Ptltnina plačana v gotovlnl fchaja vsak p«tek oh 17. Stare mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- i»5'5ODin, zainozemstvo lODin Ralan pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Jiova !Doba Cena 1.50 D4n Redakclja In a pray a: C*l|«, Strossmayerjeva ulica St 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne'vracaj«. Oglasipo tarifu. Štev. 16. Celje, petek 19. aprila 1935. Leto XV1L Nadaljna regulacija Savinje CELJE. 19. a pri hi. V Četrtek je bila na sreskem iia- čelstvu v Celju druga konferenca o regulaciji Savinje. Konferenco je vo- dil g. podban dr. Pirkmajer, ki je prispel v Celje s politično-upravnini tajnikom g. Fr. Mramorjein. Konle- renee so se iiileležili tmli magistrate direktnr g. Šubio kot za-topnik mest- ne obCine eeljske, župan g. Kukovec kot /astoimik okoliške obeine, g. dr. Goriean kot /astopuik sreskega cest- nega odbora v Celju ter g. dr. Hoš kot zastopp.ik me*tne občine in sres- kega cestiiega odbora v Laškem. Najprej je poročal g. inž. Mursa o dosedanjem poteku regulaeije Snvi- nje v Tremerju. Delo se je pričelo 27. marca s* 57 delavci. od 15. t. in. ttelje pa je pri regulaciji zaposlenih ¦^27 delavcev. Clint se bo vreme vista- lilo, se bo število ilelavstva še znat- no pomnožilo. Detajlni regulacijski naČrt za dru- go etapo, t. j. od km 20.995 na meji celjskega in laškega sreza do km 22.502 pri apneniku v PeČovniku so že predloženi ministrstvu za zgrad- be v odobritev. Proracun za to eta- po znaša L,«00.000 Din. Izdelan bo tudi detajlni načrt /.a regulacijo ovinka Savinje pri Marijagradcu. Xa konferenci je bila tudi določeaa strokovna komisija zo reševanje raznih t eh n if nib vprašanj, ki se po- javljajo pri izvedbi regulacije Sa- vinje. Tretja etapa, t. j. regulacija Savi- nje pod Stariin gradom pride na vr- s'to v proračunskein letu 103(1/37. Narodno-obrambno delo v Celjn Moška in že.iska podružniea Druž- be sv. Cirila in Metoda v Celju «ta imeli 12. t. in. zvečer redni obČni zbor, ki ga je vodil predsednik moš- ke podružnice DID gosp. dr. Baav- dek, ki je ob otvoritvi opravičil ovanskih blagovestnikov kre»ova- nje na Stareni gradu in v preteklem letu nabirali '.love elane. Tajnik gosp. Zerove je poročal, du je lanska na- biralna akcija za kresovanje vrgla 2.270 Din. Na prošnjo akcijskega od- bora za zaščito Jugoslovenov v Kali- ji sta obe podružnici sklenili poslati naši vladi zadevno brzojavko. Moš- ka podružnica iiiia 243 članov, 51 več nego lani. Blagajnik g. Javšovec je porocal. da je imela moška podruž- iiica lani 4.340.00 Din prejeinkov in 4.138.30 Din izdatkov. glavnenm voodruž- nice in čFan glavnega odbwa CMD bivSi ircir. poslanec g. Ivan Prekor- šek je v izčrpr.iem in zanimivem po- ločifu omenil, da obhajajo letos po- leg CMD 50-letnico tudi podružnici v Celju. Ljubljani, Ptuju in Kranju. Cilavno vodstvo CxVID bo uredilo le- tos na ljubijanskem jesenskem vele- sejimi svoj paviljon z grafifnim in statističnim pregledom vsega našega nnrocfnega stanja ob meji in preko uaSih mej«. Gosp. Pi*ekorsek je po- ročal o lan?ki glavni skupäcini CMD na Vrhniki in ugotovil, da se je pro- paganda CMD letos zelo okrepila. CMD bo letos dogradila novo narod- iio šolo v Gradišču ob avstrijski me- ji; pri gradnji te sole je v veliki ineri sodelovalo nbmejno prebival- stvo z brezplačnim prostovoljnim de- lom. Govornik je podČrtal potrebo nacfonatne vzgoje obmejnega naraš- čaja, govoril o vprašanju ustanovit- ve Narodnega sveta za severno ob- mejno ozemlje in omenili, da bo glav^io skupSČina CMD letos* v Ljub- ljani. Ob zakijučku sp je z lepimi besedami spominjal unirlega usta- novnika CMD fcupnika Ivana Vrhov- nika. ki je delai celih 50 let za CMD in xa njo mnogo pretrpel. Nfito je g. učitelj Zemljič naglasil potrebo na- cionalizma med mladino in priteg- nitve mladine v vrste CMD. Pri volitvi je bil izvoljen dosedanji odbor moške poilružnire s predsed- nikom g. dr. Bavdkom. na novo pa so bili izvoljeni gg. trgovec Petek. uCitelj ZernljiC in Kukovec ml. Nato je bil izvoljen dosedanji odbor feen- ske podružnice. Pri sluCajnostih je predlo^al gosp. učitelj Roš, da bi se letos dolocün >Netlelja CMD« s prireditvami v vseh krajih, kjer so podružnice CMD, in da bi se na osnovnih. zlasti pa na srednjih šolah odredila pi-opagandna ura za CMD. Oba predloga bosta iz- ročena glavnemu odbom. Delavske mezde v Celju (Po stanju zadnjega marca 1935.) V januarju 1935 je OUZD v Ljub- ljani prvif objavil statistiko zav«- ro\-nnih mezd delavcev, raposlrnih v območju mesta Celju. D«nes pri- naSamo anat-agno meziino -*tatistiko ]*> stanj\i zadnjega marca 1!W5 r. na- vwlbo lne^lnih r^zlik. ki so imstHlo v rasn ti-eli meseiev. t. j. ch\ Ml. XII. 1934 do 31. HI. 1935. V t*m po«rledu je tirba navesti nekaj pripoiiib. Statistika se ne nanaäa na vajeu- <(1. k\ so uvrščeni brez razlike v I. mezdni razred ((Tnevno 6 Din), tem- ! več samo na ostale uslužbence: de- lavce, poinoCnike, nameščence itd. Zavarovana mezda je približno za 20% rnanjša o.(>0 Din). Zaj-adi tega /.a- devne številke ne predstavljajo niti približuo takticnih zaslužkov. Rudarji, zeleznicarjü poljedelski delavci in deloma trgovski iiaineš- čenci načelno niso zavarovani pri Ol'Zl) v Ljubljani. Iz priložene tabele je raz.vidno. mezde delavstva v Celju v prvcin tromesečju 15)35 v glavnem padle iu sicei1 v povpreenosti dnevno 0.31 Dva, dasiravno bi morale že zaraili same sezije narasti. Od 28 industrij- skih skupin jiii izkazuje sanw ti \/.- boljšanje, 17 iiulustrijskih skupin j>a poslabšanje mezd. Mezde dveh in- dustrij (javni promet in industrija kože», ki sta številčno skoro brezpo imembni. so pa ostale na $isti po- vprečni višini. Dve industriji. .nanireč rudarstvo in industrija j>apii'ja, sta v naši statistiki nezase- deni. Zboljšanje plač opažamo pri na- slednjih industrijah: industrija ka- nieiija in zemlje Din 2.92. predelova- nje kože in njenih swogatov 2.01 Din, tekstilna iiuKistiiio 1.22 Din. trgovinn 0.74 Din itd. število Zav. mezda Razlika od lndustrijska skupina delavcev 31. III. 1935 31. XII. 1934 Din Din Poljedelstvo 7 14.97 — 0.16 J-avni promet 3 23.60 0.00 Zasebna prometna pod jet ja 33 30.16 — 0.30 Rudarstvo — — — Industrija kamenja in zeinlje 71 25.34 + 2.92 Kovinska industrija 1091 30.59 — 0.15 Gradnja prevoznih sredstev 4 23.60 — 5.20 Keniicna industrija 83 24.28 — 1-88 Centrale za proizv. sile, preskrb« z vodo 17 38.89 — 0.64 Tekstilna industrija 320 23.58 + 1.22 Industrija papirja — — — rridustrija kože in gume 2 26.40 0.00 Predelovanje kože in njenih suro- gatov * 62 19.68 -f 2.01 Gozduo-žagrarska industrija 86 27.56 — 1.03 Industrija za predelovanje lesa in rezbaistvo 107 21.36 — 0.55 Industrija hrane in pijače 127 23.43 — 0.73 Industrija tobaka — — — ¦ Gostilne. kavarne in krčnie 212 19.89 — 0.77 Oblačilna industrija in čiščenje 157 23.39 — 0.48 Gran ja železnic, cest in vodnih zgradb 136 22.39 — 4.02 Gradnje nad zemljo (visoke gradnje) 87 25.95 — 2.52 Graiična industrija 86 40.58 — 1.77 Higijena 84 21.44 — 0.53 Občinski obrati «1 35.80 -f 0.57 Trgovina 1*» 30.46 -f 0.74 Denarni in zavarovalni zavodi, sa- mostojne pisarne 23 ,J8.49 — 0.18 Gledališča, svobodni poklici in razno 58 40.66 -f- 0.61 Hišnu služinčad_______________________531________1009________— 009 Vse industrijske skupine 3597 24.84 — 0.31 VESELO VELIKO NOČ žettta vsem naročnikom, čitateljem, inserentom in sotrudnikoin redakcija in nprava »Nove Dobe«, Prav kakor boksač nasprotnika obvladuje XärSHtki bonbon kašelj Proizvod »UNION*, Zagreb Nazadovanje plač pa opažamo v sledečih industrijali: gradnja pre- voznih sredstev 5.20 Din, gradnja že- leznic. cest in vodnih zgradb (javna dela) 4.02 Din, gradnje nad zemljo 2.52 Din, kemična industrija 1.88 Din, gozdno-žagarska industrija 1.03 Din itd. Podrobciejši pregled ]p razvitlen iz nasletlnje tabele: Okrožni urad za zavaroTanje delavcer ˇ LjwMjanL Politični pregled p Kandidatna lista g. Jevtiča po- trjena. Kasacijsko sodišče v Beogra- du je v četrtek potrdilo v sredo pred- loženo državno kandidatuo listo z nosilceiu ministrskiin predsednikom g. Bogoljubom Jevticem. Na tej listi se poteguje- za 308 nmndatov 778 kau- didatov. V celjskem srezu kaudidi- rata na listi g. Jevtiča gg. Ivan Pre- koršek. bivši narodui poslanec v Ce- lju, in Jernej Stante, odvetnik v Ce- lju. V četrtek sta bili vloženi tudi kandidatna lista Jugoslovenske na- rodne »tränke z nosilcem dr. Sveti- slavoin HcMlžero in lista z nosilcem dr. Vladkoni Mačkom. Nadalje so bile predložene tudi liste gospoda Dimitrija Ljotica, g. Boze Maksimo- vica in sialistiCKna lista g. dr. fciv- ka Topalovica. p Ogromen maniiestaciiski shod v Sarajevo. \ uode.ljo «U>pt>ldue jo bii n« H«nk«*vicevein trgu v Sarajevu manifestacijski shod za. drinsko ba- novino, ki se ga je udeležilo oki'og 20. ljudi. Shoda sta se udeležila v imenu vlade notranji minister dr. Velimir Popovic in minister za grad- nje dr. Marko Kožulj. Min. dr, Popo- vic je govoril o idejnih osnovah dr- žavne politike, o jugoslovenstvu kot izrazu narodne celine, o izredni važ- nosti in potrebi militaristične drža- ve ter v učinkovitih izvajanjih ob- računaval z izvenparlamentamo opo- zicijo. Za njim je govoril m. dr. tudi minister dr. Kožulj. Govora obeli mi- nistrov je sprejela ogrorona množica z viharnim odobravanjem. p Velikega manüestacijskega zbo- rovanja v Banjaluki v nedeljo H. t. in. se je udeležilo okrog 20.000 ljudi. ZlxM-ovaiiju so prisostvovali kmetijski minister Dragotin Janko- vič prosvetni minister dr. Ciric iu minister brez portfeJja dr. Avdo Ha- vanbe^ovic, ki je ol) vihainem pri- trjevauju uuiožice delil lekcije opo- ziciji in še posebej obraCunal z dr Stran 2 »Nova Doha« 19. IV. 1935. Stev. 16. Mačkom. Svoj govor je končal z be- sedami: »Dr. Maček, dr. Spaho in vsa «porazumaška družba je poza- bila, da smo na Kajinakčalanu, «ia bojnem polju, s svojo krvjo in svo- jimi kostmi ustvarili to državo. Vla- da g. Bogoljuba Jevtiöa bo s svojim delom cuvala, kar je bilo tako dra- go pridobljono.4. p Kandidatnre v celjskem srezn. Sresko sodišče v Celju je doslej po- trdilo liste naslednjih kandidatov za .volitve v Narodno skupščino 5. ma- ja: na vladni listi g. Jevtiča kandi- dirata bivši narodni poslanec gosp. Ivan Prekoršek in odvetnik Jernej Stante v Celju, na socialistični listi dr. Topaloviča novinar g. Franc Sve- tek v Celju, na listi dr. Hodiere od- vetnik g. dr. Anton Ogrizek v Celju, na listi dr. MaČka g. Vinko Vabič, trgovec s hmeljem v Žalcu, na Ljo- tičevi listi pa g. Andrej Šifrer, revi- zor Zveze slovenskih zadrug v Ljub- ljani. p Ljottčev shod v Celju. V nedeljo zvečer je bil v hotelu Evropi v Celju volilni shod nosilca bojevniške kan- didatne liste g. Diniitrija Ljotica. Na shodu je bilo okoli 200 ljudi, med njimi le peščica simpatizerjev, pred- sedoval pa je upokojeni major gosp. Fon. Glavni govornik je bil g. Ljotič, ki je razvijal svoj program. Med go- vorom so ga motili z razninii med- klici poslušalci, ki so se začeli nato še glasno prepirati med seboj. Sredi največjega hrupa sta vstopila v dvo- rano predsednik celjske organizacije »Boja« trgovec Fazarinc in odvetnik dr. Dobovišek, ki sta prispela z zbo- rovanja delegatov bojevniških orga- nizacij v Ljubljani. G. Fazarinc je sporočil zborovalcem, da so oni do- sedanji voditelji bojevnikov, ki se zavzemajo za Ljotičevo listo} izklju- Čeni iz »Boja« in da nima od tega trenutka nibče več pravice govoriti na Ljotičevem shodu v imenu bojev- nikov. Za Ljotičem sta govorila kan- didat na njegovi listi za celjski srez g. Andrej Šifrer, revizor Zveze slo- »venskih zadrug v Ljubljani, in lesni trgovec g. Škrbec iz Ljubljane. p Razmere v »Boju«. V nedeljo je bil v Ljubljani sestanek delegatov vseh krajevnih skupin »Boja«. Izvo- Ijena je bila nova uprava s predsed- nikom Stanetom Vidmarjem. Vodi- telji nasprotne struje, ki se udeležu- jejo kandidatur na Ljotičevi listi, so bili izključeni. Soglasno je bilo skle- njeno, da »Prelom« ni več glasilo »Boja« in bojevnikov, nego da bo od- slej glasilo bojevnikov list »Bojev- nik«. p Konferenca v Stress ki so se je udeležili predstavniki Anglije, Fran- cije in Italije, da bi sklenili ukrepe proti nemškemu oboroževanju, se je končala brez posebnih uspehov. Zedinili so se v tern, da je treba še nadalje varovati neodvisnost Avstri- je, vsa ostala, za Evropo izredno važ- na vprašanja pa so bila odložena na poznejši čas. p Obsodba NemSije. Društvo na- rodov je sprejelo resolucijo Francije, Aaglije in Italije, ki obsoja NemČijo zaradi njene oborožitve. Domače vesti d Novi banovlnski proračun odo- bren. Finančno ministrstvo je odo- brilo banovinski proračun za 1935- 1936 v znesku 83,653.260 Din v dohod- kih in ravnotoliko v izdatkih, dočim rnaša proračun izdatkov banovin- skih podjetij in ustanov 49,910.343 Din, dohodkov pa 35,642.775 Din. Za kritje potrebščin se pobira 53 & gplošna banovinska doklada, 5% na- domestna doklada za odkup osebne- ga dela ter 5% zdravstvena doklada, skupno 63% doklada na državne ne- posredne davke. Doklada je znašala y prejšnjem proračunskem letu 70 odstotkov, v tekočem letu pa se je podlega najbrž znatno povečala, kar dovoljuje znižanje doklade. Banovin- ske trošarine so ostale iste razen ukinjene trošarine na premog, na- dalje je ukinjena taksa na sečnjo gozdov, Ostane pa tudi 5e taksa na elektriCno energijo ter doklada k dr- iavnim administrativnim taksam. Namestu prejfinje takse oa živinske potne liste je uvedetia taksa za pre- nos lastništva na živinskih potnih listih. Proračun bednostnega sklada znaša 5,850.000 Din in ostanejo dav- ščine zanj neizpremenjene (lanski proračun 5,050.000 Din). d Obsojeni komunisti. V četrtek je ljubljansko okrožno sodišče obsodilo zaradi komunizma ii\ komunistične propagande 11 obtolencev, 3 obtožen- ce pa je oprostilo. Med drugimi so bili obsojeni: Fran Smon, kaplan v Novi cerkvi pri Celju, na 5 mesecev zapora, ker je prenočil znanega ko- munista inS. Vilibalda Kont«ja; samski delavec Ivan OŠa na 16, stud, phil. Vida Bernotova na 9, natakari- ca Stanislava Stegenškova na 8, ve- zilja Ema Ki-anjčeva na 10, mizar Štefan Šloser na 6 in dijakinja Da- rinka Šventova na 14 mesecev stro- gega zapora. d Šestdesetletnica dr. Rndolia Mar- na. V četrtek je dopolnil dvorni svet- nik g. dr. Rudolf Mai'ii, načelnik tr- govinskega oddelka kr. banske upra- ve in predsednik Zveze za tujski pro- met v Ljubljani, 60. leto svojega plo- donosnega življenja. Splošno spošto- vanemu iodličnemu gospodarskemu delavcu in zaslužnemu propagatorju tujskega prometa v Sloveniji iskre- no čestitamo k jubileju! d Ferdo Polj&ak f. V soboto pono- či je umrl v ljubljanski bolnišnici v 60. letu starosti zaslužni narodni de- lavec gosp. Ferdo Poljšak, rudniški uradnik v Zagorju. Pokojnik si je le- ta 1906. pridobil velike zasluge, da je prišla zagorska občina v sloven- ske roke, bil je podpredsednik Poso- jilnice v Zagorju, pri kateri je mno- go let vestno opravljal važne funk- cije, bil je izredno agilen sokolski delavec, soustanovitelj organizacije narodnega delavstva in marljiv član raznih narodnih društev in ustanov. Pokojnik je bil tudi član upravnega odbora Zvezne tiskame v Celju. V torek popoldne so ga položili v Za- gorju ob ogronini udeležbi prebival- stva in zastopnikov iz raznih krajev dravske bano\ine k zadnjemu počit- ku. Ferdu Poljšaku bodi ohranjen časten spomin, težko prizadeti rod- bini naše iskreno sožalje! d Za pomočnika direktorja drav- ske finančne direkcije v Ljnbljani je imenovan g. Josip Satler, svetnik finančnega ministrstva. d Odvetniška vest Odvetnik v Murski Soboti g. dr. Teodor Sbrizaj se je preselil s svojo pisarno v Ko- njice. d Grozna smrt v novem vodnjakn. V nedeljo se je na dvorišču Cankar- jeve ulice 26 na Pobrežju pri Mari- boru pripetila nenavadna nesreča. Pri kopanju vodnjaka, kjer je bil za- posljen 24-letni delavec Avgust Kel- narič, se je nenadno zrušila zemlja in v globini osmih metrov zasula de- lavca tako, da mu je ostala samo še glava na zraku. Nesrečnež je kričal na pomoč, pa mu ljudje niso mogli pomagati. Spustili so v vodnjak po- krov, s katerim je prekril glavo, da ga ne zasuje za primer, če bi se še rušilo, a zrak so mu dovajali po ce- veh. Na kraj nesreče so poklicali ma- riborske gasilce in reševalce. Več de- lavcev je začelo kopati stranski rov. Reševanje je bilo brezuspešno. Med reševanjem se je zemlja sedemkrat sesula. V sredo okrog 10. dopoldne je Kelnarič po 75 urah strašnega trp- ljenja izdihnil. Časopisje izraža svo- je ogorčenje, da ni uspelo rešiti ubo- gega Kelnariča, d 40-letnica ljubljanskega potresa. Dne 14. t. m. je poteklo 40 let, od- kar je opustošila Ljubljano znana velikonočna potresna katastrofa. d Otrok atonil v Savinji. Dne 11. t. m. okrog 13.30 so opazili ljudje v Savinji pri mozirskem jezu truplo 2 do 3 leta starega dečka. Neki moški je takoj skočil v vodo in spravil tru- plo na breg. Savinja je prinesla otroka z Gmajne pri Rečici ob Sa- vinji. Orožniki so kmalu ugotovili, da je mali mrtvec sinček kočarja Tišlerja iz St. Janža nad Rečico. De- Cek je bil po nesreči padel v Savinjo in utonil. d »Ljudska samopomo2c, reg. pom. blag, v Mariboru, je imela v nedeljo, dne 14. aprila svoj redni občni zbor potom delegatov pod predsedstvom PT*I IQIfI CTtrniri vprizoH v petek 26. t. m. ob 8. zveCcr 1/EiLiJOlVl 01 UUIVI in v nedeljo 28. t. m. ob 4. popoldne Bučarjevo Cl-- J/vnf!|v oiVii\ v 9ledaliski dvorani opereto OlllUCDlJC SIUO • • • Ljudske posojilnicc Predprodaja vstopnic v lekarni „Pri križu". načelnika g. dr. Iva Šorlija ter na- vzočnosti vladnega komisarja bano vinskega tajnika g. dr. Josipa Lav- riča in lokalnega polic. nadzornika g. Cajnka. Po poročilu funkcijonai*- jev se Ljudska samopomoe ugodno razvija. Koncem poslovnega 1. 1934. je štela 10.727 članov in je pri 40 mi- lijonskem prometu izkazal-a prebit- ka 2,481.382.81 Din, tako da znaša rezervni fond danes 3,546.761.76 Din. Po umrlih je izplačala v letu 1934. 5,338.556 Din na pogrebninah. Zara- di velikih dajatev je bila potrebna sprememba pravil, po katerih so se mesečni prispevki deloma malen- ko«tno zvišali in dajatve v slučaju smrti procentualno znižale. S to spremembo pravil se je blagajna po- stavila na solidno in sigurno podla- go. Na novo se je ustanovil oddelek za doto za mladoletne od 1. do 16. leta. Končno se je sklenilo proti vsem obrekovalcem Ljudske samopomoči nastopati sodnijskim potom. d Umetnostna razstava »NaSe mor- jc«. Jadranska straža priredi letos od 5. do 16. eptembra v Ljubljani veli- ko jadransko razstavo v takem obse- gu in popolnosti, kakor je v naši dr- žavi še ni bilo. V okviru te razstave bo prirejeaa tudi razstava umetnin jjugoslovenskih likovnih umetnikov pod geslom »NaSe morje«. Razstave, ki bo nameščena v okusnem pavi- ljonu, se lahko udeleže vsi jugoslo- yenski likovni umetniki. Motivi mo- rajo biti z Jadrana ali iz pomorske- ga in dalmatinskega življenja. Po- sebna žirija bo pripustila izbrana dela na razstavo. Prijave naj se poš- ljejo najpozneje do 15. julija Oblast- nemu odboru Jadranske straže v Ljubljani. Stevilo, ime in format pri- javljenih umetnin (slik. grafik) mora biti točno označeno. Slike morajo biti v okviru. Stroške za dovoz umet- nin nosi razstavljalec sam, odvoz po železnici je brezplačen. Priporočamo, da bi se umetniki prijavili čimprej, ker utegne pozneje prim-anjkovati pros tor a, d Darujte knjige, zlasti zakonike in učbenike za pravnike ljubljanske univerze! Letošnji občni zbor Dru- stva prijateljev pravne fakultete je sklenil, da bo društvo nabiralo za dijake - pravnike ljubljanske uni- verze knjige, ki so primeme za štu- dij. Te knjige bo društvo izročilo fa- kulteti. Fakulteta jih bo hranila kot poseben sklad (»Dijaška knjižnica Društva prijateljev pravne fakulte- te«). Knjižnico bo upravljal nameš- Cenec fakultete. Prosimo vse pravni- ke, naj darujejo v ta namen uCbeni- ke in zakonike podpisanemu dru- štvu (naslov: Društvo prijateljev pravne fakultete v Ljubljani, justič- na palača, II. nadstropje, soba 129). d Za velikonočne praznike prina- ša ilustrirana tedenska revija za ra- dio, gledališče, film, sport in modo »NAŠ VAL« posebno umetniško pri- logo, Maleševo slovensko Madono. V beletrističnem delu so zastopani pi- satelj Rudolf Kresal z globoko obču- teno črtico »Iz belih sten« in Ivan Vuk s pristno domačo zgodbo »Na žganjari pri kmetu Jarku«. Nadalju- jeta se zanimivi Sel Catinijev roman »Emilio Berenini« in Cufarjeva iz- virna komedija »Ameriška tatvina«, ki je ravno pred kratkim dosegla iz- redno lep uspeh na jeseniškem odru. V tehničnem delu najdemo razprave o radijski tehniki in lastnostih Röntgenovih žarkov, filmska priloga prinaša slike iz novega velefilma »Barkarola«, modna priloga pa kras- ne slike in skice novih modnih stva- ritev. Belelke, jezikovni teCaji in križanke zaključujejo redakcijski del, kateremu je priloženih še 12 strani s programom vseh važnih od- dajnih postaj in s seznamom oper, operet, koncertov in zvoCnih igre ce- lega tedna. »Ce me kakšen mofiki poljubi, kri- čim.« — »A tako! Zato si vedno tako hripava!« d Važna in vesela vest za vse. ki se bavijo * sportom fotografiranja ali se želijo posvetiti temu lepeirm sportu, je izvedeno znižanje cen so to - filnii-kega materijala in uvedba cenenih aparatov. Svetovna tvrdiva Kodak Company je postavila na trg doct'la iiofcni a])arat pod zivamko Kodak Baby - Brownie. Cena je sa- mo 75 Din. Ta aparat se lahko dobi pri vsakem foto-trgovcu. Format sli- ke te lepe kamere je 4 X 6.5 cm, do čim je sama kamera elegantna, od- lične konstrukcije, enostavna v rav- nanju, zasigura vsakemu, ki upo- rablja Kodak ali Patbe filme odlič- ne posnetke. Celje in okolica c Ban dr. Puc v Celju. Dne 13. t. m. ob 10.25 je prispel ban g. dr. Puc na svojem inspekcijskem ^potovanju v Celje. V Celju zaradi kratko odmer- jenega časa ni bilo večjega sprejema. Kljub temu se je na kolodvoru zbra- la velika množica poleg oficielnih predstavnikov, med katerimi so bili župan dr. Goričan z občinskimi od- borniki, zastopniki civilnih in vo- jaških uradov in več duhovnikov pod vodstvom g. opata Juraka itd. Bana je pozdravil v imenu celjskega prebivalstva župan dr. Goričan, ki se mu je ban zahvalil v daljšem govoru. Poudarjal je, da je bilo Celje vedno nacionalna trdnjava} ki bo tudi v bodočnosti dokazala, da ve braniti državno in narodno edinstvo. Nato je g. ban sprejemal na sreskem na- čelstvu razne deputacije. Popoldne se je g. ban odpeljal v Šmarje pri Jelšah. Zvečer je zaradi nujnih urad- nih poslov prekinil svoje inspekcij- sko potovanje in se vrail v Ljublja- no. c Volitve v Narodno skapščino. Mestno poglavarstvo v Celju razgla- ša: Za volitve narodnih poslancev, ki bodo v nedeljo 5. ma)a 1935, so določena za mesto Celje sledeča tri volišča: I. volišče v sobi št 6 (I. nad- stropje) poslopja mestnega poglavar- stva v Prešernovi ulici za volilce z začetnicami rodbinskega imena A do vključno J; II. volišče v telovad- nici meščanske sole v Celju (dohod iz Strossmayerjeve ulice) za volilce z začetnicami rodbinskega imena K do vključno P; III. volišče v telo- vadnici narodne sole v Celju (dohod iz Gregorčičeve ulice) za volilce z začetnicami rodbinskega imena R do vključno Ž. Volitve trajajo ves dan neprestano od 7. do 18. Pri volit- vah smejo glasovati samo oni, ki so vpisani v volilne imenike, in sicer samo po enkrat, osebno, na določe- nem volišču svoje občine in samo za potrjene drž. kandidatne liste. Gla- sovanje je javno in ustno. Na volišče ne sme nihče stopiti z orožjem ali pa z orodjem, vporabljivim za boj, razen v primeru, kadar se pozove oborožena pomoč za vzdrževanje re- da na volišCu. Na dan pred volitva- mi, na dan volitev in dan po volit- vah je prepovedano točiti ali kakor- koli dajati alkoholne pijače. c Velik vokalno • instrnmentalni koncert priredi Celjsko pevsko dru- štvo v četrtek 9. maja v veliki dvo- rani Celjskega doma. Na sporedu bo dvoje velikih del za soli, zbor in or- kester in sicer Vitoljeva »Pesem« ter Parmov »Povodni mož«. V obeh" skladbah poje sopranski solo naj- boljša sloveaska pevka ga, Pavla I Lovšetova, povodnega moža pa ju- j naški tenor ljubljanske opere gosp. I Francl. Vsak izmed njiju zapoje tu- ' di po dva samospeva ob spremljeva- nju ge. Mafenke Sancinove. Orke- stralni part vežba g. ravnatelj Karlo Sancin s pomnoženim orkestrom Glasbene Matice, razume se, da tu- di pevski zbor ne drži rok kriiem, ampak rad eli nerad sledi volji svo- jega vodje g. Peca Šegule. Koncert bo nedvomno velik kulturen in umetniški dogodek za Celje, zato ie ' danes opozarjamo naaj! Stev. 16. »Nova Doba« 19. IV. 1935. Stran 3. Čisti zobe — varuj se zobnega kamna SARCDV KALO DO NT PROTI ZOBNEMU KAMNU c češkoslovaško odlikovanje dr. , Jura Hrašovca. Predsednik Jugoslo- | venske-češkoslovaske lige v Celju, j znani celjski odvetnik iti zashižni javni delavec g. dr. Juro HraSovec je bil odlikovan z češkoslovaškim re- doni Belega leva IV. stopnje. Iskre- no čestiamo! c Z redom sv. Save IV. razreda je odlikovan g. dr. Jakob Rebernik, vpravnik Zdravstvenega doma v Ce- lju. Cestitamo! c Upokojitev. Upokojen je višji davčni kontrolor g. Stefan Sue pri davčni upravi v Celju. c Iz sodnopisarniške službe. Upo- kojen je g. Dragotin Rudenšek, zva- ničnik na sreskem sodišču v Celju. c Starokatoliško bogoslužje. Staro- katoliška cerkvena občina v Mari- boru sporoča, da bo na velikonočni ponedeljek 22. t. m. ob 9. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju maša, pridiga, spored in ob- httjiiO. Po inasi bo poroka g. Bahči- ča z Dobrne. Udeležba za vernike obvezna. cCeljski pododbor UROIR je imel v nedeljo občni zbor v seJTii dvorani mestnega poglavarstva. Prt'.dsednik pododbora g. dr. Voršič je ob otvo- ritvi pozdravil poveljnika mesta g. polkovnika Gavrilovica in zastopni- ka poveljnika 39. p. p. Nato so bile odposlane udanostne brzojavke Nj. Vel. krr lju ter pozdravni brzojavki ministru za vojsko in mornarico g. generalu Zivkoviču in predsedniku osrwlnje uprave UROIR. Predsednik se je x lepimi besedami spominjal blagopokojnega kralja ter pokojnega slovenskega junaka generala Rudol- fa Maistra in tragično umiiega viš- jega poštnega kontrolorja g. Jerneja Vengusta. Nato je poročal o delova- nju pododbora ter se zahvalil gosp. polkovniku Gavrilovicu. novinarjem in mestni občini za naklonjenost. Po poročilih tajnika in blagajnika je delegat na kongresu g. prof. Bitenc poročal podrobno o kongresu UROIR v Beogradu. Na predlog predsedni- ka nadzoraega odhora g. mag. Po- savca je prejela uprava razrešnico s pohvalo blagajniku. Pri volitvi tretjine noxe uprave so bili izvoljeni dosedanji odborniki, za delegata pa zopet g. prof. Bitenc. Pri samostojnih predlogih so člani zahtevali, da cen- tralna uprava posreduje pri pristoj- nih činiteljih, da bi se državnim in samoupravnim uradnikom štela vsa vojaška služba v službovanje in na- predovanje. Vojaki ne glede na čin naj imajlo ob isti kvalifikaciji pri sprejemu v državno službo prednost pred ženskami in nevojaki. Rezerv- nim oficirjem, državnim in samo- upravnim uradnikom naj se na orož- nih vajah izplača poleg njihove place Še plača samskega oficirja iste- ga Cina odnosno dnevnice. Rezerv- nim oficirjem naj se nudijo večje ugodnosti pri potovanju na železni- ci, da bi tako Cimbolj spoznali do- movino. Končno je bilo sklenjeno znižanje članarine, da se pritegnei čimveč rezervnih oficirjev v organi- zacijo. c Mestno parno, kadno in pršno ! kopališce bo na veliko soboto ves dan ! odprto. j c Celjske brivnice bodo na veliko- ' nočno nedeljo zaprte, na velikonoč- 1 ni ponedeljek pa odprte od pol 8. do i 11. dopoldne. c Smrt mladega dijaka. V nedeljo je umrl na zagrebški kliniki 16-letni učenec VI. razreda celjske realne gimnazije Anton Oražem, sin zna- nega krojaškega mojstra in hišnega posestnika g. Antona Oražma v Ce- lju. Pokojnika so prepeljali v Celje in ga v torek popoldne položili na nrestnem pnV--. ' -ču k^večnemu po- čitku. Na >ti so ga spremili Stevilni prijateiji in znanci Oralmo- v€? fodbine« profesorski zbor celjske j -gimnazij« in mnogo dijakow Pogreb- j ne obrede je oaravil g. prof. Kova- j sic ob asistenci ae. prof d\\ Hanže- ' liča in dr. Deržečnika. Ob odprtem . grobu so se poslovili od mladega po- kojnika g. prof. dr. Hanželič ter so- šolca Bogo Zdolšek in Emil Savelli. Dijaški pevski zbor je pod vodstvom osmošolca Vilka Savellija .zapel v zadnje slovo žalostinki »Gqzdic je že zelen« in »Vigred«. Pokojniku bo- di ohranjen blag spomin, težko pri- zadeti rodbini naše iskreno sožalje! c Žetev sihrti. V sredo je umrl v Celju (Krekova cesta 13) v starosti 46 let zidarski mojster in hišni po- sestnik g. Franc Šorn. V celjski bol- nišnici so umrli: v soboto 83-letni občinski revež Franc Jazbinšek iz Zavodne, v nedeljo 68-letni posestnik Anton Kunej iz Kozjega. v ponede- Jjek pa iG-letna žena upokojenega | rudarja Angela Golouhova s Slivne- I ga pri Laškein. N. p. v m.! | c Dva tragična dogodka na želez- niški progi. V torek ob 15.55 se jo odpeljal 7. osebnim vlakom iz Celja proti Laškemu 26-letni delavec Ivan Rojko iz Krčevine pri Ptuju. Pri dru- gi čuvajnici v Tremerju pri Celju je Rojko nenadno vrgel iz vagona svo- jo prtljago, potem pa je skočil z dr- večega vlaka. Pi-i padcu si je razbil levo stran lobanje in dobil j>oškodbe tudi po ostalem telesu. Prepeljali so j ga v celjsko bolnišnico, kjer je že ob j 19.30 podlegel težkim poškodbam. | Pri ponesrečencu so našli vozni li- . stek za progo Sušak—Ptuj, datiran j s 15. aprilom. Izgleda, da je Rojko prispel iz Zagreba v Celje ob 12-2-1 z vlakom, ki vozi samo do Celja. Ob 16. se je hotel peljati dalje v Ptuj, a je najbrž zamenjal vlak in stopil v osebni-vlak, ki prihaja nekaj mi- nut pred ljubljanskim. Med vožnjo je opazil pomoto in je skleni! skočiti iz vlaka. kar je postalo zanj usodno. Rojko je bil od 7. septembra lani do 10. t. m. uslužben pri trgovcu s po- hištvom Erazmu šegoti na Sušaku. — V ponedeljek okrog 19.10 je sko- čil 20-letni delavec Franc Tevž iz Mozirja v Levcu pod vlak, ki priha- ja v Celje ob 19.20. Vlak je Tevža strašno razmesaril. Truplo so pre- j peljali v žalsko mrtvašnico. Vzrok I obupa ni znan. c Samarjani, ki še niso dvignili di- plom, naj se javijo čimprej pri gosp. dr. Fišerju v Zdravstvenem domu. — Sreski odbor RdeČega križa. c Rudarska zadruga v Ljabljani je naklonila di"ž. krajevni zaščiti de- ce in mladine v Celju 235 Din, za kar ji odbor izreka iskreno zahvalo. c Binkoštni izlet Jadranske straže v Dalmacijo. Tudi letos priredi Ja- | dranska straža svoj tradicionalni ' binkoštni izlet, ki bo trajal od 8. do 11. junija in sicer v 12 različnih sku- pinah. Skupine so razdeljene tako, da bo izhodna tocka izleta Šibenik odnosno Split in se bodo od tu ob- iskali posamezni turistični pomemb- ni kraji bodisi z ladjami ali parni- ki; tako n. pr.: Šibenik — slapovi ! Krke ali Split — Dubrovnik itd. V ! cenah, ki obsegajo vsoto od 280 do j 500 Din, so vračunane prehrana in i prenočnine v hotelih odnosno na par- j nikih ter železnica tja, in nazaj s po- j sebnim vlakom. Namen teh potovanj i je, da Jadranska straža omogoči ! svojim članom poset in spoznavanje j morja, in išče pri tern le moralen ! uspeh, zato so pa cene izredno niz- l ke. Prijave se sprejemajo do 25. ma- ja. NatanCnejša pojasnila daje in j prijave sprejema za krajevni odbor | Jadranske straže v Celju »Putnik«, j Celje. Trg kralja Aleksandra. ! c Trgovsko drnštvo v Celju bo j imelo redni občni zbor v četrtek 25. j t^ m. ob 19.30 v posvetovalnici Zdru- j ženja trgovcev za mesto Celje. c Velikonočno voščilo naših fan- tor. Vesele velikouočne praznike že- lijo naslednji slovenski fantje^ ¦- vo- jaki oddeika za zvezo pri 47. p. p. v j Krusevcu: Konrad Brežnik. Celje — , Zg. Hudinja, Franc Dvojmoc". CrnO- ¦ melj — Kanižarica, Stan^Slav Koci- jan, Rogaška Slatina, Jože češnovar, Raka, Franc Globokar, Ljubljana — Mlačevo, Matko Oprešnik, Ljublja-, na — Mlačevo, Anton Resnik, Roga- čice — Škocijan, Jože Banif, Dobra- va — Škocijan, Anton Kržan, Radeče — Vrhova, Matija Hribaj', Trbovlje — Sv. Katarina, Janez Juh, Trbovlje — Vode, Dragotin Strnad, Krška vas pri Brežicah, Franjo Valte, Ljubno — Solčava, Josip Zajc, Muljava pri Stični, Anton Kotar, Veliki Ban — St. Jernej. c Falzifikate po 20 Din, o kateiili poročamo na 7. strani, so začeli no- siti ljudje na" policijo, ko so izvedeli 0 aretaciji ponarpjevalske družbe. i- Mešani zbor CPD ima vajo v sre- do 2-i. t. in. Vsi in vse točno! — Pe- vovodja. <• Glavno cepljenje leta 1935. v Ce- lju. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Redno javno cepljenje ma- j lib. otrok (prvocepljeneev) iz mesta Celja bo letos v Četrtek 9. maja od 16. do 18. v Zdravstvenem domu, j Gregorčičeva ulica 4, I. nadstropje. Pregledovanje cepljencev in pri cep- Ijenju izostalih otrok bo istotam v fetrtek 16. t. m. od 16. do 18. Cep- Ijenju obvezni so vsi otroci, rojeni 1. 1934., in vsi mali otroci, ki so iz kateregakoli vzroka izostali pri Ian- ski cepitvi ali prejšnjih cepitvah. Opravičbe zaradi izostanka pri cep- ljenju odnosno spričevala za otroke, ki so bili cepljeni po zasebnih zdrav- nikih, sprejema mestni uradni zdrav- nik na dan cepitve in na dan pregleda v Zdravstvenem domu. c Za spomenik Viteškemu kralju Aleksandra I. Uedinitelju v Celju so naklonili: Učiteljski zbor deške na- rodne sole v Celju 800 Din. Oddelek finančne kontrole v Celju: 100 Din: Bačič Svetozar; 60 Din: Klemenc Anton; po 50 Din: Čonč Franc, Blaz- nik August, Saveraik Feliks, Seni- čar Stefan, Skornšek Janez, skupaj 410 Din. Orožniška stanica Brežice 11 Din; orožniška stanica Ponikva 30 Din; orožniška stanica Laško 50 Din; župnik Rampre^ Zabukovje 10 Din; Sokolsko društvo Sv. Peter v Sav. dol. 100 Din; Sokolsko društvo Velenje 100 Din; Sokolsko di*uštvo v Celju 2.500 Din; SIov. lovsko diiištvo v Celju 2000 Din; Celjska posojilnica d. d. Celje 10.000 Din; upraviteljstvo narodne sole šol. sester v Celju 322 Din; šolska mladina Store 32 Din. Prispevki občine Sv. Jurij pri Celju, nabrani po pošti Sv. Jurij: 50 Din: dr. Franc Svetina; po 20 Din: Šolinc Anton, Kind Frančiška, Sporer Mar- tin, Zupanc Mihael, Klanjšek Anton, Adam Kind, dr. Vladimir Mogilnic- ki, Rudolf Ferlež; 15 Din: Černovšek Terezija; 10 Din: Žličar Terezija, | Liška Ivana, Podplatan Alojz, Benko Dionizij. Smola Viljem, Pevec An- drej, Zdolšek Franjo, Urbajs Pepca, Kind Herman, Pleteršek Ludovik, Joško Zupanc; po 5 Din: Leskovšek Ana, J. Florjan, Ig. Lesnik, Kunej Marija; 4 Din: Krampl Franc; po 3 Din: Jazbec Ivan, Anton Polak; po 2 Din: Mastnak Julijana, Cmok Ma- rija, Mastnak Milka, Marija Spole- nak, Fran j a Podgoršek; po 1 Din: Koprivc Franc, Kozar Blaž, Cizel An- tonija. skupaj 378 Din. Prispevki, nabrani po glavni trafiki v Celju: 200 Din: glavna trafika v Celju; 100 Din: Branko Pelc; po 50 Din: Fani Šarlah, Ignac Kadunc, Ida Ogrizek, Pik Mihael, Novak Josip, Valentin- cič Ana, Debelak Marija: po 20 Din: Frajle Franc, Sedlaček Amalija, Po- c'ajt Alojz. Šuster Marija, Kancjan Pavla, Zvonko Kovač: po 10 Din: Baumgartner Anton, Fani Kortnik Tratnik Blaž, LoronöiC Pavla, Murko Jožefa. Janžek Marija. Riko Marčič. Zerdoner Josip, Kind Atfeun. .Jelen. Ana, Pavel Golavšek, Gra^eVi Ema- 'ntieh Ätrovs Fran^iška; pa 5,vDin: | Vrtfcer Marija, pojer Stepanja^, sku^ 1 pai 1040 Diiw . . . [ . . • .- c Gledališki abonenti se pozivajo, da takoj poravnajo s*apadle obroke v knjigarni »Domovini«. c Plačajte najemninski vinarl Mestno poglavarstvo v Celju, opp- zarja hišne posestnike, da je dne 1. aprila zapadel v plačilo najemninski vinar za proračunsko razdobje od 1. aprila do 30. junija. Dokler novi predpisi niso izvršeni, je treba pla- čati najemninski vinar na podlagi lanskega predpisa. St ranke se pozi- vajo, da že zapadli obrok plačajo pri mestni blagajni celjski zanesljiyo do 30. aprila. Po preteku plaČilnega roka se bodo zaračunale zakonite G- odstotne zamudne obresti. PlaČila, ki bodo po preteku 6 tednov od dneva dospelosti izostala, bodo izterjana z izvršbo. . c Velikonočne razglednice, krep- papir, pisemski papir, molitvenike in pisarniške potrebščine nudi v veliki izbiri in po zmernih cenah knjigar- na in veletrgovina s papirjem K. GORIČAR vdv., CELJE, Kralja Petra cesta 7. c Nočno lekarniško službo ima od 20. do 26. t. m. lekarna )>Pri orlu«. c Gasilska in reševalna četa Celje. Gasilsko službo ima od 21. do 27. t m. I. vod, reševalno III. skupina. inspekcijsko g. B Gradt. Gledališče Pester večer v Celju Znani klavirski virtuoz Celjan g. Oton Vondrašek ter soloplesalka in subreta ljubljanske opere gdč. Vali Smerkoljeva sta priredila v ponede- ljek v celjskem gledališču pester ve- čer s koncertnim in zabavnim de- lom. Ta večer je bila za Celje poseb- nost in je uspel v vsakem pogledu. Gledališče je bilo nabito polno, n-a- vdušenje občinstva pa se je stopnje- valo od točke do točke. Gosp. VonraSek je odličen pianist z visoko stopnjo glasbene kulture. Igra s finim okusom ihi občutjem ter s sijajno tehniko. Z enako popoi- nostjo obvlada klasično, moderno in jazz glasbo. Zlasti je treba omeniti Chopinovo Etudo štev. 3, Albenizeve Seguidillas, komplicirano, a bravu- rozno podano koračnico iz Prokofje- fa opere »Zaljubljen v tri oranže« ter briljantno igrana koncertna fox- tiotta Yatoveov »Deževni dan« in Myerseve »Metuljčke v dežju«. Dodal je Chopinovo Etudo na črnih tipkah in foxtrott »Živo srebro v klavirju^. GdČ. Smerkoljeva je talentirana plesalka. V njenih točkah so bile do- bre domislice, čeprav še nima enot- nega stila. Kljub temu pa je podala svoj spored s prav lepo tipizacijo. i Najbolj se je uveljavila v groteski. Pohvaliti je treba njene okusne in učinkovite kostume. Zlasti je ugajal groteskni pies »Carovnica«, elegant- ni pies s petjem »So blue« in naivno šegavo »Veselje ljubezni« v sloven- ski narodni noši. Tri točke je mora- la ponoviti. Na klavirju jo je ves čas diskretno in dobro pointirano sprcni- ljal g. Vondrašek. Novost za Celje je bil jazz na dvch klavirjih, ki se je predvajal menda prvič na javnem koncertu v naši dr- žavi. Gosp. Vondrašek in gdč. Älajda Kalanova sta igrala tri skladbe za dva klavirja in dosegl«. višek v fox- trottu »Tim and Tom«. Igrala $ta v enotnem stilu, vseskoti preciano, z izvrstno tehniko in tako skladnp, da skoro ni bilo laogoče razločiti nju- nega igranja. Gdč, Kalanova ja. lah- ko ponosna na znanjer ki.ga j« po- kazala na tern veoeru. ,;.; Kafcor re^eno, je bil ifepeh piopolii. Ol> burnih aplavzih so prejeli gosp. Vondrašek ter gdö. SmerkolieVa in Kalantyva minogo iepejTA evdja^. Stran 4. >Nova Doha* 19. IV. 1935. Stew 16. „Malomeščani" (K uprizoritvi IS. t. m. v cetfskem gledaUKm) Mladi slovenski pisatelj Bratko Kreft nam je po uspelih »OljsJtih grofih^ dal se*daj tragikomedijo »M*- lomeščane«, ki je imela prej naslov »Kroature«. To njegovo drug« odr- sk» ilelo opisuje zalostno polpreteklo iloho prvili mesecev svetovne vojmo. ko je bila velika večina na&e inteli- gence po tragiki naše zasužnjenosti usmei-jena avstrijsko, vsa revolucio- uaina mladina pa stroga jugosloven- sko. To je bil fas naše velike sra mo- te, ko je brat ovajal brata, ko so pra- ve naeionaliste zapirali, obeSali in streljali, dočim so se crnožolti »na- rodnjaki« eedili v vdanosti tujemu cesarju in tuji državi. Usodni Čas je našel Slovence male, revne in kla- vme. Treba je bilo mnogih strahot. nvijtežjih preizkušenj in najhujšega trpljenja, da so se po vekovih rob- stva predramili in se pričeli vživlja- ti v novi fas samostojnosti, svobode in zdrave aktivnosti. Bratko Kreft je postavil na oder zgovoren dokument one črne dobe in njenih »kreatur«. Ustvaril je ostro začrtane tipe s posrečenim obelež- jem. Snov je tudi tehnifno dobro ob- deteuia, tupatam bi pa bile še pri- poročljive nekatere krajSave odnos- no logične dopolnitve. Avtor je igro tndi režiral in sioer skrbno in te- meljito. Nainiauj problematično figuro voj- noga dor.ičkaija in itživr.lcH odvel- nika dr. Kostanjška in najbolj kom- plic.irano ulogo bivše r»dvetiiiške uradnioe, padle bolničarko peli - rp — Lep odrski uspeh celjskih gimnazijcev Društvo jugoslovenskih srednje- šolcev »Sloga« v Celju je vprizo- rilo 11. t. m. v Mestnem gledališču v Celju komedijo Arkadij-a Averčen- ka «Igra s smrtjo«. ki nam prikazu- je svet malega človeka na gogoljev- ski način v smešni malenkostnosti ob pehasiju za ničevimi dobrinami. v čemer je toliko človeške tragike. Poleg igre, ki je že sama po sebi do- bra stvar, so omogočile uspeh pred- stave tudi inlade odrske sile, ki jih je vodil svež, ambicijozen elan. Vest- na in spretna režija ge. Sadarjeve je usmerjala dogajanje v enoten, ži\^- hen in nagel tok. V prirodnem tem- peramentu se je polno razmahnila Sernefeva, ki jo diči vrsta odrskih ^T!in. Golobičeva je s simpatično ]ahkoto izoblikovala pristen tip. Do- bro je uspel« Poderžajeva. Naglasiti je treba jasno, enotno izdelanost li- kov. ki sta, ju 7. okusom in vživet- jeni ustvarila Cergol rn Grobelnik. Zelo posrefen original je zrelo po- dal Cigoj. Plajh je bil v središču de- janja krepko na mestu. V manjših vlogah so svoj delež k celotnemu iisj>ehu polno. prispevali Zdolšek, MHJren in Vidifeva. S -prireditvijo so dosegli najxni gimnazijske mla- dine svoj najboljši na men v izdatni meri, saj so pokazali silo njenih le- l>ih stremljenj in sposobnosti, ki so občinstvo povsem pridobiie. — R. »Goirpoil Copatnik, ali so spalni praški učinkovali?« — »O, pa še si- jajno, gospod doktor! Prosim. zapi- šite mi so nekaj teh pra^kov. Ocikar ste mi dali spalne praške, nimam več težav. Če prideni ponoči domov, spi moja žena kakor kralj Matjaž.« Glasovi iz obcinstva Zakaj tako ? Novi voiilni list y>{\las Narod»<:, ki je hiizu krogov g. müiistra dr. Ma- iirši^a in \io vsled tega j>ač dobro iti- toriniiau, prinaša notii-o »P« bivz zameiv«, v kateri piavi, ila bi bil kredit 200 liulijonov odobre.i. če bi načiti z-a za^avsko cesto bili gotovi. Od tega bi piislo 100 milijonov v Slovenijo. Velik kredit je padel v vo- do zato, ker niso bili nači-li gotovi. Vpruäal pa sein se, ali ni bilo mogo- če od te velike vsote vsaj del prido- biti za regulai-ijo Savinje? Tu so na- črti gotovi, potreba je velika, krediti za javua dela pa bi bili tako v Sio- veniji pravičnejše tazdeljeni. rk — Cndna reč Te dni se vozini z Dobrne v Celje. Z avtobusoin inesta Celja. Sopotnik, ki se pelje do Vojnika, plafa /.a vož- njo 10 Din. V Vojniku vstopijo pot- niki. ki plačajo do Celja a Din voz- nine. Tedaj se pa začudim! Saj sem jaz plačal za vožnjo z Dobrne do Ce- lja celih 20 Din! In ne gie in ne grt1 mi v glavo. za kakšno uslugo neki bi moglo zahtevati mesto Celje od nieiie. ki se vozini vso progo Dobr- na—Celje, 5 Din več nego od potni- ka, ki se ]>elje z Dobrne v Vojnik i.i si tarn vzame še vozni listek do Co- lja. Totia stoj! To ne gre tako eno- stavno. Dalekovidnost mestnega pod- jetja je to že ])retlviilela in Ti zara- čuna za »nadaljevanje vožuje« iz Vojnika do Celja 10 Din, torej dva- krat toliko kakor novo vstopivšemu potniku. Prizadeti bi bili upravi avtobusne- ga podjetja mesta Ce4ja hvaležni za pojasnilo o tein zaračunavanju. Potnik. Sport ČSK:SK Celje 2:0(2:0) V nedeljo dopoldne je bila na celj- ski Glaziji podsavezna prvenstvena tekma med Čakovečkim SK in SK Celjem, v kateri so gostie zasluženo premagali Celjane, ki so predvajali nemogočo igro. Tekma je bila živahna in napeta. Gostje so predvedli dobro tehnično in kombinatorno igro z lepim podn- janjem in sigurnim startom. Celja- ni so se pa pokazali v kvaliteti (irugorazrednega moštva. v k-atereni je nekoliko zadovoljevala saino obramba. Napad je igral raztrgano in neodločno. Enajstorica si je po od- moru sicer nekoliko preuredila svo- je vrste. kar pa tudi ni pomagalo. Najmanj je ugajal Gobec II. ki je zastreljal dve sigurni šanci tik pred golom. V začetku je bila igra se nekam izenačena, nato pa so začeli prevla- dovati Čakovčani. V 7. min. je Gobec prišel do nasprotnega gola in postal žogo v mrežo. katerega gola pa sod- nik ni priznal. Čakovčani so bili na- to ves čas do odmora v lahki pre- moči. Prvi gol je zabil v 19. min. Megla. Nato je bilo spet nekaj oboje- stranskih napadov, dokler ni Hrebak v 39. min. povišal rezultata na 2 : 0 ter postavil tudi končni izid. Celjani so imeli še nekaj prilik. da bi iz- bolj^ali razliko, toda jih niso znali izrabiti. Po odmoru je bila slika skoraj enaka. CSK je imel ves čas nekaj več od igre, toda kljub temu mu ni uspe- lo povišati rezultata. Celjani so se vidno umaknili v defenzivo. Nekaj mi nut pred koncem so imeli so en- krat lepo priliko, da bi dosegli vsaj časf.ii gol. pa ^ ^' noVv?iTiii in to zadnjo šanso. Tekmo je smlil g. Haniuvs iz LjuIj- Ijane objektivno, tmia prestroeo. Gle- dalcev okrog 500. V predtekmi je niladina t."ija po- razila rezervo Celja s 7 : 2 (3 : 1). t Zagrebška Jugoslavija gostuje o Veliki noči v Celju I Na velikonočno nedeljo in ponedeljek bo gostovalo v Celju prvorazredno mo^tvo SK Jugo- slavije iz Zagreba. Klub jc poo- kroviteljstvom Nj. Vis. Kiieza-na- mestnika l*avla. Gostje so ^ostovali že lani v Celju in premagali SK Ce- lje v razinerju 3 : „'. V neiiotjo ol> l(». bodo igiali na Glaziji phjfueijsko tekino s SK Celjem, v ponedeljek pa istotam s SK Atletiko. Oba celjska kluba bosta morala napeti vse silo, Ce bosta hotela izvojevati fasten rezultat. Tekmi bosta gotovo zelo za- nimivi in napeti. t SK Atletik : SK Hrastnik 7 1 (3 : •). V nedeljo dopoldne je bila na igrisču pri »Skalni kleti« ob prisoi- nosti 200 gledakev p»ijateljska tek- ma med obema kluboma, v kateri m> Atletiki zasluženo zinagali. Atletiki so :mdili zadovoljivo tehnično in kombinacijsko igro ter so bili ves čas v premoči. Gostje so igrali mno- go vlabše nego na zadnji tekini > SK Celjem, bili so neodločni in brez pra- vega starta. Goli za Atletike so padli v 4., 14. in l(i. minuti prvepa tec v 7., 13., 32. in 34. minuti ilrugega pol- fasa. častni gol za SK Hrastnik ]>a v 33. minuti drugega polfasa. Dva gola za Atletike sta rezultirala iz enajst- metrovk. Koti 9 : 4 za Atletiko. Sodil je sodniski kandiilat g. Krell preveč ležerno in je med drugim spregledal ilre enajstmrtrovki proti Atletikom. 23.— derna, t r p e ± n a „DUMPIIG 3" 4i«'o «olncaa tka- ¦Ina Ma damske «bleke. Samepredajai M. P š e n i č n i k, manufakturna in msdna trgoviaa Celje t Alpinski smnčarski tečaj na OkreŠljn. Smučai-ski klub Celje pri- redi pod vodstvom saveznega smuš- kega učitelja od 21. do 28. t. m. al- pinski smučarski tečaj na Okrešlju. Tefaj je zlasti namenjen onim smu- čaijem, ki si hočejo svoje znanje iu tehniko izpopolniti in popolnorna ob- vladati smučanje na strmini. Skupen odho je vo- I dil novosadski župan g. ilr. Boiota ki jo oben em predsednik Grad>kt- štedioniee- v Xovem Sadu. Slovensk» hranilnice >ta z-a st opal a gg. Fran. Pretnar in Ivan Hiter o- >kušnje pri Skorčiču, prirejene za udeležence obfnega zbora in kongre- sa, v ponedeljek 3. junija ogled or- inoSko-ljutomerskih goric ter ogle*! vinogradov v spodnjih in srednjih Halozali. g V trgovinski register so je vpi- sala 2(5. inarca v Celju tvrdka »Vol- ta«, ditižba 7. omejeno zavezo, tvor- nioa elektrotehničnega materiala. Predmet: izdelovanje in prodaja ina- teriala, zlasti stikal in instalacijske- ga materiala. udeležba, ustaimvlja- nje podružnic in obratovališč. Os- novna glavnica 100.000 dinarjev v gotovini. Poslovodji sta dr. Ziminer Rudolf in Vera Luci Zimmer v Celju, ki podpisujeta vsak sainostojno. Zä- radi fazdružitve se je izbn'sala iz trgovinskega registra t\Tdka »Svit«, Sirec in Witrofsky, Celje, agentura ' z mešanim blagom. Pomlad in trajnaondulacija Kaj je trajna ondulacija? To je kemični proces. po katerem postano gladki las dalje čas-a valovit. Ienaj- ditelj tega je Nemec Nestle, ki je le- ta 1904. prvi sestavil zadevni aparat in preparat. Cetudi je imel začetni aparat to in ono hibo, je bil rezultat za tisti čas že precej /adovoljiv. Iz leta v leto pa se je postopek izbolj- ševal, tako da je dan dan es na visku. Vedno pa se ponavlja vprasanje: ali je trajna ondulacija za lase škod- Ijiva? Trajna ondulacija. irapravlje- na po nestrokovnjaku, ki nima za sabo strokovne sole o lastnosti las in strokovni kerniji, ki ?i nabavi po- ceni in slab aparat (aparatov na tr- gu kar mrgoli), ki sesta.vlja sam za- devno tekočino — preparat, da lafc- je ceneje dela — takšna trajna ondu- , lacija je seveda škodljiva lasem, da « se začno lomiti in to v 100% slu6ajih, j kajti vsled slabega preparata je las 1 prekuha.i. Iz takih prekuhanih in ! pokvarjenih las se mesece in mese- J ce ne da ničesar uapraviti — o vod- I ni ondulaciji, o kateri imajo mnogi | ie malo pojma, ni niti govora. Zato I se vidi vsled nesigurnega dela vse I polno ženskih glav namestu z lepo I vodno ondulacijo le nafrkljenih ka- J kor zamorčke. Mnogo krivde na teni M leži tudi na daman samih, ker pri- m tiskajo same cene za trajno ondula- ¦ cijo navzdol — zakaj v tej okoli*- fl čini je nemogoče precizno in stro- ¦ kovno delati. ker se v tem pri mem fl uporablja slabši materijal. ¦ Cenjene dame, Vaša parola naj ¦ bo: Rajši placajtx4 malo več, to je so- ¦ lidno, in se poslužite dobrega dam-B skega frizerja, kakor pa, da VTaSB najlepši okras — !aso — izpostavite V zaradi nekaj dinarjev manj nex'ar- ¦ nosti. Posluiite se frizerja, ki je clan ¦ kluba damskih frizerjev, v kateremM se člani strokovno izobrazujejo ved-B no po najnovejši teh liki. I Le od klubskih frizorjov naprav-B Ijena trajna onduiacija je neškod-B ijiva, trpežna in v okra«: Vaši glavi. T I. Klub damskih frizerjev za dravsko banovino v Celju. Sodnik: »Torej trikrat v eni nun ste vlomili v isto trgovino? Kaj ].a ste ukradli?« — «Samo eno obloUi» za ženo, gospod sodnik — a mom I setn jo dvakrat zameujati.« ŠIPV. Hi. Nova Dobae roke mi ni mogel kaj bolj stis- niti in komaj jo odprl urta. inn je k-adelj vzel bosedo. Razločno sem eu- til ki iceee iiasprotje met! njegx>vun rahlo utripajoeim, morda za zadnje mesece se boreciin zivljenjem, in no- vim življenjeni prirode, ki jo krepko klilo v kostanjevih popkih, odpivajo- cih so v drevoredu ob reki. In trava jo žo živo zelenela v parku, viseso vejioe stare, veliko vrbe ob ribniku mi sveže r\imene!e. To je bila spet pomlail. a Tone Kaj- bič je stal sredi novega, svetlega iivljeuja kot ugašajoča lučka. ki ji nohena pomlail ne more vrniti sil. 'Bolan sem bil«, mi je pripovodo- val z rahlim glasom. »Zdaj mi jo bo- T.ie. pomlad me ozdravi. Že pol leta imam ilopust in se zdravim. Zdaj za Yeliko noč som dospel semkaj. ne- vesto imam Hi. Najbrž je ne po/.nas. ijioje Minke. Pisal sem ji, da prideni. A)i :iajbrž je zdaj ni tu, morda sploh ni prejela mojega pisma. ne morem je najti. V našeni iiradu je bila urad- nka. pa so jo odslovili, saj veš, kri- za jo buda in reducirajo že povsod. In zdaj tu raka na dmgo službo ki ii je zagotovljena. Ali prejšnje sta- novanje je zapustila. Mislim. da je nesporazuin vines, kaj drugega biti T)o more. Zdaj. ko ozdravim, se hoeem poročiti ž njo, da tako pričnem n-o- vo življenje. Vrnem se v službo, oh Minki bocem spet živeti, hočem!« Bruhnil je v kašelj. >Prav im-aš!« sen» pritrdil njego- vim načrtoni. »Dovolj ri trpel. No foznatn Minke ali to vem. da si vre- don sreče. Tone!« >Vidi§!« se je razveselil. »Prav srete se mi hoče in življenja. Z Min- ko! Seznanim te kdaj ž njo. Visoka je, svetlolasa, zdrava, vsaka misel na njo jo kakor lepa pesem, ki me vsega prevzame.« >Cestitam ti!« sem mu govoril poln sočutja. poln želja, ki naj inu, j-jromaku. koristijo. >Da. ne bo mi dobro prej, dokler je ne najdem. Dotlej ne pojdem od- tod. To mesto ni tako veliko, da bi je no našel. To Veliko noč hočeni preživeti ob njej. Ti me razumeš. prijatelj! Ozko je to naSe žviljenje, tako malo hočem od njega, le koš- i^<»k lepe sreee iščem. Vem, da bi jo nikjer ne mogel najti toliko. kolikov v Minki, ki mi je namenjena. In ker mi je namenjena, mi je že zaradi nje namenjeno tudi zdravje. Že zaradi nje bom živoi. him zdrav. Kako to ^tUim!« Njegovo oci so oiosrele. kakor da score v ognju, ki hoče ves izžareti, preden m\i poteče kratko odmerjeni čas. Tako eem po dvanajstih letih sre- Lal Toneta KajbiCa, * • >To pa je Minka!« je dejal moj moj znaiiec Ivan Mesec, ki sem na I večer sedel ž njim v kavarni. In je I povabil njo, visoko svetlolasko, da ; r>de. Z veliko gesto je odložila ¦^ocen plašč. Povedal sem ji irae, ki ni vedela kaj ž njim početi. K xuancu je sedla, nanj se je naslanja- la mehko. koprneče. Smehljala se je, ˇsa zaverovana vanj. ki je bi! gla- dek dečko, človek z dobrim položa- jem v družbi, kavaJir na veliko. Takoj se mi je zdelo. da to niora biti ona. in sem vprašal: ¦>Ali ste morda kdaj poznali Tone- ta Kajbiča. sošolec mi je bil?« Ni otlmaknila oci. brezbrižno je odgovo- riln: /Odkod ta va.sa misel? Poznala sem ga iz urada, jetičnika, ki je mor- du žo izdihnil. In če živi, mu poj- den» s pota. — Vem, da je zdaj tu. Nima pravice, da bi smel od mene kaj zaliteyati. Menim, da imam tu- di ja/ pravico do življenja.« In ko se je znanee poglobil v caso- pis, mi je za^epetala: »Ali« se vain ne zdi, da je Tone, kakor blazen? Hotel je, da pojdeni ž njim v sinrt. Do kraja ga je izglo- dala jetika, pa jo hotel, da so mu dajem poljubljati. \i\ o^ital mi je no- ko nvalenkostno usluge. ki da mu zanje nisem bvaležna dovolj. Kakor da bi me hotel okužiti. da ne pogine sam. Misliin, «la je to egoizein, in šo telo zelo grd. Ali menite. da ima to pvavifo. ker mi je bil izprva dober prijatelj?« »C.lovek, ki so potaplja. mora cu- titi sebično. Zlo je za vas seveda le v tern, da si je ravno vas izbral za reSiln« bilko. Samo v vas vi

voni >Izgubljeno in imjdeno<'. Citali bo- ste.« Natakar mi ie priuosol casopis in sem bral: »Izgubljeno in najdeno. Izgubila je dania poročni pi^tan z datumom l»i. 1. 1912, ki naj se odda poliriji proti visoki nagradi. Odletel je kanaitek. jwfvovrstni harcer, za katerega iz- plača nagrado lastnik I. M. v (io- sposki ulici 37. Najdena je bila za- pestnira, ki jo hrani policija. Umrl je včeraj Anton Kajbir. zasebni urad- nik, ki je tu bival na velikonočnem oddihu. Pobrala ga je zavratna mo- rilka jetika, ki nam je ugonobila žo toliko nadebuduih življoni. Pokoj njegovi duši!« »Umrl je Tone!<' me jo prevzelo. »Kdini izhod je bil zanj.« »Ali kako jo pVisla ta ve*t |>od ta naslov?« »To pa je inoi'al zakiiviti tiskar- ski škrat, ž njim obračunajte! Ja.". se zaradi tegs, ne bom razburjala.« »Tiskarski škrat!« »In jaz sem ga vidola. Toneta. nain- i'ec. Nokaj ur prod smrtjo. Skočila sein v tramvaj in se slučajno ozrla. Tekel je za vo/.oni. Op-azil me je bi!, m kako je tekel, da inn ne ubežim izpred oči! Trudil se je. nenadoma pa jo klecnil na trainvajski progi, pa jo kmalu spet vstal in robec . i je tišcal na usta. Počasi je stopical da- 1 jo. Voz je zavil v ovinek in nisem ga več videla. Kmalu nato so ga men- da odpeljali v bolniStiico. kjer je še isti veeer i/dihnil. Tako je bilo s To- netom.« Vstopil jo Ivan Meser. Dejala jo: "Ali zdaj razumete? Izgubljeno in najdeno! Moj fant je to! Prihodcrji meseo so poročiva! V Benetko pojde- va na poročno potovanje!« »Zdaj pa zares vse to in še več razumem.« »Potem vani uimam kaj zameriti. In tudi vi meni ue. Niti Tone!« Mi mo kavarne se je premikal spre- vod. Toneta Kajbiča so peljali. Bila je to njegova zadnja pot. Na sam veliki petek. In Velika noč je bila tako blizu. In Minka tudi nekoč. Pla:iil sem za pogrebci in se jim pridružil. Nikogar med njimi, ki jih je bilo dvanajst, nisem poznal. Še se je skozi okno kavarne Minka na- smehnila za menoj in za njim. Blagor tebi, Minka! Ali se bolj bla- gor tebi, ToTie, ki se ti nikoli ne bo treba truditi. da bi prav mogel do- umeti življenje in cilj njegov! la §e zato posebej blagor tebi. Tone, ki ti i nobenih iluzij ni treba več! A KOPIXSEK: Korošica — naš Engadin i. O.lovek! Pi*ijate!j! Ali se ^i sploh sanja, kaj se to pravi: pomladni po- glcd na Korošico? Ali sploh veš, kaj ponieni to sveto ime tain zgoraj pod zasneženo Ojstrico? — Dvomim. Torej poslušaj: . . . Ko je Bog ustvaril zemljo, je v zanosu ustvarjanja končno dvignil tudi gore. K nebu so zrasli nazobča- ni vrhovi in široke. strme stene. Sneg je kot srebro blestel z grebe- nov. Kras mnogih dežel, Alpe so se dvignile iz mračnih ravnin in zras- lo vse do morja. In ko je bilo vse le-po gotovo. si je gospod Bog izmislil, da bi iz množice lepih gor izbral vsa najkrasnejša mesta. Začrtal je obli- ke, neizrečno drzne. kakor v Dolo- mitili. in vzel je srebro ledenikov iz Bern ine. ojstrino Matterhorna . . . nad vsem pa je razpel sijoCe modro nebo, kakor v Engadinu. Vso to kra- soto je postavil, samotno in edino k nan» — gori tja v kotanjo med gora- mi. med Ojstrico in Dedca. — In, vi- diš. gori so prilezli majhni ljudje in rekli vseinu temu: Koro&ica! Tako nekako, pravijo. je Korošica nastala. II. Pravljično bela pokrajina slepi. Ko se voziš v njo, si nioraš oči za- senčiti — taka ostra, dražeča svetlo- ba tudi v snegu ni navadna. Od vrha Ojstrice je zavihrala .snež- na zastava. Blesteče bela je in raz- čehana. Stremi do nas, ki se smuka- mo nizdol. Po pr$ečem snegni drvi- ino kakor vihra proti koči. Visoko nad nami laskajo zadnji solnčni žnrki kraljici Ojstrici. ki se postavlja v betom plašču. Dedec je že davno v senci. Siv glfe- da doli na nas% ki vstopamo v köCo skozi dolgi snežni predor . . . Namreč, da veste: snega je tu tri metre in več — vse do strehe segä. Da! Tako nekako je menda na Grenlandskem! III., Vsa koča sumi. toliko ljudi je v njej. Pa so prijetni. Vsi imajo prav lepo risane pi-ofile. Rjavi obrazi, de- kleta, ki se suiejejo z belimi zobmi, mladost, ki poje in prekipeva! Uboge oči je prej slepil žarki snež- ni sijaj: sedaj se le polagoma priva- dijo na medlo svetlobo tu pod sne- gom. Dišl po čaju, mažah in sušečibl se nogavicah . . . Počasi se vsakdo pre- rije do kuhitije. Tarn stoji sivoiasi oskrbnik Dežman p. d. Suhc. Kdo ga še ne pozna — vsaj od poletja? Ima 75 let. Gotovo je najstarejši aktivni oskrbnik sveta — na taki višini in v tern letnem času. Da razumemo stvar do kraja: le- tos, torej v 76. letu, se uči bele umet- nosti — smučanja! Ce pravijo, da je Planica prvo čudo naše smučarije — prosim, tu zgoraj imamo drugo! IV. Dvajset l&t že prihajamo semkaj. Vsako pomlad rišemo dolge arabes- ke. bele vijugaste sledi v okolico. Včasih je bila koča že majhna in prepogostokrat jo je sneg čisto po- kril. Danes pa je za ta promet še manjša. Takorekoč embrio planin- ske ko5e. Pa le gre! Sicer nisem geometer, pa se mi skoraj vednö posföCi, da najdem vsakentu pffrstorček zä pfft- nočiSče. V tej stvari že imam neko- lä fCLIKO HO_C" 39O.-49O- 90.-170- 390.- 110.- 290.-290.- 'Prtroda se oßnavtja - oönovife se fudi Vi7 TIVAR OBLEKE Str&n 6. »Nova Doha« 19. IV. 1935. štev 16 liko plaiiinske prakse — seveda brez | bon-tona. Tukaj g© momm odreCi vsem pravilom matematike in mo- rale. Na skupnem ležišču spi pra- viloma 18 ljudi. Jaz vam pa spravim tja — v lepem geometričnem redu 48 (beri: štiridesetosem!) mumij. Še več! Letos sem točno izračunal: če pusti vsak ten štiridesetosmih nekaj nepotrebne obleke zunaj, spravim med 7ije šo dva po moinosti za- Ijubljena človeka Na to sem nemalo ponosen. Sam I spim ves blažen spodaj v jedilnici, na mizi brez peres. IV. Tu je neke vrstc srednja, ne viso- ka sola smučanjo. Vsi govorijo ved- no le o izletih, snežnih razmerah, vremenskih izgledih in nalomljenih rebrih. Poslušaš dobre nasvete in dovtipe. In ljube deklico so jako ve- «ele. Zardeti jim namreč ni treba, to je zanje že opravilo višinsko soln- ¦ce podnevi. Pa Že prav pošteno, celo •z ultravioli&aetimi žarki! Pred kočo sloni dilca pri dilci. Tu .zgoraj se zdi, da je ves svet zaplan- kan z njimi. A dike so žive — na ::njih se živi! / Na belih pobočjih se kadi pršič '.pod vršefimi smučkami. Sikajoči zrak se upira v razpaljena lioa. Glo- boko sklonjeni .letimo nizdol — za , hrbtom nam je sol'nce. Presrečni smo! Kakor Ikarus! Globoko pod* nami leži meglena dolina. Tarn doli prebivarno mi re- veži. Sredi krize, te zoprne besede, ki je tukaj zgoraj rii v besednjaku — ;ki je ne poznamo ... V Ven in v breg! Kaj so ti imena. ki jih pravim? Petkova njiva, Dedec, Ojstrica, Pasje trate, Inkret, Vodole! Teh pojmov ti ne morem prav dobro raz- ložiti. Nam vsem pomenijo doživet- ja. Viški custva, na katere mislimo vse do junija. Pri nas ni nikjer nič sličnega več . . . labko mi verjameš". Verjemi, če čitaš v najnovejšem Badjuri. Verje- mi, če tako trdi Koranek, on, ki je prepotoval mnogo sveta. Verjemi tuj- cem, ki v tem raju preživljajo po- Čitnice. Saj se razumemo: tujcem verjamemo rajši . . . Če primer jam, mi prihajajo v spo- min pokrajine. ki sem jih videl na turah vzdolž Alp in fez nje. Dve sta, ki bi ju vedno spet primerjal s Ko- rošico: ena je pravljično tiha dolina Fedaja pod ponosno goro Marmola- to v Dolomitih. Druga: Riffelberg nad Zermattom — nasproti gore vseh gor. Zd VELIKO NOQ 390- 490.- 90.- 170- 390.- 110.- 290.- 290.- 'Priroda se oßnavfja - oßnovife se fudi Vi! 1IVÄR OBLEKE Tako daleč moraš potovati, da vi- j diš kaj lepšega. Lepšega? Mogoče ... I bo že tako. Trditi tega Tie mores j nikdar — če imaš srce v domovi- ¦ ni... I VI. Še vedno dvomiš? Pridi — pritrdi «i srnučke in pojdi za menoj: doli do Petkove njive in v breg na Škar- je. Kvišku! Solnce slepi — gore žarijo. Kakor mali bogovi se počutimo v tem pre- čistem, redkem gorskem zraku. Ali slutiš, kako čudovita je tura? Ka- ko sijoče srečen je dan? Še nekaj Serpentin, pa smo zgo- raj. Najprej pogledamo globoko do- li proti severu. Ali poznaš lično, zeleno doling pod nami? Dolino, o kateri je sloveč? pri- rodoslovec Ami Boue že leta 1832. trdil, da je ena najlepših na svetu? Da veš, to je naša Logarska dolina! Ali se ti svita, da je najlepše v na- ravi le človeški duh, ki to krasoto gleda in razume? . . . Kaj bi še pisal? Saj nam manj- , ka še toliko besed! Človeški jezik je j tako ubog. Pridi! Vozi previdno! Te zaklade | čuvujo plazovi. ki prežijo nate . . . DR. FR. MIŠIC: Boc — Rigi v medvodju Dravinje in Savinje Nad zelenimi, travnatimi in vino- rodnimi policami, ki so bržčas Polj- čanam ob Dravinji dale ime, se ka- kor Menina planina ob Dreti nad Bočno dviga in boči preko strmih, gosto pošuniljenih reber do sinje ve- drine Boč, najznamenitejša razgled- na točka na razvodju Drave in Sa- ve, na medvodju Dravinje in Savi- nje; pred nekaj leti še malo obiska- na, četudi po imenu dobro znana; a slovita, odkar so na n>enem vrhu po- stavili 20 m visok lesen razglednik, ki vidno raste čez bukve. javore in jesene, ki so dotlej zastirali pogled in razgled v bližnjo okolico ravno tako kakor v neizmerjene daljave. V resnici neizmerjene so daljave in razdalja onih mejnikov, ki stoje na skrajnih koacih in mejali njegovega obzorja, oklepajočega tako obširno, raz^ežno, raznoliko in bajnopestro ozemlje kakor nobena druga sloven- ska gora, pa tudi če prekaša Boč dvakrat po svoji višini. Preko itak ozko odmerjenih mej naše države gledaš v tri sosedne; v megleno, morju podobno ravan, ki te z Blat- nim jezerom spominja na Koceljevo kneževino, na slovanske Dudlejpe, ki jih ni več, ter na delovanje in trp- ljenje Metodovo; izza nedoglednega žeienega Tiasipa, ki ga tvori šumo- vito Pohorje od skalnate Pece in raz- drapanega PleSivca tja do ljubke razposajenosti Slovenskih goric, se se ti svetlikajo nasproti sivi velika- ni avstrijskih centralnih Alp. preko veličastnih gor v naših južnih apne- niških Alpah pa ti sega pogled v dr- žavo, kjer za Snežnikom in Cavnom se živi pesem »goriškega slavčka«. Nad vse poueen je pregledni l'azgled, ki ga imaš z razglednika na Bo<5u čez pretežni del naže dravske in ve- lik del sosedne savske banovine. Vse raznolike in raznobarvne lepote. krasote in mikavoeti, ki se z. njimi lahko ponaša na§a zemlja, od veli- častnosti visokogorskih tvorb in iiji- hove romantičnosti do zamišljene mime idile gozdnega dolinskega za- tišja, vse kontraste in prehode med visokim in nizkim. med strmim in ravnim, poševnim in položnim, med mehkim in trdim, med sanjavim in razposajenim, med glasnim in raol- cečim, med kričečimi barvami in: njihovo umerjenostjo, prav Vse el-e- mente pokrajinske lepote, zlite v eno samo harmonijo, ki se imenuje »Le- pa naŽa domovina«, imaš prod sabo, ko stojiš na BoCu vrh njegovega raz- glednika. Pogorje, ki se kot podalj- šek koroškega Plešivca vleče tik ob Dravinji na njenem desnem bregu in Kozjak, Javornik, Stenico, Ko- njiško goro, Gabrnik. . čez Boč sam; čez Gizovec, Golnik, Kogaško- gm-o in Ivanjščico, deli bližnje domače raz- gledno ozemlje v dva dela. Njegovo >ever.io mejo tvori Pohorje, južno pa bogato razčlenjena gorska veriga, ki se vleče od Savinjskih Alp preko Menine planine in Dobrovlja, preko Gozdnika čez gorovje pri Celju, Laš- kem in Kozjem, dokler se, vzporetl- no ob Savi. ne poizgubi-v košatem Pohorju. Naj te še tako mičejo z,ele- ni hribčki, prijazne dolinice in be!e vasice na jugu in jugozapadu, naj objameš s svojim pogledom še tako rad obšimo ravno Dravsko polje z Mariborom, s Ptujem, z Vurbergom, s Slovenskimi goricami, Haloze, Ro- gaško goro s tremi vrhovi, vedno in vedno zopet se boš z občudovanjem in dopadenjem oziral na oni prelest- :ii svet-, ki se pred tabo razprostira od gosto naseljene in skrbno obde- lane Dravinjske doline preko vino- rodnega gričevja in \rznožja na mir- no-resno in skoro ravno potegnjeno črto glavnega pohorskega hrbta. Skritje tajnosti čarobnega vtisa te po- krajine leže v tem, da druži v sebi vse značilnosti, lepote in mikavosti centralnih Alp v Pohorju in južnih apneniških Alp v južnem Vitanjsko- boškem pogorju. Na severni pohor- ski strani vse lahno valovito. polož- no poševno; na južni plati vse str- mo, koničasto; sami obeliski, same piramide na eni; same kope na dru- gi strani. Vse te frapantne kontraste pa veže in druži mirni tok Dravinje, ki, ojačena z Oplotnico in Ložnico, namaka rodovitno dolino, da ob njej in samo ob pohorskem vznožju na- šteješ nad trideset cerkva; imen vseh vasi, sel in selišč pa si sploii zapomniti ne moreš. Skomarje, Sv. Kungota, Sv. Jakob v Resniku, Ke- belj, Sv. Mohor. Tinje, Sv. Martin, posebno pa cerkev Sv. Treh kraljev pod Velikim vrhom in Sv. Areh se bliščijo s Pohorja kakor bele pike v zelenem polju; na pohorskem vznož- ju in v dolini sami pa vidis Oplotni- co, Cadram, Sv. Nežo, Sv. Barbaro, Prihovo, Sv. Jošta, Sv. Venčesla, Ko- n j ice z razvalinami Tattenbachovega gradu, Loče, Žiče, Sv. Jerneja. raz- valjeni grad Zbelovo, mesto Slov. Bistrico, PolskaVo, Laporje, pa še mnogo drugih vasi in cerkva. Tik pod sabo pa imaš sliko zase. Od Po- horja do Dravinje, ki teče tik pod Bočem. so nasute vinorodiie gorice, podobne Slovenskim. do Dravinjske dolixie same; v njej, od travnikov in vinorodnih polic obdane. se solnčijo Zg. in Sp. Poljčane, Pekcl, Studenice ¦s cerkvico Sv. Liacixe, Makole ^z gra- dom Statenbergom in Majšperg tik pred slovito in slikovito Ptujsko go- ro. Pot s Poljčan na Boč je sprva pre- cej strma. Pešfeno stezo pokriva mehko listje, ki ga bukve, gabri in drugi listovci nasipejo v velikih ninožinah vsako jesen. Vresje, šmar- Tiice in vijoličasto cvete^i šopki ti kalico; to je'Miklavzev kamen. Mi- klavž je namreC sam nosil švojo cer- . kvico na Boč. Tu je pofival; v ska- lici ^e vidis razlocao, na katereiu mestu je sedel. Od MiklavzeV'öga kanma hodiš nekoliko po ravneni na desno, pa .prides na krasno, solnCno. proti zapadu in ljubičenski ceAvi odprto široko sedlo, ki te, dobre po! ure pod vrhom gore s prostrahimi senožetmi, s cerkvico Sv. Miklvaža sredi kraške doline zvabi v restavnt- cijo podružnice SPD v Poljčanah. Greben Boča samega je ozek ill skal- nat, vendar pa z jeseni in javori go- sto porasel. Dve zarezi delita greben v tri vrhe: na sre prehi- tela in tako leži skala še sedaj tu kakor Pekrska gora pred Maribo- rom, na njej pa se še poznajo hu- dobčevi kremplji. Na takozvani For- mili tik pod Bočeni je kmet oral .ia i Veliko soboto. Zadela ga je kazen; 1 voli z jarmom so se pogreznili in I izginili v breznu; samo telege so pri-1 plavale na dan pri Studenicah. Bocl je namreč votla gora z velikim jeze- I rom. Ob dolgotrajnem deževju privrel voda z vso silo v velikanskih mno-1 žinah tik nad samostanom iz gorel *in pada v bobnečih slapih čez dvel skalnati steni; pozimi puhtijo toplei pare iz gorskih razpok; po vodi pal so že priplavale iz podzemskega je-1 zera velikanske postrvi brez oči. Na« samostanskem \rt\i. vre več vrelcevfl vedno enako močno tudi v najhujši« suši v umetno napravljen bazen. TiB studenci, »pontes gratiae«, so dalil Studenicam ime. Poleg Žalih žen^ kil so nekoč tako rade pomagale tudiB kmetom pod Bočem ob Dravinji, al se sedaj skrivajo v nedostopnih j«.-« mah njegovih, je pred 200 leti žive-1 la v votlini pod vrhom Boča Špelka, ¦ ki je kot poglavarica 12 roparjev I strahovala vso okolico. Naposled je« bila v Statenbergu pri MakolahB usmrčena. Ko je videla, da je izgub-B ljena, je v«e svoje zaklade v.akopalaÄ v votlini, da jih nihče ne najde. CeH jih v črni votlini iščeš z gore^O; pla-B menico. naätane tak vihar, da; plafl meni takoj ugasnejo in ne vidij* niS česar. 'i' fl Tisti, ki so vrh Boča postaviliL;ra«_| gledni stolp, tako da je gora postallB : ptavi Rigi;Hr ;n\eo, Trims v. Alten. Glasba: Willi Schmidt - Gentner. Predigri: zvoeni tednik in kolorirani film: »V otroš- keni carstvu«. V soboto 20. t. in. predstAvi ob 18.30 in 20.45. — Pone- del jek 22.. torek 23. in sreda 24. apri- la: »Zvezda je padla . . .« Najholj- 3i film slavnega teiiorista Josefa Sehmidta, poln divnih pesini. V glav- nih ulogah tenorist Josef Schmidt, Egon v. Jordan, Elizal»- - Kvi Panzer in Ernest Wt< - igra: zvočni tednik. — Na veliko ne- deljo in ponedeljek ob 10. matineja. — 0(1 fetrtka 25. t. m. daljo vele- film »Pot do srca«. Dva prijatelja. zdravaik in otlvet- rrik sedita v boljši restavraciji pri vinu. Ko jima je po Številnih Čašah stopilo vino v glavo, zaklife odvetnik med živahno debato: »Go- spod plačilni, prosim, prinesite mi takoj kazenski zakonik!« — Plačilni se odstrani, a se kmalu vrne in pra- vi preplaäen: »Prosim za oproščenje, ŠBi Vain sporoča, da nimamo kazen- skega zekonika, toda vino, ki sta ga gospoda pila, Varna ni treba plačati.« Okvire za slike najhitrejše, najcenejše pri I. cetlskf ,Kristaliji' (elje Za kresijo 14, telefon 154 NALIVNA PERESA (z garandjo do 10 let) v veliki izbiri. Strokovna popravila v 24 urah. Knjigarna in papirnita ,Domovina' Celje, Kralja Petra c. 45. Lepa meblovana soba z balkonom in kabinet se odda solidnemu gospodu. Vprašati na hribu sv. Jožesa St 8. ZeJo mirna stranka i 5 č e eno ali dvosobno 8TAN0VANJE s pritiklinami. Ponudbe na upravo lista pod „Mirna stranka". ¦r«ja6i la ifvilja! Krojnega risanja za vsakovrstna damska zgornja in spodnja oblačila se naučite doma sami, ako si na- bavtte krojno knjigo, ki }e ravnokar izSla. Kljjfli8 obsega 156 strani in ima preko 100 risb. zBBevajte prospekt! fNaslov: Alojzij Knafelj, kfojai učitelj, Ljubljana, Križevn^ka ul. 21. Hranllna knjliiea Ljndske posojilnice v Cclju z ' vlogo Din 100.000"— in knjižica do Din 6000"- se kupi proti mescčnemu odplačanju z vkniibo na prvo mesto na veliko gospodarsko po- slopje s poljem in gozdovi ter vinograd, 2ago in mlin. Ponudbe na upravo lista pod „Hranilna knjižica", Knjigarna in papirnlea „DOMOVIRA" Ctlj* Kralja Petra cesU 45 knpoje in prevzema vprodajo rabljene knjige in muzikalije. Interesenti laven Celja naj pošljejo seznam v pregled Petsobno stanovanje s kopalnico itd. ter z vrtorn se odda na Cankarjevi cesti St. 10. — Celjska mestna hranilnica. Uelikonočne dopisnice godovne, pokrajinske in umetne dopisnice v veliki izbiri pri tvrdki franc LesRovšeK knjigarna in trgovina s paplrjem Celje, GUnrnl trg 16 Za Uelik o noč cevlje 45.- Vel. 9-11 y2 59X Vel. 9-11 y2 ^nlki 79.- 59.- 99.-. 79.-! 99.- $%ä*Lga\ Koaifartaa ataMavaaj« v novi vili na Jožefovem hribu z vrtom za zelenjad in izborno pitno vodo v hiSi se odda takoj po zelo zmerni ceni. Pojasnila v upravi lista. liöem prazno sobico suho in čisto s priprosto meščansko hrano in vso oskrbo, pri mali rairni stranki v nad- kletju ali I. nadstropju v centru mesta ali bližnji okolici. Pismene ponudbe s podatki in pogoji poslati upravi lista pod značko »StarejSi upokojenecc Franjo Dolžan • Celje ^/.'.'."a kleparstvo, vodovodne instalacije__________________________________ StrClOVOdnfi naprdV6 Prevzema n« » zgoraj natedene itroke sp»d«)oia delate poprafila — Cene zmtrne — Pojtrelba tofniin uNa Lep obrtni lokal v Obrtnem domu v Celju se odda. Vprašati pri g. Antonu Lečniku, Celje, Glavni trg. Lepa soba z dvema posteljama in dobro domačo hrano v centru mesta se odda. Naslov v upr. lista Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 16,2ooooo — ! Rupuje in pro- daija devize in valute Izdaja nverenje za izvoz blaga Sprejema h r a n i 1 me vlof e na knjižlce i» tekoči račnn ter nodi za nje popolno var- nost in ngodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Uf^Je aUCe PVittlk. — OdgOToren «a k«otorcij »Nove Dobet in Zrezno tiskarno MBaa OtttM. — Obav Celju.