4 Didakta | april 2013 Intervju Intervju Mirjam Dominko: O vplivu notranjih predstav na sporazumevanje, stres in še kaj Matic Pavlič Mirjam Dominko je profesorica francoskega in italijanskega jezika, INLPTA trenerka nevrolingvističnega programiranja in INLPTA moj- strica coachinga. Od leta 1992 vodi podjetje Candor - Dominko, ki je svetovalno podjetje za vodenje in komunikacijo ter jezikovna šola. Je dolgoletna zunanja sodelavka Andragoškega centra Slovenije. Že vrsto let med drugim izvaja seminarje in delavnice za pedagoge in andragoge. Koliko časa učitelji preživijo v sporazumevanju z drugimi? Og romno! Kar pomislit e, v učilnici razlagamo, predst a vljamo, sprašujemo, odgo varjamo … v zbor nici se pogo varjamo, pogo- varjamo se s st arši, v kabinetu pišemo, t elef oniramo. Pri vseh t eh deja vnostih g re za k omunikaci jo. V čem je razlog za večino nesoglasij in sporov? Šola je zaplet ena mreža po v eza v . Učit elji smo vpeti v odnose z učenci, k olegi, v odstv om šole in st arši. V erjetno se ne bi zmotili, če bi dejali, da v ečino sv ojega delo vnega dne preživimo t ak o, da se sporazume vamo. Če nismo v učilnici, kjer otrok om posredu- jemo znanje, smo v zbornici, kjer se dogovarjamo s kolegi ali pa v sv ojem kabinetu, kjer načr tujemo, kak o bomo oblik o vali pouk. Da rodit eljskih sest ank o v in go v orilnih ur niti ne omenjamo. Podlaga vsem tem dejavnostim je komunikacija. Kaj vpliva na to, kako se učitelji sporazumevajo s svojimi kolegi, učenci, njihovimi starši? Mnogim se zdi, da ima jo nekat eri ljudje v rokah skrivni rdeči gumb, na katerega pritisnejo takoj, ko stopijo v komunikacijo z nek om – in mu na t a način v trenutku spremeni jo razpolo- ženje. V endar na to, kak o bo delo val nek odnos, nek pogo v or ne vpliva jo bistv eno ne situaci je ne dr ugi ljudje. Odločilno je, kak o jih mi dojemamo. Vse je torej v naši glavi … Bolje rečeno, v zazna vah. N ačin, kak o se sporazume vamo z dr ugimi, določa jo naše zazna v e. P omislit e, kak o je, kadar se znajdete pred nekom, ki ga dojemate kot avtoriteto. Kljub temu, da imate za seboj dolga leta prakse v razredu, se boste morda v prisotnosti a vtorit et e, ki je lahk o recimo vaš prof esor iz fakult et e, počutili k ot študent. In se bost e posledično t ak o tudi v edli. Ka j pa v prisotnosti st arše v učenca, za kat ere st e od k olego v izv edeli, da so »t eža vni«? Denimo, da st e bili vnaprej opozorjeni, da so pre v eč zaščitniški do otroka in ima jo arogant en nastop. Če si to priznate ali ne, bo ta vnaprejšnja informacija vplivala na to, kako boste vodili pogovor z njimi na govorilni uri. Se temu lahko izognemo? Če nek o osebo ali nek o situaci jo dojemamo k ot stresno, se bomo t ak o tudi odzvali. Vzemit e si neka j časa zase in sest a vit e seznam vseh deja vnik o v in ljudi, ki vam po vzroča jo stres. P ot em razpore- dit e t e deja vnik e v tri k oncentrične krog e: v sredinsk ega vpišit e deja vnik e, za kat ere menit e, da nanje lahk o vplivat e in jim lahk o zmanjšat e moč ali jih odstranit e iz sv ojega življenja. V dr ugi krog postavite take, na katere imate le omejen vpliv. V zunanji krog pa postavite tiste stresorje, ki so izven vašega dometa. Nato se lotit e reše vanja: na jprej se lotit e notranjega kroga. Morat e res početi pra v vse, kar st e v edno počeli, pa čepra v je to za vas stresno? Lahk o spremenit e način? Lahk o ka j kdo dr ug opra vi namesto vas? Se morate res sestajati z vedno istimi ljudmi, pa čepra v vas spra vlja jo v neje v oljo, jezo ali nelagodje? In kako spremenimo samodejni odziv, ki ste ga omenili? Razmislit e, kak o bost e po v ečali sv oj vpliv . Ka j lahk o storit e, da bo vaš notranji krog na jv ečji, zunanji pa na jmanjši? Pustit e domišljiji prosto pot. 5 Didakta | april 2013 Intervju Kaj pa naj storimo s tistimi dejavniki, ki so še vedno v zuna- njem krogu? Smo pred njimi za vedno nemočni? Z ani m iv o je , d a z un an ji d eja vn ik i s am i p o se bi sp l oh ni s o p o- membni. Edino, kar št eje, je kak o nek o situaci jo ali nek ega člo- v eka dojemamo. T ak o je recimo v odenje rodit eljskih sest ank o v za nek ega učit elja hudo stresno, za dr ug ega pa neka j po vsem običa jnega. K o smo sami še hodili v šolo, so se nekat eri sošolci določenih prof esorje v bali: v njiho vi prisotnosti so se potili, zar- de vali in jecljali. Kazali so torej vse tipične znak e stresa. Dr ugi sošolci pa ne. Pa vendar je šlo za iste profesorje. Čemu je tako? Zunanjost zazna vamo s čutili: vidom, sluhom, v ohom, tipom in okusom. Ko se nekaj dogodi, to vidimo, slišimo, okusimo, otipamo in za v ohamo. T e inf or maci je se prenesejo v možgane, v kat erih si pod vpliv om naših pret eklih izkušenj, ust aljenih prepričanj, nazoro v , vrednot ustvarimo podobo o t em dogod- ku. Pra v t a podoba o dogodku, ne pa dogodek sam, sproži v nas določene fiziološk e reakci je, t e pa vpliva jo na to, kak o se bomo odzvali. Vendar nihče noče biti pod stresom, zdi se nam, da nas ovira. Se lahko znebimo živčnega odziva? V prada vnini je bil stres ključen za preživ etje: člo v ek je s čuti- li zaznal zv er (zag ledal, zaslišal, začutil), ki bi lahk o og rozila njego v o življenje. Inf or maci ja se je v obliki dražlja ja prenesla v možgane, od t am pa v nadledvično žlezo, ki je izločila dva hor mona: adrenalin in noradrenalin. Hor mona, ki ju s skupnim imenom imenujemo stresna hor mona, st a t elo zelo na hitro pripra vila na beg ali boj, edini reakci ji, ki st a člo v eku omogočili preživ etje ob srečanju z zv erjo. S tres je v t akih situaci jah torej smiseln. Žal pa ljudje mnogokrat enak o bur no reagiramo ob različnih priložnostih, ki jih zaznamo k ot g rožnje. K onfliktne situaci je, strah pred izpiti, strah pred neuspehom, iskanje služ- be, v ožnja z a vtomobilom v ot eženih ok oliščinah, k ot so gneča ali vremensk e neprilik e, huda bolezen v dr užini, neprimer ni bivanjski pogoji, pomanjkanje finančnih sredst e v in mnog e dr ug e situaci je nas lahk o spra vi jo v stres. Marsikat erega od t eh d e j a v n i k o v n e b o m o m o g l i s p r e m e n i t i , l a h k o p a s p r e menimo svoje dojemanje. Nam zaupate recept? N aše notranje predst a v e se, k ot rečeno, oblikujejo pod vpliv om izkušenj, vrednot, nazoro v , prepričanj, celo st ereotipo v . Gre v ečinoma za podza v estne deja vnik e, ki smo jih oblik o vali sk ozi vse življenje, v elik del pod vpliv om st arše v in dr užbe, v kat eri živimo. Če nas omejujejo, je pra v , da se jih lotimo. Prvi k orak naredimo že s t em, da jih prepoznamo in priznamo. N ekat eri bodo že s t em izgubili moč nad nami. Lahk o razmišljamo o njih in se po vprašamo, od kje priha ja jo. Lahk o za v estno odpiramo vrat a sv oji zazna vi. Za spreminjanje prepričanj je dandanes na v oljo vrst a zanimivih in učink o vitih strat egi j: od psihoanalize do no vih kinezioloških pristopo v , ki t emelji jo na predpost a vki, da st a t elo in duše vnost neločljiv o po v ezan sist em. V sv oji k omu- nikaci ji pa lahk o naredit e v elik premik že s t em, da pre vzamet e odgo v or nost za sv oj del sporazume vanja in se naučit e no vih k omunikaci jskih v eščin, ki vam bodo ola jšale sporazume vanje z drugimi. Tako boste vzeli vajeti v svoje roke.