Družmirje 20, tel. (063) 852 - 442 in 881 - 053. SE PRIPOROČAMO! SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje DO EFE Elektrofilterski elementi ppp p. o., Družmirje UU trt 63325 Šoštanj ŠOŠTANJ Začudeno so pogledali borci XIV. divizije, ko so v zgodnjem februarskem jutru stopili čez Sotlo na štajerska tla. No, pa smo prišli v pokrajino, kjer se brigade ne borijo podnevi, ampak samo ponoči, reče major Vasja. „Hej, mi se bomo borili podnevi in ponoči!" odvrne namestnik komandanta divizije Luka. Okna se odpirajo, prebivalci ogledujejo kolone naše dobro oborožene divizije. „To bo ropotalo", reče star možak, ki se je boril še na Piavi, in kuka iza ogla skednja. „France, France! Poglej, koliko je partizanov!" kriči beldas deček, ki je prihitel iz hiše. Za njim je stopilo na prag rdečelično, visoko dekle, rekoč: „Dosti jih je in vsi so korenjaki." „Kam pa fantje, kam? " vpraša neka zajetna kmečka gospodinja. „Kam mamica? Švabe bomo pregnali z naše zelene Štajerske!" ji odgovori kurir Martin. „No, hvala Bogu', pravi gospodinja. Brigade so se usule po hribovskih vaseh. „Dobri ljudje so tukaj na Kozjanskem", meni komisar divizije Krt. Tako smo prišli na Štajersko. Dobre ljudi smo srečevali in veselili smo se tega kljub snežnemu metežu. Hrvatska je ostala za nami in z njo lepi spomini. Tomšičeva brigada je napadla rudnik Rajhenburg. Švabi, ki so bili tam, so bili zajeti ali pa so zbežali. Tomšičevci so zaplenili tudi mnogo čevljev in obleke, a Šercerjevci so se jezili, ker so dobili premalo plena. 11. februarja 1944 je bila cela divizija razporejena na sektorju Bohor - Planina - Jurklošter. Vedno nove in nove kolone Švabov so prodirale iz Brežic, Celja in od Sotle. Začeli so se boji velikega obsega. Borci so bili na položaju ves dan. Zanimivo je, da v prvih clneh borbe ni bilo nobene razlike v borbenosti posameznih brigad. XIII. brigada, kije bila stara komaj pol leta, se je ravno tako borila, kakor ostale brigade. Kakih 4000 SS-ovcev je napadlo brigado na njenih položajih. Snežilo je tako močno, da nismo videli petnajst korakov pred seboj. Tisti dan je padel izredno hrabri in priljubljeni komandant 1. bataljona XIII. brigade, kapetan Tiger, mlad študent, ki je v vseh borbah hitel na čelu bataljona. Brž ko je bil Tiger mrtev, je prevzel komando nad bataljonom poročnik Bunc, Tigrov namestnik. Borci, ogorčeni nad smrtjo hrabrega komandanta, so pod Bunčevim vodstvom v jurišu pregnali SS-ovce s položajev. Ob Tigru so se zbrali stari borci, da se poslovijo od svojega bojnega tovariša. „Eh," je rekel vodnik Tone, „še včeraj smo govorili, ko smo lezli v te strmine, kako bo lepo, kadar bomo osvobajali to lepo štajersko žemljica Ali vidiš, kakšen vrag je bil Tiger v Suhi krajini spomladi Matevž Hace S STIRINAJSTO DIVIZIJO NA ŠTAJERSKO (Iz knjige »Spomini na partizanska leta," ki jo je v zbirki »Prešernova knjižnica" izdal Slovenski knjižni zavod septembra 1946) ---------------------------------------- slu2ba družbenega knjigovodstva V SR sloveniji DRUŽNICA VELENJE Ha podlagi obsega dela in plana potreb po strokovnih sode-ifcih . OBJAVLJAMO ista dela in naloge ripravnikov, in sicer: visokošolsko izobrazbo eko- 1. 2 pripravnika z mske smeri in 2 pripravnika z višješolsko izobrazbo ekonomske dri. ogoj je zaključeno šolanje — diploma visoke oziroma višje .^ole ekonomske smeri. 'Pripravniška doba traja za kandidate z visokošolsko izobrazbo največ 12 mesecev in za kandidate z višješolsko izobrazbo največ 9 mesecev. Po končani pripravniški dobi opravijo kandidati strokovni izpit po posebnem programu. Stanovanja ni. Objava velja do zasedbe objavljenih prostih del in nalog. Vloge pošljite na naslov SDK v SRS, podmžnica Velenje -rovska služba, Rudaiska 3, Velenje. Nemci so, zavedajoč se velike nevarnosti, ki jim je grozila od XIV. divizije, izpraznili vse male postojanke na Kozjanskem, kamor je prišla divizija ter pričeli zbirati velike oddelke samih esesovcev in policajev. Dokler ni prišla na Štajersko XIV. divizija, so se borili štajerski partizani večinoma ponoči in na partizanski način, pozicijskih borb niso poznali. Tudi ljudje po vaseh In trgih niso videli podnevi bataljonov in brigad. Zaradi tega so bili vaščani in tržani presenečeni nad dolgimi kolonami naših borcev z mulami, otovoijenimi s težkim orožjem. Cele dneve je padal sneg in nam otežkočal premike. „Ti vrag, ti," je rekel nekoč namestnik komandanta divizije podpolkovnik Luka, „vedno so govorili, da so na Štajerskem samo vinske gorice, ali kakor vidim, so tudi strmi hribi, kjer ni vina, temveč debele hoje in visok sneg." Po vsem kozjanskem ozemlju je pokalo. XIV. divizija se je prebijala v smeri Bohor — Planina. Ko smo prišli v neko kmečko hišo, je kričal gospodar, suh in velik kmet: „Mica, Franca, pripravita veliki sod vina! Naj fantje pijo!" Zopet drugje so gospodinje cvrle in pekle. „Ali greste res v Celje in Maribor? " so izpraševali ljudje. „Tu EFE Šoštanj, Družmirje 20, tel. (063) 852 - 442 ' in 881 - 053. SE PRIPOROČAMO! SOZD Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje DO EFE Elektrofilterski elementi p*^ rrr p. o., Družmirje UU UrL \ 63325 Šoštanj ŠOŠTANJ; Kozmetično frizerski salon MARIJA MUJADŽIČ Velenje, šalek. Cesta I, št. 8 Cenjene stranke obveščamo, da "smo nabavili najnovejše in najmodernejše aparate za nego obraza: — aparat za pre^ed kože (vlage v koži) — razpršilec pare za obraz — elektro masaža — glajenje gub — vakuum masaža — čiščenje mozoljev z vakuumom — piling brušenje kože — visoka frekvenca (masaža z ultravioletnimi žarki) — obsevanje z infra žarki (solux) — obsevanje z ultravioletnimi žarki (kvarcl Poleg tega izdelujemo kreme, losione in čistilna mleka za vse vrsti kož. Odstranjujemo tudi kurja očesa in otiske. Poleg kozmetičnih uslug in proizvodov vam nudimo vse vrste frizerskih uslug. — moderno striženje, fen frizuro, mini trajno.. . Naročite se lahko osebno ali po telefonu 851—018. Za obisk se priporočamo! 7. decembra 1979 vas obveščevalec koledar stek, 7. deeembe- - Ambrož obota, 8. december - Marija sija, 9. december - Valerija ideljek, 10. december - Smfljan ik, 11. december - Danijel a, 12. december - Ivan ctrtek, 13. december - Lucija dežurstva iŽURSTVO ZOBOZDRAV-OV V ZDRAVSTVENEM IMU VELENJE IZ 1979 - dr. Aleksander (ŠIČ, Kidričeva 3, Velenje, lefon: 850-894 12. 1979 - dr. Aleksander tŠIČ, Kidričeva 3, Velenje, Ion: 850-894 ZURSTVA VETERIN AR-V VETERINARSKI STAJI VELENJE od 7. 12. 1979 do 13. 12. »79 - Franc BLATNIK, dipl. t. - Velenje, Prešernova 22/a telefon: 852-253 ŽURSTVA ZDRAVNIKOV ZDRAVSTVENEM DOMU ELENJE 12. 1979 - dr. Popovič nevni), dr. Kunej (nočni) 8. 12. 1979 - dr. Zinaič 8. 12. 1979 pom. dežurni -.Grošelj 9.12. 1979 dr. Zinaič 9. 12. 1979 -- pom. dežurni ■dr. Grošelj 10. 12. 1979 - dr. Žuber uevni), dr. Hribar (nočni) 26. 11. 1979 sem na poti v službo od Foitove do Gorenja izgubila žensko uro Omicron. Najditelja prosim, naj jo proti nagradi vme na naslov Milena Urnaut, Foitova 6, Velenje. PRODAM Simco 1100 letnik 1973. Vili Šinkovec, Prešernova 9, Velenje, telefon 851-324. Vozniki Zastave 101. Montiramo vzvratne luči in neglenke na 101 z vašim ali naam materialom. Avtoelektro ervis Pelko, Dušana Kvedra 12, jhtenje._ ZAPESTNICA iz zlata je bila rubljena v Nami, med vrati, dne i.ll. 1979 ob približno 12.00 uri. (štenega in poznanega najditelja, se je javil in vprašal v Nami, na Idelku zlata, in pokazal zapest-co, naprošamo, dajo proti nagradi ne. MOojka Samec, Šaleška 16, Menje. V OKOLICI hotela Paka je ljubljen žepni album s foto-nfijami. Poštenega najditelja čaka igrada. Počivalnik, telefon 151-384, Velenje. KAVČ, dobro ohranj n, prodam ) zmerni ceni. Rihtaric, Tomšičeva .telefon 852-848 ISCEM kakršnokoli honorarno poslitev na domu, n. pr. plastika i drugo. Naslov v uredništvu. PRODAMO NEMŠKE VČARJE, rodovniške. TGO Gostje, služba zavarovanja. Infor-lacije po tel. 850-030 interna 102 dopoldne, od 18. do 20. ure temi telefon 954. Qgled možen ■k dan od 6. do 20. ure. UGODNO PRODAM avto Zaliva 750, letnik 1974. Informacije I naslov Jožica Prislan, Selo 19 a, idenje, telefon (063) 851-535 -opoldan. ENODRU ŽINSKO HIŠO na peri-tjji Velenjia prodam. Informacije t$ka 80, Vrenje. Ogled od 16. do 7. uie. SOBO ODDAM dekletu z dvo-skim dlelom ali upokojenki za oč pri v arst/u otroka. Naslov v PRODAM ostrešje za hišo. Naslov SOBO iščem v Velenju ali okolici, lov v uredništvu. PRODAM ZASTAVO 101 Super 979 in koimbi Zastavo 430 k z ►ignjeno sttreho. Informacije tele-|u 850-9866. ISCEM ŽENSKO od 50 - 65 let skupno (gospodinjstvo v bližini slenja. Nasflov v uredništvu. KRZNENCO JAKNO - avstralska ca čma, štt. 44, prodam. Naslov v edništvu. •ltV «1 • miličniki so zapisali REDNI KINO VELENJE 7. 12. - petek ob 18 in 20 uri SNEGULJCICA IN SEDEM PALČKOV - Wald Disneyeva risanka. ZARADI IZREDNE KVALITETE CENE VSTOPNIC 20,00 din 8. 12. - sobota ob 18 in 20 uri JUNAK DIVJINE - hong-kongški akcijski. Režija: Joseph Kuo. Igrajo: Wang Ka-Ta, Yan Na—ciy ' 9. 12. - nedelja ob 18 in 20 uri JUNAK DIVJINE - hong-kongški akcijski 10. 12. - ponedeljek ob 18 in 20 uri ŽIVEMU ČLOVEKU SE VSE ZGODI - domači. Režija: B. Gamulin. Igrajo: Mladen Vasary, Sanja Vejmovič 11. 12. - torek ob 18 in 20 uri POJEM PODNEVI, POJEM PONOČI - domači glasbeni. Režija: Jovan Ristič. Igrajo: Zdravko Čolič 12. 12. - sreda ob 18 in 20 uri NACIONALNI RAZRED -domača komedija. Režija: Goran Markovič. Igrajo: Dragan Nikolič, Gorica Popovič 13. 12. - četrtek ob 18 in 20 uri PARTIZANSKA ESKA-DRILA - partizanski. Režija: Hajrudin Krvavec. Igrajo: Bekim Fehmiu, Velimir Zivo-jinovič KINO DOM KULTURE VELENJE 10. 12. - ponedeljek ob 20 uri FILMSKO GLEDALIŠČE POJEM PODNEVI, POJEM PONOČI - domači glasbeni JONO ŠOŠTANJ 8. 12. - sobota ob 17.30 SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV - Wald Disneyeva risanka. ZARADI IZREDNE KVALITETE CENE VSTOPNIC 20,00 din 9. 12. - nedelja ob 17.30 in 19.30 ŽIVEMU ČLOVEKU SE VSE ZGODI - domači 10. 12. — ponedeljek ob 19.30 JUNAK DIVJINE -hongkongški akcijski 12. 12. - sreda ob 19.30 NACIONALNI RAZRED -domača komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI 7. 12. - petek ob 19 uri JUNAK DIVJINE - hongkongški akcijski 11. 12. - torek ob 19 uri ŽIVEMU ČLOVEKU SE VSE ZGODI - domači POPRAVEK V prejšnji številki je prišlo pri razpisu DO Elektro strojna oprema do napake. Delo STROJEPISKE se zdnižuje za določen čas s polnim delovnim časom, in ne za nedoločen čas, kot je bilo objavljeno. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR - V kegljišču termoelektrarne v Šoštanju je 16. novembra okoli 20. ure razbijal steklenice J. V. Zagovarjati se bo moral pri sodniku za prekrške. - 18. novembra je v gostišču pri Podbregaiju v Ravnah D. J. napadel P. in ga telesno poškodoval. Potrebna je bila intervencija miličnikov. - Nekaj po 22. uri sta se v kegljišču hotela Paa stepla A. K. in N. J. Posredovali so miličniki, vendar pa to ni bilo dovolj. Omenjena sta se namreč že čez eno uro zopet tepla. Tokrat se jima je v restavraciji hotela pridružil še E. B. Miličniki so vsem trem priskrbeli prenočišče na Postaji milice. Te intervencije pa bodo vsi trije poravnali pri sodniku za prekrške. steze naročeni na naš tednik? ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi mojega moža IVANA GLOJEKA se iskleno zahvaljujem vsem, ki so mi v najtežjih trenutkih stali ob strani, posebno pa gasilskemu društvu Šmartno ob Dreti, pevskemu zboru iz Bočne, njegovim sodelavcem ter vsem govornikom za njihove podovilne besede. Žalujoča žena Urška GLOJEK ZAHVALA Ob izgubi dragega TONETA LUKNERJA se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč medicinskemu, strežnemu in drugemu osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, duhovnikom iz Velenja in Šmartnega ob Paki za opravljene obrede, moškemu pevskemu zboru iz Šmartnega ob Paki za vse zapete žalostinke, prijateljem iz DVO Velenje za poslovilne besede ob grobu ter vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so darovali cvetje in ga pospremili na zadnji potL Žalujoči A, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazil sožalje, darovali cvetje m vence in pokojnika tako številno pospremili na njegovi zadnji poti Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Ledinekovim za nesebično pomoč, dr. Dečku in dr. Menihu, tov. Puglju za poslovilne besede, vsem predstavnikom DO in sodelavcem, godbi TUŠ, društvu upokojencev in duhovniku za ooravlien obred. Žalujoči: žena Marija, sinovi Tone, Ludvik, Edi, Lado in Herman z družinami in Rudi ter ostalo sorodstvo Topolšica, Šoštanj, Velenje, Radomlje. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, ata, starega ata in pradedka IVANA KUMRA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in za izrečene izraze sožalja. Posebno se zahvaljujemo dr. Stojanu Stupaiju za požrtvovalno lajšanje bolečin. Hvala oiganizacijam zveze borcev NOB, zveze borcev za severno mejo, društvu invalidov, društvu upokojencev, delovnim organizacijam, godbi Zarja, pevskemu zbora upokojencev, govornikom in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči vsi njegovi. A Trgovsko podjetje „VINO" p. o. Šmartno ob Paki Komisija za delovna razmerja delovne organizacije Trgovsko podjetje VINO p. o. Šmartno ob Paki RAZPISUJE prosta dela in naloge za nedoločen čas, in sicer: PRAVNIK Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — končana višja pravna šola, — 3 leta delovnih izkušenj. Rok prijave je 15 dni po objavi. 4» idr i I ZAHVALA W Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in i 14M9HH starega očeta -* m jj§3p im ANTONA PERGOVNIK A iz Topolšice 95 TOZD MEHANIZACIJA Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja VABIMO kandidate za izobraževanje iz dela za poklic žerjavis- ta stolpnega žerjava Pogoj: poklicna šola strojne ali elektro stroke, zdravstvena sposobnost - Izbrane kandidate bomo zaposlili ter jih takoj napotili na enomesečni tečaj za žerjaviste v Ljubljano. Po uspešno opravljenem tečaju in potrebni praksi bomo kandidate razporedili na delo s stolpnimi žerjavi. Interesenti naj se zglase osebno ali pismeno v kadrovski službi Vegrada Velenje, Koroška 8 B, v roku 15 dni od dneva objave vabila. STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE Delovna komisija delovne skupnosti strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanje Velenje RAZPISUJE na podlagi 94. člena statuta občinskih skupnosti za zaposlovanje Dravograd, Mozirje, Radlje, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec in Velenje dela in naloge VODJA STROKOVNE SLU2BE Pogoji: — visokošolska ali višješolska izobrazba družbene smeri, — 5 let delovnih izkušenj iz področja kadrovske dejavnosti, — imeti mora organizacijske in vodstvene sposobnosti. Poleg navedenih pogojev mora biti kandidat moralno—politično primeren. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Velenje, Šaleška 19. O izidu bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. REK VELENJE DO ELEKTRO STROJNA OPREMA VELENJE -PRELOG Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: 1. KONSTRUKTOR ZAHTEVNEJŠIH STROJNIH NAPRAV Z TEHNIČNI RISAR Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: podi) — najmanj srednja tehnična šola, — zaželene delovne izkušnje pri projektiranju; pod 2) — poklicna šola za tehniškega risarja. Delo se zdnižuje za nedoločen čas s polnim delavnim časom. Rok prijave je 15 dni od objave, kandidati bodo obveščeni v roku 30 dni po opravljeni izbiri. . B jčpSBH ■ H mm I ■ . - H H H H4PR|i! "f; f H " ' <. ji m Bv ' X L L «.* •' 1 | 1 M < lipi v* E^iH ■f *£ < g^aPNMi^H t." 1SL gfl ■ K > »Jg >i -J Lh Krajani Šoštanja so se v dneh pred 29. novembrom zbrali v avli kulturnega doma na proslavi, ki so jo v počastitev dneva republike pripravili tamkajšnji učenci ter mešani pevski zbor Svobode Šoštanj. Ob tej priložnosti so odprli tudi razstavo slikarskih del Veronike Svetina, učiteljice iz Zavodenj ter njenega očeta Franca Sulerja, ki sedaj živi kot upokojenec v Kasazah pri Žalcu. Prisrčno slovesnost so pripravili v počastitev dneva republike tudi na osnovni šoli XIV. divizije v Velenju. Po[ in sprejemu cicibanov v pionirsko organizacijo so odprli tudi vitrino, v kateri je v besedi in fotografiji predsti pot Štirinajste divizije na Štajersko. VELEBLAGOVNICA N| nama Velenje Pravo ime, ki vas reši skrbi pred odločitvijo o nakupih za družino in dom Vse blago v eni hiši! V 3 r^f /V-K Vrtec za praznik V krajevni skupnosti Konovo so v prazničnih dneh izročili namenu težko pričakovani vrtec ter tako kot mnogi dmgje proslavili dan republike s pomembno delovno zmago. Ko so v tej krajevni skupnosti sprejemali razvojni načrt za sedanje srednjeročno obdobje 1975-80, so poleg razvoja komunalnih dejavnosti vnesli v program tudi gradnjo novega središča krajevne skupnosti. Novo središče naj bi sestavljali vrtec, dom družbenopolitičnih organizacij in trgo- VUia' Pri tem so krajani pokazali izredno veliko zavest, saj se jih je ob glasovanju na referendumu za občinski samoprispevek v letu 1975, katerega so namenili za gradnjo teh objektov, kar 89,9 odstotkov izreklo za. Dela so začeli jeseni leta 1976. Prvi material za nov objekt so dobili s podiranjem zgradb na območju, ki se Je zaradi kopanja premoga ugrezalo. Vsa zemeljska dela, betoniranje temeljev in zidanje objekta do prve plošče so krajani opravili z udarniškim delom. Enako so s prostovoljnim delom uredili kanalizacijo, cestni priključek ter napeljavo vodovoda in elektrike. Gradnjo ostalega dela vrtca so zaupali GIP Vegrad-tozd DomsiOl, ki je februarja lani začel montažo celic in jo v istem mesecu tudi končal. Vzporedno s tem so krajani gradili tudi dom družbenopolitičnih organizacij, seveda pa ta še ni končan. Pri gradnji novega objekta so krajani pokazali zelo veliko zavest, saj so doslej opravili okrog 8600 udarniških ur. Da bi celoten objekt čimprej zgradili, so poleg rednega zbiranja samoprispevka in prostovoljnih delovnih akcij organizi- rali tudi zbiranje obveznic. In tudi tu so krajani, razen redkih izjem, pokazali, da želijo, da dobijo čimprej svoje krajevno središče, saj so na dan oddaje obveznic vpisali blizu 190 tisoč dinarjev. Doslej so v krajevni skupnosti zbrali v obliki samoprispevka blizu 2.280.000 dinarjev, od samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo so dobili 1.135.000 dinaijev, od odbora za pomoč in razvoj krajevnim skupnostim 250 tisoč dinarjev, precej denarja so prispevali krajani - kot smo že zapisali - v obliki obveznic za cesto, nekaj denarja pa so dobili od samoupravne interesne skupnosti za kulturo. Želja krajanov Konovega je, da bi gradnjo središča končali ob izteku zbiranja drugega samoprispevka. Zato pa bi - kot so dejali na slovesni otvoritvi vrtca - potrebovali še pomoč širše družbene skupnosti. Na slovesnosti ob otvoritvi vrtca je spregovoril tudi predsednik občinske konference SZDL Velenje Tone Šeliga, in med drugim dejal, da bo novo središče, ko bo v celoti zgrajeno, gotovo obogatilo življenje v krajevni skupnosti. Konovo je po načinu nastajanja ena najmanjših krajevnih skupnosti v naši občini, ki pa je v zadnjih letih dokazala največ uspehov. Ob tem pa je predsednik občinske konference SZDL Velenje Tone Šeliga opozoril, da se je prav pri gradnji vrtca oziroma večnamenskega objekta na Ko-novem pokazalo, da je v naši občini nujno združevanje sredstev krajevnih skupnosti, če hočemo, da bodo stvari hitreje napredovale, in da v naši občini na hitrost gradnje še vedno vplivajo posamezni birokratski administrativni in diugi zastoji. Qb koncu pa je tudi dejal, da je sedaj čas, ko bo treba začeti razmišljati ali se bomo spomladi odločili za nov samoprispevek. Dejstvo je, da je v sedanjem trenutku naše gospodarstvo zelo izčrpano, še zelo veliko pa je nerešenih vprašanj. Zato se je treba vprašati: ali bomo čakali, da se bo gospodarstvo okrepilo ali pa se bomo odločili, da gremo naprej. Kulturni program ob otvoritvi vrtca so izvedli člani domačega kulturnega društva ter otroci, ki so dobili svoje prostore v novem vrtcu in učenci osnovne šole Veljko Vlahovič Velenje. Novi objekt pa je s prerezom vrvice odprla triinpolletna Karmen Petek, ki je skupaj z diu-gimi najmlajšimi krajani Konovega že težko čakala na njihov novi dom. nit 1 PO POTEH ŠTIRINAJSTE DIVIZIJE - V počastitev republike je organizirala postaja milice Velenje letos že tradicionalni patrolni pohod po poteh Štirinajste divizije. Pa katerega pokrovitelj je bila velenjska tovarna gospodinjske < Gorenje, se je udeležilo dvanajst ekip postaj milic s po celjske uprave javne varnosti. Sodelovale pa so tudi ekipe terita ne obrambe in civilne zaščite. Sodelujoči so morali na ] pokazati več spretnosti in znanja. Vse ekipe so se na tekmo temeljito pripravile, zato je bila razlika v točkah, ki so jih da posamezne ekipe, zelo majhna. Najbolje seje izkazala ekipa i milice Velenje, draga je bila ekipa uprave javne varnosti tretja ekipa teritorialne obrambe Velenje, na četrto mesto pa« uvrstila druga ekipa postaje milice Velenje. trgovska delovna organizacija mozlrje p. o. OBIŠČITE NAS-ZADOVOLJNI BOSTE! Malo Karmen je doletela čast, daje odpiia vrtec „NAŠ CAS", glasilo So tične zveze delovnega ljud izdaja Center za informiranj^ propagando in založništvo Ve( nje, Velenje, Foitova 10, p. o. „NAŠ CAS" je bil ustano ' 1. maja 1965; do 1. janu 1973 je izhajal kot šti dnevnik „ŠALEŠKI RUl kot tednik pa izhaja CAS" od 1. januarja 19731 prej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stt Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Ta Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična ured * Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Fo 10, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni na Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 180 ( (za inozemstvo 360 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-603-38482. Grafična priprava CZP „Dolenjski list" Novo mesto, tisk I „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAŠ CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije iz* sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. febn 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. NOVA INDUSTRIJSKA PRODAJALN V sredo, 12. decembra ob 12. uri odpiramo na Koroški cesti industrijsko prodajalno, kjer boste lahko kupe naše izdelke po tovarniško znižanih cenah. Prodajalna bo odprta vsak dan od 11. do 18. ure. OB OTVORITVI BO NOVOLETNA RAZPRODAJA-CENE BODO ZNIŽANE DO 60% PREOBRAZBA STANOVANJSKEGA GOSPODABSTVA ---J Rubrika Našega časa Številka 2 Velenje, dne 7. decembra 1979 Prehod na ekonomske stanarine v občini Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje je v mesecu juliju letošnjega leta organizirala javno razpravo o družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu". V tej razpravi je bilo ugotovljeno, da je uvedba ekonomske stanarine eden od pogojev za uveljavljanje drugačnih družbenopolitičnih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Enako ugotovitev so sprejeli tudi vsi trije zbori občinske skupščine Velenje, ko so obravnavali to problematiko. Kakšen je tedaj namen prehoda na ekonomske stanarine oz. uveljavljanje ekonomskih stanarin: 1. Gre zato, da stanovanje uveljavimo kot resnično ekonomsko dobrino, ki zahteva, da ima vsak občan do nje tudi ustrezen odnos, saj stanovanje predstavlja enega od osnovnih elementov za zboljšanje življenjskih pogojev slehernega človeka. 2. Gre za to, da začnemo drugače ceniti vrednost stanovanja, v. katerem živimo. Naj to pojasnimo z naslednjim primerom: danes imamo v občini Velenje 5082 različnih stanovanj, katerih vrednost znaša približno 125 starih milijard dinarjev. Stanarine, ki pomenijo delno povračilo stroškov uporabe stanovanj pa zberemo v občini Velenje letno približno 2 stare milijarde din. In če vemo, da znaša masa neto OD v občini Velenje preko 230 starih milijard dinarjev letno, , kaj hitro ocenimo, kako mali delež našega osebnega standarda nam predstavlja stanarina oz. koliko dajemo za uporabo družbenega stanovanja. 3. Nenazadnje uvedba ekonomske stanarine pomeni tudi pravičnejši pristop k reševanju socialnega položaja posameznega delavca odnosno občana. Do sedaj smo za uporabo enakega stanovanja plačevali vsi enak znesek, ne glede na naš gmotni položaj (tisti, kije imel nizek OD je moral za stanovanje plačati prav toliko kot drugi z visokimi OD). To vprašanje se bo ob uvedbi ekonomske stanarine reševalo s subvencioniranjem (denarno pomočjo socialno šibkejšim družinam). 4. Čeprav je v celotni Sloveniji približno enako stanje glede vrednotenja stanovanj kot v naši občini, je vendarle potrebno reči, da imamo kljub razmeroma visokemu osebnemu standardu v občini Velenje za okrog 20 % nižje stanarine kot v drugih občinah, in to kljub razmeroma novemu stanovanjskemu fondu. To so le nekateri osnovni razlogi za prehod na uveljavljanje ekonomskih stanarin. Postopni prehod na višje stanarine je opisan v samoupravnem sporazumu, prav tako pa tudi ostala določila, ki spremljajo ta prehod. Prepričani smo, da bodo delovni ljudje in občani v javni razpravi uvideli, da bi nadaljevanje sedanjega stanja resno ogrozilo nadaljno vzdrževanje in izgradnjo stanovanj, hkrati pa bi pomenilo približevanje trenutku, ko bi morati naenkrat dvigniti stanarino za 300 %. Tega ne smemo dopustiti. Stanovanja so družbeno bogastvo, če naj ostanejo bogastvo, potem moramo vrednost stanovanjskega fonda krepiti sproti! VSEBINA N • OBRAZLOŽITEV predloga samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Velenje • PREGLED sedanje stanarine in ostalih stroškov za uporabo stanovanja • IZRAČUN stanarine za različne površinske enote stanovanj in različne kvalitete po predlogu samoupravnega sporazuma • TABELA za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarine za posamezne tipe gospodinjstev glede na njihove letne dokazljive dohodke gospodinjstva (DDG) za leto 1979 • PREDLOG SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O OBLIKOVANJU IN POSTOPNEM PREHODU NA EKONOMSKE STANARINE V OBČINI VELENJE • ROKOVNIK poteka javne razprave in sprejema samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Velenje Obrazložitev Predloga samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Velenje Uvod: Stanovanjski fond v družbeni lastnini v občinini Velenje predstavlja izredno bogastvo, kije zgrajen z napori sedanje, pa tudi preteklih generacij. Prav zaradi tega moramo posvetiti večjo pozornost temu našemu bogastvu, da ne bi bilo razvrednoteno, kar se je v preteklosti prav zaradi zamrznjenih stanarih dogajalo. Družbeni stanovanjski fond je sledeče strukture: a) Po vrsti: Vrsta stanovanj število površina v m2 garsonjere 653 15.933 1 -sobna /761 26.564 1,5-sobna 8 267 2-sobna 1.954 102.278 2,5-sobna 104 5.277 3-sobna 1.415 99.325 4—sobna 135 11.761 samske sobe 52 815 Skupaj 5.082 262.220 b) po vrednosti in številu hiš: 331. 12. 1978 Število stanovanj vrednost število hiš etažni lastniki 5.082 B62.220 1.253.806.072,85 296 47 Poleg družbenega stanovanjskega fonda c) po starosti: Starost število stanovanj delež v % do 10 let 2.455 48,31 10 - 20 let 1.482 29,16 21 -40 let 735 14,46 41 -60 let 58 1,14 61 - 80 let 175 3,44 81 - 100 let 22 0,43 nad 100 let 155 3,05 Skupaj 5.082 100,00 % d) po krajih: Kraj oz. krajevna skupnost Število stanovanj Velenje Paka/Selo Pesje STRAN 2 4.320 17 37 Hrastovec Preloge Arnače Šoštanj Topolšica Me tleče Šmartno ob Paki Ravne Gorenje Bele vode 14 3 7 536 33 44 52 8 4 7 Skupaj 5.082 stanovanj Že v javni razpravi o novih družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu, kije potekala v letošnjem letu, smo ugotovili, da je uvedba ekonomskih stanarin eden izmed pogojev uresničevanja teh odnosov. Glede na opredelitev v gradivih, ki so bila v javni razpravi, je ekonomska stanarina družbeno priznana cena za uporabo stanovanja, ki jo določijo vsi prizadeti dejavniki, ob upoštevanju splošne ravni cen, potreb za normalno vzdrževanje tako tekoče kot investicijsko, amortizacijo, stroškov upravljanja in funkcionalnih stroškov. Z ekonomsko stanarino bomo zagotovili materialno osnovo za samoupravljanje, s tem pa tudi neposredni vpliv stanovalcev na vzdrževanje in obnavljanje dmžbenega stanovanjskega fonda. Z ekonomsko stanarino bomo dosegli gospodarno vzdrževanje stanovanj, s povečano amortizacijo pa delno enostavno reprodukcijo v okvirn planov SISS, pa tudi nadomeščanje starih in za bivanje brez primernih sanitarij in ostalih pomožnih prostorov — neprimernih stanovanj. S prehodom na ekonomske stanarine bo dosežena tudi bistvena preusmeritev osebne porabe, za tiste stanovalce pa, ki ekonomske stanarine ne bi zmogli, pa izdelati kriterije za pravično subvencioniranje oz. delne nadomestitvene stanarine. Z uveljavljanjem ekonomskih odnosov bomo zagotovili tudi socialno pravičnost in bolj enak položaj stanovalcev, ki so v združenem delu enako obremenjeni s sredstvi za stanovanjsko izgradnjo, kot stanovalci pa zelo različno. Kajti razlike so vidne m ni vseeno: 1. če je nosilec stanovanjske pravice v družbenem stanovanju, nosi samo en del stroškov izgradnje in vzdrževanja stanovanja; 2. lastnik stanovanja oz. stanovanjske hiše pa nosi vse posledice izgradnje in vzdrževanja, ti stroški pa se z leti zaradi inflacije zmanjšujejo; 3. podnajemniki pa plačujejo tržno stanarino, kije največkrat mnogo višja od ekonomske in je zato izredno izkoriščan. Pravičnejši odnosi bodo doseženi s prehodom na ekonomske stanarine. Prehod na ekonomske stanarine naj bi bil postopen in v skladu s predloženim predlogom samoupravnega sporazuma, ki ga posredujemo v javno razpravo. I. IZHODIŠČA ZA IZRAČUN PREHODA NA EKONOMSKE STANARINE Predlog za prehod na ekonomske stanarine v občini Velenje izhaja iz stališč, sklepov in priporočil skupščine SR Slovenije, stališč in sklepov javne razprave v letošnjem obdobju, s tem, da so pri izračunu upoštevana sledeča izhodišča: 1. prehod na ekonomske stanarine se izvrši s 1. 1. leta 1985, da se prvo povišanje stanarin uveljavi s 1. 2. 1980, nato pa vsako leto s 1. januaijem 2. za izračun ekonomske stanarine je uporabljen faktor 3,05, kot odstotek zajemanja stanarine od revalorizirane vrednosti stanovanjskega fonda in ki zagotavlja: a) 1 % amortizacijo od revalorizirane vrednosti stanovanjskega fonda. Stopnja amortizacije je v skladu z zakonom, ki predvideva minimalno stopnjo. Amortizacija se bo v prihodnjem obdobju uporabljala v skladu s plani in sklepi samoupravne interesne stanovanjske skupnosti za prenovo že dotrajanih stanovanj, uvajanje novih instalacijskih napeljav v stanovanjskih hišah, ki le-teh še nimajo, in za nakup ali gradnjo nadomestnih stanovanj. Ne more pa se amortizacija uporabljati za odplačevanje kreditov, za vračanje lastne udeležbe, niti za tista dela, ki spadajo v redno vzdrževanje stanovanjskega fonda. b) 1,45 % načrtovana potrebna sredstva za vzdrževanje in in prenovo v skladu s sprejetimi normativi in standardi, s tem, da so sredstva namenjena za vzdrževanje v okviru SIS in v okviru zborov stanovalcev v KS. Za vzdrževanje bodo solidarno namenjena tudi sredstva iz stanarin novozgrajenih stanovanj v obdobju 1980 - 1985, ker novozgrajena stanovanja v prvih letih ob solidni gradnji ne potrebujejo sredstev za vzdrževanje. c) do 0,60 % za pokrivanje stroškov delovanja samoupravnih organov, delovne skupnosti SIS občine Velenje, delovne organizacije za vzdrževanje stanovanjskih hiš DOM Velenje in sredstva za funkcionalne stroške s stanovanjskim skladom: zavarovanje stanovanjskih hiš, prispevki za zaklonišča, bančni in drugi stroški. Za kritje teh stroškov moramo v stanarini zagotoviti sredstva v skladu z nalogami, ki so na osnovi vsakoletnih načrtov poverjene strokovnim službam, seveda v skladu s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela, sklenjenim med skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti ter delovne skupnosti in DOM Velenje. 3. Za izračun je upoštevano 15 % letno poviševanje cen stanovanjske izgradnje in povečanje cen pri vzdrževanju stanovanjskih hiš in stanovanj. Ob vsakoletnem izračunavanju stanarin bo upoštevan dejanski, s podatki statistike ugotovljen porast cen in v skladu s tem bo izvršena tudi korektura. v II. ELEMENTI ZA IZRAČUN CELOTNEGA PREHODA NA EKONOMSKE STANARINE so bili ob predhodnih izhodiščih upoštevani s stanjem stanovanjskega fonda 31. 12.1978. Ti elementi pa so sledeči: 1. Revalorizirana vrednost celotnega stanovanjskega fonda 31. 12. 1978 je znašala 1,253.806.072,85 din. Ta vrednost je bila izračunana v skladu z zakonom o revalorizaciji in amortizaciji in iz očiščene gradbene cene m2 zgrajenih stanovanj v letu 1977, kije znašala v naši občini 5.633,16 din/m2 za 353 zgrajenih stanovanj v tem letu in 6.179,06 din/m2 za 335 zgrajenih stanovanj v letu 1978. Tako dobljena cena m2 stanovanjske površine pa se letno revalorizira v višini z indeksi ugotovljenega porasta gradbenih cen za stanovanjsko izgradnjo. Ta porast je pri izračunu za prehod na ekonomske stanarine upoštevan letno s 15 %. Na osnovi zakona o revalorizaciji in amortizaciji, ki opredeljuje z letom 1980 obveznost najmanj 1 % stopnjo amortizacije od revalorizirane vrednosti stanovanjskega fonda, je z letom 1980 že upoštevana 1 % amortizacija, napram letu 1979 - 0,32 % in letu 1978 - 0.25 %. 2. Po preteku roka za prehod na ekonomske stanarine, bi morala ekonomska stanarina zgotavljati sredstva za vzdrževanje, delno prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v skladu z načrtom vzdrževanja, sprejetem na zboru uporabnikov, o katerem bo v bodoče razpravljal in sprejemal tudi zbor stanovalcev v krajevni skupnosti. V predlogu je upoštevano, da bo tudi v obdobju do 1985. leta potreben solidarnostni preliv za vzdrževanje od stanovanj in stanovanjskih hiš, ki bodo zgrajena v obdobju do leta 1985. 3. Stroški delovanja samoupravnih organov in strokovnih služb SISS in DO DOM ter funkcionalni stroški so obrazloženi že v točki 1. - 2/c. III. SUBVENCIONIRANJE - DELNA NADOMESTITEV STANARIN: Pogoje za pridobitev pravice do delne nadomestitve stanarin bo v letih prehoda na ekonomske stanarine potrebno prilagoditi, kajti z letnim poviševanjem stanarin bo raslo tudi število upravičencev do delne nadomestitve. / Ob sedanji poprečni stanarini v občini 373,87 din mesečno in ob poprečnem OD na zaposlenega, delež stanarine udeležen s 5,08%. Delež stanarine v poprečnem dohodku gospodinjstva pa 2,83 % (upoštevan poprečni OD - 7.352,00 din). IV. KAKŠEN JE SMOTER PREHODA NA EKONOMSKE STANARINE IN PRIČAKUJOČI UČINEK Smoter ekonomske stanarine je v tem. da pripelje do 1. bolj gospodarne in racionalnejše uporabe stanovanj sedanjega fonda; 2. bolj organiziranih pristopov k racionalnejši gradnji stanovanj ter do večje kvalitete stanovanj; 3. stanovalci bodo neposredno zainteresirani za odločanje in gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, k čemur pa bo pripomogla večja materialna osnova in interes za poglabljanje samoupravnih odnosov na tem področju; 4. bolj gospodarnega in samoupravnega delovanja tistih, katerim je poverjeno upravljanje in vzdrževanje družbenega stanovanjskega sklada, kajti mora se zagotoviti bolj racionalno in gospodarno vzdrževanje stanovanjskih hiš; 5. ob izvajanju družbenega dogovora o oblikovanju cen stanovanjske graditve bodo stanovalci in bodoči pričakovalci stanovanj neposredno zainteresirani za zniževanje cen graditve, saj se bo na realni ceni stanovanjske graditve oblikovala tudi ekonomska stanarina; 6. in ne nazadnje, del osebne porabe bo preusmerjen v izdatke za stanovanja. Spremenjena bo struktura življenjskih stroškov, s tem pa bo tudi večje angažiranje lastnih sredstev občanov za reševanje svojega stanovanjskega vprašanja. Velenje, decembra 1979 Pregled sedanje stanarine in ostalih stroškov za uporabo stanovanja PRILOGA 1 Sedanji mest. zemlj. ž 7 Zap. št. Podatki o stanovanju_ m2 št. točk vrsta Ogrev. Gre^e ° vode Odvoz smeti Dimn. Uporaba štor. vode Tokov, skup. prost. Hišnik TT "IZ" m TT Čišč. skup. prost. n: 8 1. 19 112 gars. 2. 25 163 gars. 3. 45 114 l-sob 4. 52 117 2-sob 5. 71 113 3-sob 6. 127 154 4-sob 7. 99 168 4-sob 135,95 219,25 338,95 383.25 527,15 1.052,25 836.26 19,00 5,70 102,60 86,40 8,55 5,30 70,90 6,00 26,00 41,00 37,50 7,50 156,25 86,40 11,25 2,70 70,30 36,00 38,50 34,00 45,00 13,50 243,00 216,00 20,25 5,30 177,25 6,00 26,00 41,00 52,00 15,60 280,80 129,60 23,40 5,30 106,35 6,00 26,00 41,00 71,00 21,30 383,4-0 172,80 31,95 5,30 141,80 6,00 26,00 41,00 190,50 38,10 793,15 172,80 57,15 2,70 140,60 36,00 38,50 3^,00 198,00 29,70 534,60 172,80 44,55 4,20 186,60 27,00 39,35 31,00 Obrazložitev: Zap. št. btev. oseb ' v stanov. znesek skupaj Opomba 16 17 18 Pregled je izdelan za nekatera karakteristična stanovanja z namenom, da bi bil dan pregled vseh stroškov, ki jih poleg stanarine plačujemo za uporabo stanovanja. Predmet sporazumevanja je sedanja stanarina, navedena v koleni 5- Ob prehodu na ekonomske stanarine pa odpadejo obratovalni stroški, navedeni v koloni 6. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 2 2 5 3 4 4 507,40 699,65 1.1^,25 1.069,30 1.427,70" 2.555,75 7. 4 2.104,05 Velenje, decembra 1979 Izračun stanarine za stanovanj in različne samoupravnega sporazuma: različne površinske enote kvalitete po predlogu m2 število točk Vrsta stanov. Sedanja stanar. Sedanji 0BS Znesek stanarine Po letih 19 112 garson. 135,95 19,00 190,33 1.2. 1980 266,46 1981 346,40 1982 450,32 1983 540,38 1984 594,42 1985 25 165 garson. 219,25 37,50 306,95 429,73 558,65 726,23 871,48 958,63 45 114 1-sob. 338,95 45,00 4?4,53 664,34 863,64 1.122,73 1.347,78 1.482,56 117 2-sob. 383,25 52,00 536,55 751,17 976,52 1.269,48 1.523,38 1.675,72 l.l. 1980 1961 1962 1983 1984 1985 l.l 1960 1961 1982 1983 1984 1985 1.2. 1980 1981 1982 1983 1984 1985 PRILOGA 2 71 113 3-sob. 527,15 71,00 738,01 1.033,21 1.343,17 1.746,12 2.095,34 2.304,87 14 46 soba 34,65 14,00 48,51 67,91 88,28 114,77 137,72 151,49 51,50 132 2-sob. 373,87 72,00 .2. 1980 1981 1982 1983 1984 1985 127 154 4-sob. 1.052,25 190,50 1.473,15 2.062,41 2.681,13 3.485,47 4.182,56 4.600,82 1.2. 1980 1981 1982 1983 1984 1985 99 168 4-sob. 836,26 198,00 1.2. 1980 1.170,76 1.639,07 1981 2.130,79 1982 2.770,03 1983 3.324,04 1984 3.656,44 1985 1.2. 1980 1981 1982 1983 1984 1935 523,42 732,79 952,63 1.238,42 1.486,10 1.634,71 1.2. 1980 1981 1982 1983 1984 1985 Tabela za ugotavljanje znosnih izdatkov za stanarine za posamezne tipe gospodinjstev glede na njihove letne dokazljive dohodke gospodinjstva (DDG) za leto 1979 PRILOGA Dohodkovni razred Btevi lo članov v go spodinjstvu Št. Letni DDG din 1 2 3 4 ? 6 7 - 8 , 1 3.1..399 0,4 2 11.900 - 22.799 4,5 3 23-800 - 35.699 6,2 1,8 4 35.700 - 47.599 8,2 3,7 0,4 5 47.600 - 59.499 9,7 5,2 2,9 0,3 6 59.500 - 71.399 10,9 6,5 3,1 1,5 0,8 0,3 7 71.400 - 83.299 12,0 7,5 4,1 2,6 1,9 1,4 0,8 0,6 8 83.300 - 95.199 12,9 8,4 5,0 3,5 2,8 2,3 1,7 1,5 9 95-200 - 107.099 13,7 9,2 5,8 4,3 3,6 3,1 2,5 2,3 10 107.100 - 118.999 14,4 9,9 6,6 5,0 4,3 3,8 2,9 2,8 11 119.000 - 130.899 15,0 10,6 7,2 5,6 4,9 4,4 3,9 3,6 12 130.900 - 142.799 15,6 11,2 7,8 6,2 5,5 5,0 4,5 4,2 13 142.800 - 154.699 16,2 11,7 8,3 6,8 6,1 5,5 5,0 4,8 14 154.700 - 166.599 16,7 12,2 8,8 7,3 6,6 6,0 5,5 5,3 15 166.600 /- 178.499 17,1 12,7 9,3 7,7 7,0 6,5 6,0 5,7 16 178.500 - 190.399 17,5 13,0 9,6 8,1 7,4 6,9 6,3 6,1 17 190.400 - 202.299 18,0 13,5 10,1 8,6 7,9 7,4 6,8 6,6 18 202.300 - 214.199 18,4 13,9 10,5 9,0 8,3 7,8 7,2 7,0 19 214.200 - 226.099 18,7 14,3 10,9 9,3 8,6 8,1 7,6 7,3 20 226.100 - 237-999 19,1 14,6 11,2 9,7 9,0 8,5 7,9 7,7 Na podlagi III. poglavja dogovora o enotni politiki uveljavljanja ekonomske stanarine v SR Sloveniji in v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976 - 1980 v letu 1978 sklepamo stanovalci v zborih stanovalcev hiš v krajevni skupnosti, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih (v nadaljevanju: udeleženci) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o oblikovanju in postopnrm prehodu na ekonomske stanarine v občini VELENJE I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Temeljni cilji in naloge na področju uveljavljanja ekonomskih stanarin izhajajo iz uresničevanja sklepov VIII. kongresa ZKJ, 8. seje predsedstva ZK Slovenije, stališč, sklepov in priporočil skupščine SR Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, dogovora o enotni politiki uveljavljanja ekonomskih stanarin v SR Sloveniji in « resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980 v letu 1980 ter drugih dokumentov, ki Praktični primer k tabeli: Stanovalec, kije nosilec stanovanjske pravice v 4—sobnem stanovanju s 127 m2 površine in ki je ovrednoteno s 154 točkami, bi moral plačevati sedaj stanarino v znesku 1.052,25 din. /Primer iz priloge 2). Glede na to, daje njegov letni dohodek gospodinjstva 63.043,80 din in da šteje gospodinjstvo 5 članov, spada v dohodkovni razred pod zaporedno številko 6 (podčrtano v tabeli). Da bi ugotovili znesek subvence izvršimo sledeči izračun: 63.043,80 x 100x 0,8= 5.043,50 din 5.043,50 : 12 = 420,29 din 420,29 din je znosna mesečna stanarina za navedenega stano-valca. 1.052,25 din - 420,29 din = 631,96 din 631,96 din pa predstavlja znesek subvencije. Če izpolnjuje stanovalec ostale pogoje bo lahko uveljavljal subvencijo v znesku 631,96 din. V primeru pa, da bi imel stanovalec ob navedenem dchosku gospodinjstva npr. 7 ali več družinskih članov, bi po tabeli sploh ne plačeval stanarine. Vendar pa bo v skladu z 19. členom predloga samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Velenje dolžan prispevati 20 % stanarine, ali v navedenem primeru 1.052,25 x 0,2 = 210,45 din. PREDLOG obravnavajo področje gospodarjenja s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini. 2. člen Temeljni družbeni cilji in naloge postopnega prehoda na ekonomske stanarine, ki jih določajo našteti in drugi dokumenti, so zlasti: - ekonomska stanarina mora postati družbeno priznana cena za uporabo stanovanja in osnova za dejansko krepitev vpliva delovnih ljudi in občanov na odločitve na tem področju ter materialna podlaga za samoupravno dogovarjanje in odločanje pri gospodarje-nju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; - nadaljnje razvijanje samoupravnih socialističnih in produkcijskih sil na področju stanovanjskega gospodarstva; - programiranje in izvajanje vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini na podlagi tehničnih normativov in standardov vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš; - usmerjanje in usklajevanje vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini; - informiranje udeležencev o ukrepih, stanju in nalogah pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. 3. člen \ Uresničevanje prednjih temeljnih ciljev, usmeritev in nalog bodo zagotovili: Samoupravni sporazum o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Velenje - itinovilei v zborih stanovalcev hiš v krajevni skupnosti, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih kot temeljni nosilci na področju gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; - samoupravna stanovanjska skupnost občine Velenje z izvajanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v občini Velenje in z razvijanjem informacij na tem področju; - skupščina občine Velenje s pravočasnim sprejemanjem normativnih aktov ter ukrepov za pospeševanje razvoja obrtnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje s stanovanjskim skladom hiš v družbeni lastnini. 4. člen S tem samoupravnim sporazumom sprejemamo udeleženci temeljne skupne cilje, usmeritve in naloge v zvezi z oblikovanjem ekonomskih stanarin in prehodom na ekonomske stanarine, določamo kriterije in merila za izračun, notranjo delitev in porabo stanarine ter ukrepe za zavarovanje življenjskega standarda stanovalcev z nizkimi dohodki. 5. člen Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo skupno uveljavljali minimalne standarde za gradnjo stanovanj, s čemer bomo pocenili gradnjo in zmanjšali obremenjevanje stanovalcev z ekonomsko stanarino. To bomo dosegi predvsem z učinkovitim izvajanjem družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji. 6. člen Za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine sprejemamo udeleženci tega sporazuma naslednja skupna in enotna izhodišča ter kriterije: a) ekonomska stanarina bo določena na podlagi potrebnih sredstev za amortizacijo, vzdrževanje in upravljanje ter na podlagi revalorizirane vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na dan 31. 12. 1978; b) ekonomska stanarina v občini Velenje bo uveljavljena s 1. 1. leta 1985 s tem, da se pivo povišanje uveljavi s 1. 2. 1980, nato pa vsako leto s 1. januarjem; c) v dogovorjeni višini stanarin je up'oštevan porast gradbenih cen za 15 %. V kolikor bodo cene odstopale navzgor, se bo stanarina za ustrezen odstotek zvišala. V kolikor bodo cene odstopale navzdol se bo stanarina za ustrezen odstotek znižala, zaradi višjih ali nižjih cen vzdrževalnih del in stroškov upravljanja; d) dogovoijena stanarina zajema 1 % amortizacije od vsakoletne revalorizirane vrednosti stanovanj;e) za uporabo stanarine - za del namenjen za vzdrževanje stanovanjskih hiš, bo izdelan srednjeročni program vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš; 0 v dogovorjeni stanarini so zajeti tudi stroški delovanja samoupravnih organov in delovnih skupnosti, ki so dogovorjeni v letu 1979, povečani v izračunu glede ns£ predvideno rast materialnih stroškov in osebnih dohodkov za 15 % letno; g) dogovorjena višina stanarine zajema tudi funkcionalne stroške, z izhodiščem v letu 1979 in v izračunu predviden porast za 15% letno; h) nosilci planiranja bodo skrbeli za izvajanje sprejetih planov na področju gospodaijenja s stanovanjskim fondom, dejavniki v občini pa bodo pospeševali razvoj obrtnih in drugih dejavnosti, ki so potrebne za gospodarjenje r stanovanjskim skladom; i) v okviru medobčinskega dogovaijanja bodo poenostavljeni kriteriji za določitev ekonomske stanarine za stanovanja enake velikosti in kvalitete, pri čemer bodo upoštevani specifični pogoji v vsaki občini. II. IZRAČUN IN NOTRANJA DELITEV STANARINE 7. člen Osnovna merila za oblikovanje in prehod na ekonomske stanarine, ob upoštevanju skupnih enotnih izhodišč ter kriterijev, so: 1. Revalorizirana vrednost točke, ki znaša za le to 1980 din 30,30 za leto 1981 din 42,42 za leto 1982 din 55,15 za leto 1983 din 71,70 za le to 1984 din 86,94 za leto 1985 din 94,64 2. Letni odstotek vrednosti stanovanja za letno stanarino, ki znaša 3,05 %; 3. Planirana gradnja družbenih najemnih stanovanj do leta 1985 in povečanje stanarine, skupna sredstva pa zagotavljajo načrtovano vzdrževanje; 4. Predvideno povišanje cen stanovanj za 15 %; 5. Predvidena 15 %-na rast osebnih dohodkov; 6. Določila zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Ur. list SRS, št. 50/72) ter odloka o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj v občini Velenje, ki je bil objavljen v „Uradnem vestniku občine Velenje" štev. 1/1973. Letna stanarina se izračuna po obrazcu: poprečna površina stanovanja x poprečno število točk x vrednost točke x 3,05 x število stanovanj. 8. člen Udeleženci sporazuma sprejemamo sledečo poprečno notranjo delitev stanarine: a) 1,00 % (32,78 %) za amortizacijo b) 1,45% (47,48%) za vzdrževanje v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti in v okviru zborov stanovalcev v KS c) 0,60% (do 19,74%) za stroške upravljanja, delo strokovnih služb in za funkcionalne stroške 3,05 % 100,00 % 9. člen Ekonomsko stanarino bomo dosegi najkasneje v letu 1985 z letnim povišanjem vsakoletne stanarine za 40% s 1.2. 1980 40% s 1.1. 1981 30% si. 1.1982 30% si. 1.1983 20% s 1.1. 1984 10% s 1.1.1985 HI. PORABA STANARINE 10. člen Za porabo stanarine bo izdelan srednjeročni program za obdobje 1981—1985 in sprejeti samoupravni sporazumi o temeljih plana gospodaijenja s stanovanjskim skladom v občini Velenje. Za leto 1980 bomo uporabljali veljavni srednjeročni program za obdobje 1976—1980 in vsakdetni program, ki ga bodo sprejemali zbori stanovalcev hiš in skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti. 11. člen O porabi amortizacije, ki znaša 32,72 %, odločajo delovni ljudje in občani na podlagi samoupravno sprejetih planov v skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti, in sicer za reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš, t. j. za gradnjo ali nakup nadomestnih, stanovanj in za prenovo že dotrajanih ali že amortiziranih stanovanj in stanovanjskih hiš, starejših od 100 let in za stanovanjske hiše in stanovanja, katerih amortizacijska doba še ni potekla. Amortizacija se ne more uporabljati za odplačevanje kreditov in vračanje lastne udeležbe, niti za tista dela, ki imajo značaj rednega vzdrževanja. 12. člen Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da* bomo namerili poprečno 32,78 % stanarine, ki se združuje pri samoupravni stanovanjski skupnosti, za vzdrževalna dela, za katera se zahteva priglasitev, lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter strokovni nadzor. O združevanju in porabi teh sredstev bomo odločali stanovalci na zborih stanovalcev ter delovni ljudje in občani na podlagi samoupravno sprejetih planov v zboru uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. Vzdrževalna dela, ki se financirajo iz stanarine, so podrobneje določena s pravilnikom, ki ga bodo udeleženci sprejeli na podlagi tega sporazuma. 13. člen Za manjša vzdrževalna dela in tekoče vzdrževanje se bomo stanovalci odločali na zborih stanovalcev. V skladu s sprejetimi noimativi, standardi in sprejetim programom vzdrževanja bomo gospodarili s sredstvi za ta dela in namenili poprečno 14,70% stanarine. Kaj šteje za prenovo, investicijsko in tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš je podrobno določeno s sklepom samoupravne stanovanjske skupnosti. Udeleženci smo sporazumni, da bomo glede na kategorijo stanovanjske hiše porabili za tekoče vzdrževanje naslednji % stanarine: od obračunane stanarine: za I. kategorijo (hiše v starosti 0-5 let) 2 % za II. kategorijo (hiše v starosti 5-10 let) 5 % za III. kategorijo (hiše v starosti od 10 - 20 let) 10 % za IV. kategorijo (hiše v starosti od 10 - 30 let) 15 % za V. kategorijo (hiše v starosti od 30 - 60 let) 25 % za VI. kategorijo (hiše v starosti nad 50 - 100 let) 40 % Hiše, starejše od 100 let, bodo zadržale tudi amortizacijo. 14. člen Za upravljanje s stanovanjskimi hišami in stanovanji ter za vsa tehnično-administrativna in druga dela v hišnih svetih, zborih stanovalcev ter temeljnih sam xipravnih enotah za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, bomo udeleženci tega sporazuma namenili do 11,45 % stanarine. S temi sredstvi bomo na podlagi svobodne menjave dela financirali tudi vsa strokovna opravila, ki jih bo izvajala delovna skupnost stanovanjske skupnosti in delovna organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš „DOM" Velenje v skladu s samoupravnim sporazumom o medsebojnih firavicah in obveznostih in odgovornostih in v skladu z vsakoletnim inančnim načrtom. 15. člen Za kritje funkcionalnih stroškov stanovanjskega sklada v družbeni lastnini, med katere sodijo zlasti: prispevek za zaklonišča, zavarovalne premije, provizije, bančne storitve, članarine in prispevki, odpisi neizterljivih stanarin, zamudne obresti itd., bomo udeleženci tega sporazuma namenili do 8,229 % stanarine. 16. člen Sredstva za upravljanje stanovanjskih hiš in stanovanj ter za funkcionalne stroške stanovanjskega sklada, bomo določili na podlagi svobodne menjave dela. IV. UKREPI ZA ZAVAROVANJE ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA STANOVALCEV Z NIZKIMI DOHODKI 17. člen Da bi zavarovali življenjski standard občanov z nizkimi družinskimi dohodki ter dograjevali sistem socialne varnosti, bomo udeleženci tega samoupravnega sporazuma uveljavljali sistem subvencioniranja ekonomske stanarine. 18. člen Pravico do subvencije bo imel vsak občan, ki je imetnik stanovanjske pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju in ki bo plačeval stanarino ter izpolnjeval dogovorjene kriterije. 19. člen Ne glede na družinski dohodek, bo vsak imetnik stanovanjske pravice dolžan prispevati najmanj 20 % stanarine. ' 20. člen Imetnik stanovanjske pravice bo lahko prejemal subvencijo le za stanovanjsko površino oziroma stanovanje, ki bo v skladu z dogovorom o standardnem stanovanju v občini Velenje in lahko znaša za 1 družinskega člana do 24 m2 2 družinska člana do 42 m2 3 družinske člane do 57 m2 4 družinske člane do 68m2 za vsakega nadaljnjega člana družine pa še od 8 do 10 m2. Odstopanje od standardne stanovanjske površine je možno do 5%. 21. člen Višina subvencije bo odvisna od dohodka in števila družinskih članov, določena pa bo s posebno lestvico, ki je priloga tega samoupravnega sporazuma. 22. člen Do subvencije ni upravičen imetnik stanovanjske pravice, ki stanovanje ali del stanovanja oddaja podnajemnikom ali opravlja v njem poslovno ali obrtno dejavnost. Prav tako je ne bo mogel prejemati občan ali družina, ki je lastnik drugega vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vikenda. Podrobnejši kriteriji in rherila za pridobivanje subvencije bodo urejeni s pravilnikom, ki ga bo sprejel zbor uporabniko skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti. »'in« j.i .i *-'J >■ u ■ ■■ »i ■ »'•*" 23. člen 0 pravici do subvencije bo odločal 9-članski odbor za subvencioniranje stanarin pri skupščini SISS, ki ga bodo sestavljali: 4 delegati iz zbora uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti 4 delegati iz zbora uporabnikov skupščine skupnosti socialnega varstva in 1 delegat iz zbora uporabnikov skupščine skupnosti socialnega skrbstva občine Velenje. Odbor za subvencioniranje stanarin pri skupščini stanovanjske skupnosti si bo pred odobritvijo vsake subvencije pridobil mnenje komisije za socialno delo tiste krajevne skupnosti, kjer stanuje prosilec za subvencijo. Postopek za uveljavljanje pravice do subvencije bo moral biti usklajen s postopki za uveljavljanje drugih socialnih pravic. Dokazni dokumenti in ostala merila bodo objavljena ob vsakokratnem razpisu subvencij. Seznam upravičencev do subvencije se javno objavi. 24. člen Ne glede na ostale kriterije lahko odbor za subvencioniranje stanarin prizna subvencijo tudi posameznikom ali družinam, ki živijo v težkih pogojih (bolezen, invalidnost, druge hude obremenitve kot n. pr. otroci s telesnimi in duševnimi motnjami in drugo), oziroma odkloni subvencijo posamezniku ali družini, ki formalno izpolnjuje kriterije, dejansko pa živi v ugodnejšem položaju. Kriterije v smislu 1. odstavka tega člena sprejme zbor uporabnikov skupščine samoupravne interesne stanovanjske skupnosti. 25. člen Udeleženci sporazuma se obvezujemo, da bomo redno mesečno plačevali stanarino za stanovanja, ki niso oddana in na katerih imamo razpolagalno pravico. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 26. člen Ta sporazum je veljaven, ko ga sprejme in sklene večina udeležencev. Skupščina občine Velenje pa sprejme odlok o uveljavitvi ekonomskih stanarin za tiste OZD oziroma delovne skupnosti in zbore stanovalcev, ki tega sporazuma niso sklenile. Ta sporazum se uporablja od 1. 2. 1980 dalje. 27. člen Spremembe in dopolnitve sporazuma se sprejmejo po enakem postopku, kot je določen za sprejem tega sporazuma. Predlog sprememb in dopolnitev lahko poda vsak udeleženec. 28. člen Samoupravni sporazum se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje. 29. člen Vsak u deleženec prejme 1 (en) izvod tega sporazuma. Velenje, novembra 1979 UDELEŽENCI SPORAZUMA: ZBORI STANOVALCEV V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH: 1. KS Velenje - Center levi breg SOSESKA 1 Prešernova 2,4,6, Cankarjeva 1,2 SOSESKA 2 Kidričeva 1-7, Šaleška 19, 20 SOSESKA 3 Šaleška 16, 18, Rudarska 2 SOSESKA 4 Šaleška 2, Kraigherjeva 1, 2,6, 8 SOSESKA 5 Prešernova 7,9, Foitova 2,4, 6, 8, 10 SOSESKA 6 Prešernova 22, Jenkova 1-5, 9-11, Prešernova 12, 14, 16, 18,20 2. KS Vdenje - Center desni breg SOSESKA 1 Aškerčeva, Stanetova, Kersnikova, Kidričeva 6-12 SOSESKA 2 Kersnikova, Šlandrova, Kidričeva SOSESKA 3 Jenkova do Kidričeve in Pake, Kidričeva do reke Pake in reka Paka SOSESKA 4 Kersnikova do Kidričeve, Kidričeva do Jenkove, Jenkova do Tomšičeve, Tomšičeva do Kersnikove SOSESKA 5 Celjska do Tomšičeve, Kidričeva do Kersnikove, Kersnikova do Tomšičeve, Tomšičeva do Celjske SOSESKA 6 Celjska od reke Pake do Tomšičeve, Tomšičeva do Jenkove, Jenkova do reke Pake in reka Paka 3. KS Šmartno 8. KS Skale - Hrastove 9. KS Kanovo — §do 10. KS Šentilj - Amače 11. KS Topolšica 12. KS Šmartno ob Paki 13. KS Gorenje 4. KS Salek - Gorica OAPrri/ a i SOSESKA 1 SOSESKA 2 5. KS Staro Velenje 6. KS Stara vas 7. KS Pesje 14. KS Šoštanj ,r J SOSESKA 1 Šercerjevo naselje s Tekavčevo, Vodnikovo, Gubčevo in Gašperjevo SOSESKA 2 Koroška c. severni del proge, Gašperjeva zahodno od Koroške ceste SOSESKA 3 Kajuhova c. desni breg, Cankaijeva, Goriška, Heroja Rozmana, Nova ulica SOSESKA 4 Trg svobode, Prešernov trg, Aškerčeva, Levstikova SOSESKA 5 Glavni trg, Šlandrova, Partizanska in Primorska ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA IN TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA: J. GORENJE TGO Velenje 2. GORENJE PROMET SERVIS 3. GORENJE INTERNA BANKA 4. SOZD GORENJE - DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 5. REK RUDNIK LIGNITA VELENJE 6. TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ 7. REK ELEKTROSTROJNA OPREMA 8. REK PLASTIKA 9. REK AVTOPARK 10. REK TISKARNA 11. REK ELEKTROFILTERSKI ELEMENTI 12. REK DELOVNA SKUPNOST DRUŽBENI STANDARD 13. SOZD REK - DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 14. REK EELOVNA SKUPNOST ZAVAROVANJA 15. REK DELOVNA SKUPNOST AVTOMATSKA OBDELAVA PODATKOV 16. GIP VEGRAD VELENJE 17. TP OZD ERA VELENJE TOZD MALOPRODAJA 18. TP OZD ERA VELENJE TOZD VELEPRODAJA 19. TP OZD ERA VELENJE TOZD PROIZVODNJA 20. TP OZD ERA VELENJE TOZD KMETIJSTVO ŠOŠTANJ 21. TP OZD ERA VELENJE DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB 22. GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE TOZD GOZDARSTVO ŠOŠTAN J / 23. gozdno gospodarstvo nazarje tozd gozdna kooperacija Šoštanj 24. RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE 25. GIMNAZIJA VELENJE 26. KOMUNALNI CENTER VELENJE 27. PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO TOPLOTE ..TOPLOVOD" VELENJE 28. BRIVNICE IN CESALNICE VELENJE 29. ZAVOD ZA URBANIZEM VELENJE 30. PROJEKTIVNI BIRO VELENJE 31. DOM, DEL. ORG. ZA VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HIŠ VELENJE 32. INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ 33. VEPLAS VELENJSKA PLASTIKA VELENJE 34. TRGOVSKO PODJETJE NAMA LJUBLJANA TOZD VELEBLAGOVNICA VELENJE 35. MERX CELJE TOZD MERX ŠOŠTANJ 36. MODNI SALON VELENJE 37. TOPER CELJE TOZD KONFEKCIJA ŠOŠTANJ 38. ZDRUŽENO GOSTINSKO PODJETJE VELENJE 39. TRGOVSKO PODJETJE VINO ŠM ARTNO OB PAKI 40. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA VELENJE 41. LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA BANKA VELENJE 42. KULTURNI CENTER „IVAN NAPOTNIK" VELENJE 43. RDEČA DVORANA VELENJE 44. OBČINSKA UPRAVA VELENJE 45. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB SIS DRUŽBENE DEJAVNOSTI VELENJE 46. ZDRUŽENI SAVINJSKO-ŠALEŠKI ZDRAVSTVENI DOMOVI VELENJE 47. ZDRUŽENE LEKAFNE VELENJE 48. STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKE CUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE 49. DELOVNA SKUPNOST STROKOVNE SLUŽBE OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA VELENJE 50. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD VELENJE 51. VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD ŠOŠTANJ 52. VIZ VELENJE TOZD OŠ ANTON AŠKERC VELENJE 53. VIZ VELENJE TOZD OŠ GUSTAV ŠILIH VELENJE 54. VIZ VELENJE TOZD OŠ MIHA PINTAR TOLEDO VELENJE 55. VIZ VELENJE TOZD OŠ VELJKA VLAHOVIČA VELENJE 56. VIZ VELENJE TOZD OŠ 14. DIVIZIJE VELENJE 57. VIZ VELENJE TOZD OŠ BIBA ROECK ŠOŠTANJ 58. VIZ VELENJE TOZD OŠ KAREL DESTOVNIK - KAJUH ŠOŠTANJ 59. VIZ VELENJE TOZD OŠ BRATOV LETONJA ŠMARTNO OB PAKI 60. VIZ VELENJE DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB VELENJE 61. VIZ VELENJE TOZD GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN -KOŽELJSKI VELENJE 62. PODJETJE ZA PTT PROMET CELJE TOZD PTT VELENJE 63. OBRTNO ZDRUŽENJE OBČINE VELENJE 64. DELOVNA SKUPNOST-SZDL OBČINE VELENJE 65. DELOVNA SKUPNOST ZKS OBČINE VELENJE 66. DELOVNA SKUPNOST ZSS OBČINE VELENJE 67. VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ 68. ZDRUŽENJE ZVEZE BORCEV NOV VELENJE 69. STEKLAR STEKLARSKO PODJETJE CELJE OBRAT VELENJE 70. KONINOTEHNA - TEHNOMERCATOR CELJE PROD. ENOTA OPREMA ŠOŠTANJ 71. DIMNIKARSKO PODJETJE RAVNE NA KOROŠKEM ENOTA VELENJE 72. UJV CELJE ENOTA VELENJE 73. DRUŠTVO UPOKOJENCEV VELENJE 74. DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŠOŠTANJ ROKOVNIK POTEKA JAVNE RAZPRAVE IN SPREJEMANJA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA in _ 1. Osnutek samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Velenje obravnava in ga da v javno obravnavo zbor uporabnikov skupščine samoupravne interesne stanovanjske skupnosti. " ROK: 26. november 1979 (opravljeno) 2. Gradivo, ki vsebuje obrazložitev, samoupravni sporazum in rokovnik poteka javne razprave se objavi v tedniku NAS ČAS in je osnova za javno razpravo v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih in drugih skupnostih. Gradivo služi tudi za informiranje delegacij za zbore skupščine občine Velenje. ROK: 7. december 1979 3. Koordinacijski odbor za usmeijanje javna razprave o družbenoekonomskih odnosih na področju stanovanjskega gospodarstva pri OK SZDL Velenje, skliče predsednike IO OO ZS, predsednike KK SZDL in predsednike delegacij za skupščino -samoupravne interesne stanovanjske skupnosti v TOZD in KS ter skupaj z njimi obravnava predloženo gradivo ter potek in način obravnave in sprejemanja predloženega akta. ROK: od 12. do 14. decembra 1979 NOSILEC: koordinacijski odbor \ 4. Razgovor z nosilci javne razprave se opravi po naslednjem razporedu: I. skupina sreda 12. 12. 1979 ob 15.00 v sejni dvorani SOb Velenje OZD, razen REK in Gorenje II. skupina četrtek 13. 12. 1979 ob 15.00v sejni dvorani SOb Velenje REK* Gorenje ID. skupina četrtek 13. 12. 1979 ob 17.00 v sejni dvorani SOb Velenje krajevne skupnosti NOSILEC: Koordinacijski odbor, OS ZSS Velenje, OK SZDL Vdenje 5. Delavski svet v TOZD in krajevne konference SZDL obravnavajo in dajo v sprejem samoupravni sporazum o oblikovanju in prehodu na ekonomske stanarine delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih in stanovalcem v zborih stanovalcev hiš v krajevnih skupnostih. ROK: do 20. decembra 1979 NOSILEC: 10 00 ZS in KK SZDL 6. Zbori skupščine občine Velenje obravnavajo informacijo o pričetku poteka javne razprave in sprejemanja samoupravnega sporazuma. ROK: 17. decembra 1979 NOSILEC: IS SOb Velenje 7. Po obravnavi in sprejemanju sporazuma sprejmejo delavski sveti in krajevne konference SZDL sklep o sprejetju samoupravnega sporazuma in ga dostavijo skupščini samoupravne interesne stanovanjske skupnosti. ROK: do 20. januarja 1980 NOSILEC: 10 00 ZS in KK SZDL Skupščina SISS obravnava potek javne razprave in ugotovi sprejem samoupravnega sporazuma, ki stopi v veljavo s 1. februarjem 1979. NOSILEC: 10 SISS PREDSEDNIK KOORDINACIJSKEGA ODBORA JANEZ ŽIVKO