PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943.v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob«« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija«« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I-Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 96 (13.629)
Trst, četrtek, 26. aprila 1990
Cossiga je ob 45. obletnici osvoboditve položil venec na grob neznanega vojaka
Obletnica italijanske osvoboditve tudi v spominu na partizana Sandra Pertinija
Številne proslave ob 25. aprilu - Svečanosti v vseh mestih in krajih, kjer je druga svetovna vojna pustila svoj neizbrisni pečat - Pertiniju posvetili parke in spomenike
Poklon žrtvam nacifašizma
0,Rednik republike Francesco Cossiga Je ob 45-letnici italijanske osvobo-Af,ie Položil venec tudi pred mavzolej, ki Je posvečen žrtvam naciiašizma pri ^tinskih jamah	(Telefoto AP)
RIM — Ob 45. obletnici osvoboditve je italijanska javnost osredotočila svojo pozornost na obnavljanje spomina na tisoče žrtev, ki jih je tudi v Italiji terjal boj proti nacifašizmu. Poklon žrtvam pa bi se bil lahko sprevrgel v retorično obujanje spominov na 25. april 1945. leta, ko se ne bi Italija spomnila enega najuglednejših borcev za njeno svobodo: na pokojnega predsednika republike Sandra Pertinija.
V številnih italijanskih mestih so javne uprave počakale na obletnico osvoboditve, da so poimenovale spomenike in parke po »predsedniku vseh Italijanov«. Sedanji predsednik republike Cossiga je v spremstvu obrambnega ministra Martinazzolija položil venec na grob neznanega junaka v Rimu, nato pa je prisostvoval tudi svečanosti pred vhodom v Ardeatin-ske jame, kjer so nacisti podpisali pokol nedolžnih državljanov. Cossiga se je zadržal tudi v molitvi, ter se sestal z židovsko skupnostjo, za katero so Ar-deatinske jame simbol protižidovske gonje.
Tudi drugod po Italiji so se zastopniki vlade udeležili priložnostnih svečanosti. Predsednica poslanske zbornice Jottijeva je bila v Bologni, kjer je v ime-
nu države izročila odličje družini prve padle partizanke Edere De Giovanni.
Predsednik senata Spadolini pa je o vrednotah odporništva spregovoril v Alessandrii, kjer se je tudi sam spomnil človeških vrlin in politične angažiranosti partizana Pertinija. Na priljubljenega italijanskega predsednika pa je osredotočil svoj priložnostni govor tudi minister za odnose z deželami Maccanico, ki je bil dolgoletni Perti-nijev sodelavec in prijatelj.
V Genovi je 25. april omogočil prebivalstvu, da si je ogledalo nekatere ladje italijanske vojne mornarice, še najbolj praznično pa je bilo vzdušje v Benetkah, kjer že 45 let spajajo dan zavetnika z obletnico osvoboditve. Po že starodavni tradiciji so 25. aprila Be-nečanke deležne posebne pozornosti s strani soprogov in otrok. Ženske je treba namreč obdariti z rožami, ki se še niso razcvele, ker bo za to poskrbela pomlad. Potem, ko so tudi Benetke plačale svoj krvi davek za boj proti okupatorju, je ta simbol »pomladi« prerasel v poklon vsem ženskam, ki so se borile proti nacifašizmu in dale svoj doprinos k temu, da je 25. april državni praznik, ki ga Italija že 45. leto praznuje v svobodi.
Socialist Lafontaine žrtev atentata v Kolnu
BONN — Kandidat nemške socialdemokratske stranke Oskar Lafontaine je bil sinoči žrtev atentata. Lafontaine, ki kandidira za mesto kanclerja, se je včeraj udeležil predvolilnega shoda v koln-ski mestni četrti Miilheim. Ko je zaključil svoj poseg in je zapustil govorniški oder, se mu je približala v belo oblečena ženska stara približno 40 let. V roki je tiščala šop cvetja, med cvetjem pa je skrivala daljši nož, ki ga je z divjimi zamahi nekajkrat zasadila kandidatu v grlo.
Policija je nemudoma onesposobila žensko in jo aretirala, Lafon-taina pa so prepeljali v bolnišnico. Po prvih poročilih zdravniške ekipe, naj ne bi bil kadidat SPD v življenjski nevarnosti, čeprav so zdravniki priznali, da je težko ranjen. Odgovornosti za atentat ni prevzela nikakršna teroristična organizacija, zato bi lahko šlo za tragičen podvig neuravnovešene osebe. Lafontaine je predsednik deželne vlade v Saaru in je edini pravi antagonist Kohlove kandidature za kanclerja.
Razočaranje ob odločitvi ZDA, da ne ukrepa proti SZ
Litva v svojih prizadevanjih ostaja vedno bolj osamljena
VILNIUS — Predsednik litovskega parlamenta Vytautas Landsbergis je včeraj obsodil ZDA inercije, potem ko se je Bush rajši postavil na stran Gorbačova in njegove perestrojke in se ni odločil za gospodarske sankcije proti SZ kot odgovor na sovjetsko blokado Litve. Kot so sporočili iz Bele hiše, naj bi se Bush za tak korak odločil v strahu, da ne škodoval splošnim odnosom med Vzhodom in Zahodom. Landsbergis v parlamentu ni mogel skriti svojega razočaranja in je stem v zvezi dejal, da ga ta odločitev spominja na sporazum, ki so ga Francija, Velika Britanija in Italija sklenile leta 1938 z nacistično Nemčijo, potem ko so Hitlerjeve enote zasedle Češkoslovaško.
Istočasno pa je Landsbergis poslance seznanil, da tudi litovska delegacija, ki jo vodi podpredsednik parlamenta Kuzmis-kas, v Moskvi še ni uspela priti v stik z vidnejšimi sovjetskimi voditelji. Uspeli naj bi sicer zaustaviti premierja Rižkova v odmoru med zasedanjem parlamenta, toda v približno polurnem pogovoru delegacija iz Vilniusa ni uspela doseči ničesar, medtem ko je Rižkov le ponovil znano sovjetsko stališče, da se pogajanja lahko začnejo šele takrat, ko bo Litva preklicala ali vsaj zamrznila sklep o proglasitvi neodvisnosti.
Vse hujša sovjetska gospodarska blokada pa Litvi iz dneva v dan povzroča večje težave. Čeprav gre uradno le za prekinitev dobave nafte in deloma plina, pa je blokada po trditvah člana parlamenta Bickauskasa dejansko popolna in zaradi zaprtja nekaterih podjetij je že ostalo brez dela približno 7.500 ljudi. Ministrska predsednica Kazimiera Prunskiene pa je po neuspe-
lem potovanju na Norveškem, Danskem in Švedskem včeraj predlagala, da naj Litva sklepa trgovinske sporazume neposredno s posameznimi sovjetskimi republikami brez posredovanja Moskve.
V Moskvi se je v ponedeljek neka druga delegacija litovskega parlamenta sestala s kanadskimi trgovinskimi predstavniki, vendar pa tudi na tem srečanju Litovci niso dosegli ničesar. Zato pa je iz Moskve prišla nova grožnja. Glasnik predsednika Mihaila Gorbačova Arkadij Maslejnikov je dal vedeti, da bo SZ preprečila prihod blaga v Litvo iz tujine, »saj je Litva še vedno del Sovjetske zveze, ki je edino pristojna, da odloči, kaj se bo uvozilo in kdo bo uvoženo blago dobil.« Te napovedi deloma potrjujejo tudi izjave glasnika KGB Parakina, ki je povedal, da so okrepili nadzor na litovskih mejah in predvsem v teritorialnih vodah, da bi preprečili stike med sovjetskimi in tujimi ladjami. O litovskem zapletu pa je včeraj v intervjuju za Tass spregovoril tudi član predsedniškega sveta in kandidat za politbiro KPSZ Evgenij Primakov. Ta je dejal, da so odnosi med Moskvo in baltiškimi republiki v skladu z zakonom o odcepitvi, ki ga je sprejel sovjetski parlament, lahko povsem drugačni kot z drugimi republikami. Primakov je še izjavil, da Litva lahko sklep o neodvisnosti začasno zamrzne, poudaril pa je tudi, da je Kremelj doslej v celotni zadevi pokazal izredno elastičnost in »predsednik Gorbačov se je moral odločno spopasti z mnogimi, ki so v zvezi z litovskim vprašanjem zagovarjali mnogo bolj odločne ukrepe, kot so bili sprejeti.«
Cobas potrdil 48~urno stavko
basse • Groba igra strojevodij cc kwJe sinoči (skoraj gotovo) ze k° s_ a. na najslabši način. Potei ^histr1?^1' vodstvo Železnice i ’%k sv V° za prevoze zaman vlek! k^ki. °i konec vrvi, so cobasi ne 7n° Potrdili 48-urno stavko, i 4 ka sif v,6 a ^anes ob 14. uri, konča $ij. bo °k isti uri v soboto.
tic1 b,k?!na konfederacija CGII
0	• Cok ^ meni, da je zadržanj r0Jihljjv asov kot vladnih teles ne « ni h»' sai se vsak poteguje z n9 *eŽavfStv^’ .fdhče Pa ne pomisl Sestavu’ k* iih tako dolga stavk
1	k6 Pa Za uP°rabnike, ne na za J0h divji aa gospodarsko škodo, k , Pogajaj °testi Povzročajo.
Č«uŠen ko nciSploh še niso začele
k Pa nihče n °V morebitni zaklju
Zasluženo veselje Juventusa
Juventusovi Igralci z vratarjem Tacconijem na čelu (na telefoto AP) so včeraj zasluženo osvojili italijanski nogometni pokal po zmagi nad Milanom
Jugoslovanska armada bo spoštovala vlogo, ki ji jo je določila ustava
BEOGRAD — Tiskovne konference Polkovnik Obradovič je spomnil, da
v zveznem sekretariatu za ljudsko obrambo postajajo vse zanimivejše. Polkovnik Vuk Obradovič je tudi včeraj, kot je sporočil Tanjug obravnaval domala vsa aktualna vprašanja političnega in družbenega življenja. Med drugim je dejal, da ustanavljanje armad v republikah ne bo možno, saj Jugoslavija že ima svojo vojsko. Po njegovih besedah ima Jugoslovanska ljudska armada široko družbeno podporo, z ustavo pa sta ji natančno določena tudi značaj in vloga, .zato ni mogoče nič bistvenega spremeniti, ne da bi to imelo nepredvidljive posledice. Polkovnik Obradovič je v zvezi s pobudami o depolitizaciji armade dejal, da v zveznem sekretarijatu skrbno proučujejo vse teze, pri čemer upoštevajo nekatere reformne spremembe, ki pa ne bodo ogrozile splošno jugoslovanskega in ljudskega značaja armade.
zavzemanje za take armade niso nova, saj so se razširila že konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let. Takšne zamisli so bile tedaj poražene, v zadnjih letih pa so se znova pojavila v Sloveniji, pri čemer je šel najdlje Demos.
Pisanje nekaterih tujih in domačih časopisov, češ da JLA menda ne bo sprejela volilne zmage opozicije v Sloveniji in Hrvaški napovedi vojaškega udara v primeru zmage HDZ in Demosa, je predsednik ZSLO ocenil kot navadna ugibanja. JLA bo odločna le v tem, da »v vseh pogojih izpolni svoj del odgovornosti in z ustavo SFRJ določene ureditve«.
Vemo za navzočnost skupine vojaških ladij NATO v Jadranskem morju oziroma v tržaškem pristanišču. Gre za redno vajo NATO, ki poteka spomladi in jeseni vsako leto.
Forlani daje prednost boju proti kriminalu, Occhetto vztraja pri datumih
Vročica volilne kampanje narašča a se omejuje na očitke in kritike
Po osvoboditvi male Patrizie Tacchelle
Maffiotti priznal grehe piemontskih ugrabiteljev
RIM — Volilna kampanja, za katero je doslej vladalo mnenje, da je bolj dremava kot kdajkoli prej, postaja v resnici že kar vročična. Nekateri politiki izkoristijo vsako priložnost za vedno nove besedne spopade, drugi zamujajo priložnosti in se obešajo na že pogrete argumente.
Forlani, ki je včeraj nastopal v Kalabriji, je vodilno misel svojih govorov posvetil organiziranemu kriminalu. Boj proti temu bi moral imeti absolutno prednost pred ostalimi problemi, meni tajnik KD, saj je že tako narastel, da ovira razvoj prenekaterih dežel. Zato zahteva enotno strategijo, ki bo lahko dala ustrezne odgovore, vendar so zato potrebne predvsem politična in kohezijska stabilnost ter soodgovornost vseh pristojnih inštitucij. Boj pro-
ti kriminalu pride vsekakor prej kot zdrahe, zakaj neka stranka slavi 18. april, neka druga pa 25. april, je še potegnil Forlani, ki očitno še ni požrl očitkov, ki so jih navrgli komunisti.
S KD je bil še enkrat polemičen tajnik KPI Occhetto, ki je spet postavil pod drobnogled kriterije praznovanj obletnic. Italija praznuje 25. april, vendar en del države še danes ni povsem svoboden, saj je podvržen suženjstvu kriminala, je dejal Occhetto. Zavrnil je tudi obtožbe, da si komunisti prilaščajo ta dan, tako kot si KD prilašča 18. april, opozoril pa je, da krščanska demokracija ni in ne more biti ekskluzivna mati in zaščitnica italijanske demokracije.
Nič kaj prizanesljiv s komunisti pa ni notranji minister Gava, ki meni, da
še zdaleč niso začeli procesa prenove, saj se stalno ponavljajo in ne znajo izkoristiti niti prilike, ki jo ponujajo volitve. KPI je zasidrana v preteklosti, čeprav se na vse pretege trudi, da bi jo zatajila, meni Gava. Martelli (PSI) se je tokrat navezal na polemike v zvezi s pokolom v Pescopaganu, ki jih je podnetil tajnik PRI La Malfa. Na La Malfove izzive ne bom več odgovarjal in potrjujem, da so podatki o neevropskih priseljencih verodostojni in uradni. La Malfa s svojimi besedami še podpihuje ksenofobijo in predstavlja javnosti apokaliptično prihodnost, če vlada ne bo spremenila svojih zakonov o imigrantih, pravi Martelli, ki ne odstopa od prepričanja, da so zakoni primerni in pravični.
VERONA — Namestnica veronskega državnega pravdnika Angela Bar-baglio je včeraj zaslišala Bruna Cap-pellija in Valentina Biasija, ki sta skupaj s Francom Maffiottom sodelovala pri ugrabitvi male Patrizie Tacchelle. Preiskava v zvezi s trojico podjetnikov je zadobila nove razsežnosti potem, ko je Maffiotti dolgih deset ur pripovedoval sodnikom, kako je tolpa poskrbela že za štiri druge ugrabitve: tri so ji uspele, četrta pa ji je spodletela.
V vseh primerih je šlo za mlade talce, saj je skupina »piemontskih ano-nimnikov« ugrabila Pietra Garisa, Gi-orgia Garbera in Federico Isoardi, po srečnem naključju pa se je rešila Laura Valvassori. Tolpa je bila . posebno aktivna v drugi polovici sedemdesetih let. Preiskovalci sedaj ugotavljajo, če
je res, da so talce redno skrivali v hiši pri Santi Margheriti Ligure.
Maffiotti je bil do danes najbolj zgovoren član tolpe, vendar se je že sinoči razvedla vest, da je s preiskovalci sodeloval tudi Valentino Biasi, ki je priznal, da je sodeloval pri ugrabitvi Garisa, Garbera in Isoardijeve, vendar je zanikal sleherno vpletenost pri poskusu ugrabitve 13-letne Valvasso-rijeve.
Edini, ki še togo zavrača sleherno obtožbo je prav Cappelli, domnevni šef tolpe. Cappelli je priznal le to, da je bil soudeležen pri ugrabitvi Patrizie Tacchelle, pred tem pa naj bi vodil izključno poštene posle. V Verono bodo že dnaes prišli turinski preiskovalci, ki bodo skupino zaslišali kar v Venetu.
Od jutri v obtoku nov bankovec po 500 dinarjev
Prihodnjo slovensko vlado bo vodil predstavnik demokristjanov Peterle
BEOGRAD - Bankovec za 500 dinarjev bo v obtoku 27. aprila letos, je včeraj obvestil novinarje direktor trezorja Narodne banke Jugoslavije Vojislav Tomič.
Nov bankovec za 50 dinarjev naj bi prišel v obtok 1. julija, bankovec za 10 dinarjev pa sredi oktobra. V začetku decembra bodo izdali tudi bankovec za 1.000 dinarjev. S tem bo za letos zaokrožena zbirka jugoslovanskega papirnatega denarja, je sporočil Vojislav Tomič.
Stare bankovce za 1.000 in 5.000 dinajrev bodo umaknili iz prometa do konca junija, vpeljali pa kovance za 10 in 50 par ter bankovce za 200 in 50 dinarjev.
Bankovec za 500 dinarjev je tiskan na belem zaščitnem papirju z vodnim žigom in varovalno nitko - velik je 76 x 159 milimetrov. Na bankovcu prevladuje modro-zelena barva. Na prednji strani je vgraviran portret mladeniča, ime »Narodna banka Jugoslavije«, grb SFRJ, oznaka dinarske vrednosti, serija in številka bankovca. Na hrbtni strani je ime države, stilizirana krajina čiste narave, ki ponazarja ekologijo, oznaka dinarske vrednosti, posnetek podpisa guvernerja Dušana Vlatkoviča in njegovega namestnika Mitja Gasparija, kraj, datum izdaje in imena republik. Celotno besedilo na bankovcu je napisano v cirilici in latinici in v jezikih vseh narodov Jugoslavije.
LJUBLJANA — Predsedstvo Demosa je na svoji seji v torek odločilo, da bo kandidiralo prof. Franceta Bučarja za predsednika slovenske skupščine in Lojzeta Peterleja za mandatarja za sestavo nove vlade. Sklep torej dobesedno spoštuje še pred volitvami dosežen dogovor, da bo mandatar pripadal tisti stranki Demosa, ki bo v koaliciji imela relativno ve-čino.
Istočasno so se tudi dogovorili, da bodo liberalcem ponudili možnost sodelovanja v vladi in da se bodo o tem pogovarjali v petek. Po Ljubljani se mnogo govori o razdeljevanju ministrstev in že krožijo imena ministrskih kandidatov. Na Demosu pa so uradno zelo lakonični in pravijo, da gre za sedaj samo še za razgovore in da bodo imena ministrskih kandidatov uradno sporočili šele prihodnji teden ali celo po prvem zasedanju, novo izvoljenega slovenskega parlamenta.
Na vsak način pa skuša Demos pohiteti z ustoličenjem parlamenta in sestavljanjem vlade. Kandidat za mandatarja Peterle pravi, da bodo že v prvih dneh predlagali predsed-
stvu republike kandidata, kar naj bi nato bila s strani predsedstva samo še formalnost. Kandidat pa bi že razpolagal z imeni ministrov in torej s sestavo nove vlade in večino v skupščini. Postopek naj bi bil torej izredno hiter. Pri tem bi ohranili sedanjo strukturo vlade, čeprav jo nameravajo temeljito spremeniti.
Seveda pa obe kandidaturi dajeta malo možnosti za konstruktiven sporazum med Demosom in liberalci. Demos vztraja pri svoji ponudbi, ki temelji na njegovem programu in tudi načelnem stališču o sestavu vlade na osnovi razmerja sil strank v družbeno-politič-nem zboru.
Liberalci so seveda povsem drugačnega mnenja. Programsko menijo, da sta programa različna in je treba različna stališča uskladiti, glede razmerja mest v vladi pa gre za dve stranki Demos in liberalce, ki si morata razdeliti mesta. To pa pomeni tudi vodilna mesta in torej predsedstvo skupščine in predsedstvo vlade.
Kandidat za mandatarja Peterle je včeraj v radijskem intervjuju dejal, da se bodo razgo-
varjali in pogovarjali z liberalci z namenom, da pridejo do sporazuma. Če bodo prišli, dobro, drugače pa tudi prav in bodo sami ustanovili vlado na osnovi lastne večine. Prav tu pa je osnovno vprašanje, saj je po raznih izračunih v parlamentu večina Demosa šibka, včeraj smo navedli, da gre za šest delegatov večine, nekateri drugi računi pa govore samo o treh.
V Beogradu je med tem na tiskovni konferenci predsednik »Zveze za obrambo enakopravnosti državljanov« Dragiša Marojevič izjavil, da so bile slovenske volitve »nedemokratične in diskriminacijske«, zaradi tega je zanikal njihovo veljavnost. Navedel je, da so na nepravilni način uničili veliko njihovih glasovnic in njihova kandidatna lista samo zato ni dosegla 2,5 odst. glasov in nista bila izvoljena dva delegata v slovensko skupščino. Vejsil Horojev tajnik odbora iz Jesenic pa je zanikal govorice, da je »njihovo združenje srbska in Miloševičeva plačana stranka«.
BOGO SAMSA
V bodoči Evropi zagotoviti manjšinam svobodni razvoj
BUDIMPEŠTA — V Budimpešti se je minuli konec tedna zbral "manjšinski forum" za podonavsko področje in osvojil poziv vsem vladam, naj bi vprašanje zaščite narodnih manjšin vključile v napovedano konferenco o varnosti in sodelovanju "Helsinki 11", ki bo zelo verjetno že letos jeseni. Udeleženci "manjšinskega foruma" so predlagali sklic posebnega zasedanja konference, da bi poglobili to kočljivo vprašanje s celinsko razsežnostjo.
Na shodu v Budimpešti so predstavniki evropskih manjšin ocenili tudi položaj Madžarov v Transilvaniji ter osnutek novega manjšinskega zakona, ki ga je pripravila madžarska vlada.
Po uvodnih poročilih univerzitetnega profesorja Feliksa Ermacore in člana dosedanje madžarske vlade, socialista Csaba Tabajdija je sledila živahna dvodnevna debata, v katero so -med drugimi - posegli tudi južnotirol-ski senator Riz, slovenski senator Spetič in profesor mednarodnega prava Silvo Devetak iz Ljubljane.
V razpravi je bila poudarjena predvsem misel, da bo v nastajajočem skupnem evropskem domu treba ure-
diti položaj narodnih manjšin, sicer bodo naraščajoči konflikti začeli ogrožati mir na celini in perspektive meddržavnega sodelovanja.
S tem v zvezi so vsi soglašali s tem, da je treba manjšinam nuditi čim širšo avtonomijo in pravico do svobodnega razvoja. Pomembna pa je tudi vloga večinskih narodov, ki morajo drugačnost sprejemati in ceniti. Nekateri izmed udeležencev, predvsem Nemci, so poudarjali v prvi vrsti možnost mirne spremembe meja, ki jo dopušča sama helsinška listina, vendar tovrstne trditve niso naletele na polno razumevanje ostalih. Nasprotno, v zaključni dokument je bil vključen stavek, ki izpodbija razširjeno prepričanje, da boj za manjšinske pravice lahko ogroža ozemeljsko celovitost in varnost posameznih držav.
Udeležence "manjšinskega foruma" je ob zaključku del sprejel predsednik madžarske republike Matyas Szuros.
Senator Spetič je prisotnost na manjšinskem forumu v Budimpešti izkoristil tudi za pogovore s predstavniki porabskih Slovencev, Srbov iz okolice Budimpešte in Hrvatov, ki živijo ob meji, čez Muro.
Delegacija Slovenske skupnosti obiskala predstavnike Demosa
LJUBLJANA — Na sedežu Demosa v Cankarjevi ulici sta se sinoči sestali delegaciji Demosa in Slovenske skupnosti, v katerih so bili predsednik Demosa Jože Pučnik, podpredsednik Dimitrij Rupel in kandidat za mandatarja slovenske vlade Lojze Peterle, za delegacijo Slovenske skupnosti pa med drugimi deželni tajnik Ivo Jevnikar, podpredsednik Marjan Terpin in deželni svetovalec Bojan Brezigar.
Deželna delegacija Slovenske skupnosti je Demosu predvsem čestitala ob volilnem uspehu in poklonila sliko Zore Koren z njenimi značilnimi barvitimi urami in napisom »Čas dela za Demos«.
Predsednik Pučnik je nato orisal slovenski politični položaj in predlog programa narodnega soglasja, ki ga je Demos izdelal, kot seznam najbolj nujnih problemov, ki zanimajo celotno slovensko narodnostno skupnost in okrog katerih je treba doseči čim širše soglasje. Orisal je tudi razgovore za sestavo slovenske vlade, ki potekajo v teh dneh in dejal, da se bodo pogajanja nadaljevala po tretjem maju.
Predstavniki slovenske skupnosti pa so govorili predvsem o manjšinskem problemu, saj mora Slovenija skrbeti za svoje manjšine z narodnostnega in državniškega vidika in pri tem odpraviti sedanja ideološka razlikovanja. Izrazili so željo, da se v novi slovenski ustavi zajamči in zagotovi nepristransko skrb in da se v ustavi opredeli skupni slovenski nacionalni prostor. Pri tem so se predstavniki Slovenske skupnosti zavzeli, da se ohranijo in okrepijo jamstva za italijansko in madžarsko manjšino še zlasti glede avtomatičnega zastopstva v izvoljenih organih. Predstavniki De-
mosa so pokazali polno razumevanje in so pojasnili, da je bil do sedaj objavljen osnutek seveda samo idejni osnutek, ki ga je treba izdelati do kraja. Omenili so tudi razne oblike sodelovanja zamejcev in zdomcev v slovenskem parlamentu.
Predstavniki Slovenske skupnosti so orisali tudi sedanji trenutek zamejskih Slovencev z vidika napora za globalno zaščito in z ozirom volilne kampanje. V volilno kampanjo Slovenske skupnosti se je vključil, tudi Demos. Danes bo zamejski gost kandidat za mandatarja Lojze Peterle, 30. aprila pa Rupel, 2. maja Oman, 4. maja pa Janša. Tudi na ta način želijo najvidnejši predstavniki Demosa izraziti priznanje Slovenski skupnosti za njeno delo in vlogo v slovenskem prostoru. (B. S.)
Umrl Dexter Gordon
PHILADELPHIA — V noči na sredo je v eni od philadelphijskih bolnišnic umrl eden od velikanov jazza, saksofonist Dexter Gordon. Star je bil 67 let, umrl pa je p° dolgem brezupnem boju proti raku v grlu.
Dexter Gordon je bil eden največjih jazz saksofonistov vseh časov, uveljavil pa se je tudi v filmskem svetu in s filmom Round Midnight je bil leta 1986 tudi nominiran kot kandidat za oscarja za najboljšo moško vlogo.
Gordon je bil znan tudi v Italiji, kjer je požel številna priznanja za igro v filmu Round Midnight, v Sanremu pa ja prejel tudi nagrado za glasbo v nekaterih iilmih.
NEW YORK — V New Yorku -se je začelo posebno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov, ki so ga tokrat namenili državam v razvoju, toda s tem, da bodo obravnavali predvsem gospodarska vprašanja. Šlo bo pravzaprav za dva vidika: kako naj dežele v razvoju sodelujejo z razvitim delom sveta in kako naj pospešijo medsebojno gospodarsko sodelovanje. Ministri držav v razvoju so večinoma že v New Yorku, kjer pa so tudi imeli, prav tako na ministrski ravni, sestanek tako imenovane koordinacije neuvrščenih, na katerem so oblikovali nekaj izhodišč v zvezi z bližnjim zasedanjem generalne skupščine.
Da se je začela "koordinacija" redno sestajati kar v New Yorku, kjer je sedež Združenih narodov, je potrditev bolj racionalnega, pa tudi bolj učinkovitega dela gibanja neuvrščenih. Še do nedavnega se je sestajala zdaj tu, zdaj tam, navadno pa v kraju, ki ni imel opravka s temo, o kateri so razpravljali. Na lanskem beograjskem "vrhu" so se domenili o večji "skromnosti", dogovor pa so začeli tudi spoštovati.
Zasedanje svetovne organizacije o gospodarskih razmerah na svetu je
Posebno zasedanje svetovne organizacije o gospodarskih problemih nerazvitih
prav tako v duhu lanske beograjske konference, na kateri so v bistvu ugotovili, da gibanje nima več neke "politične" vloge (zavoljo razpada blokov) ih da naj se raje posveti ekonomskim problemom, ki so seveda življenjskega pomena za "tretji svet".
Na tem zasedanju generalne skupščine bodo o odnosih med razvitim in nerazvitim svetom skušali sprejeti nekaj sklepov in priporočil, ki bodo v glavnem drugačni od tistih, ki so jih sprejemali do sedaj in ki jih je prežemala deklarativnost. Poudarek bo, kakor se zdi, na tem, da bo treba med razvitimi in nerazvitimi uveljaviti "nove prijeme", kar naj bi veljalo za obe strani. Nerazviti naj bi pričeli ravnati bolj sproščeno, manj togo, tudi kar bilateralno in ne več v imenu nekih tjavendan naglašenih svetovnih potreb, ki se jih je razviti svet navadil jemati kot deklaracijo.
Razvite dežele naj bi imele v prihodnosti večje možnosti neposrednega sodelovanja pri programiranju gospodarskega razvoja nerazvitih in tudi pri posameznih projektih, nerazvitim deželam pa naj bi omogočili otipljivejši napredek z odločnejšo aplikacijo novih tehnologij. Sliši se, da nameravajo v New Yorku predlagati tudi oblikovanje posebne svetovne banke za gospodarski razmah Juga (v duhu, na primer, banke za vzhodno Evropo), ki pa seveda ne bi imela kaj opraviti z Banko juga (namreč, samo za nerazvite), ki pa je k sreči propadla.
Predstavniki držav v razvoju bodo bržčas opozorili zlasti na to, da bi morala Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad uresničevati "odkritejšo" politiko z nerazvitim svetom v duhu tega, da je zapolnjevanje praznine med bogatimi in revnimi že resnično neodložno. To je dejansko
svetovno vprašanje številka ena. Dogaja pa se (tokrat spet), da se morebitno krizno stanje teh dveh ustanov zmeraj najprej odrazi v odnosu z deželami v razvoju. Neuvrščeni še niso povsem razčistili ali naj še naprej na mednarodnih shodih, kakršno bo na primer to zasedanje, priporočajo predvsem "uradno", se pravi, v bistvu državno pomoč razvitih, ali pa naj problem prepustijo krajevnim razmeram in odločitvam. Pri prvi inačici v vsakem primeru že popuščajo, saj dejansko spada v "deklarativno obdobje" gibanja.
Skratka, odnosi med razvitimi in nerazvitimi naj postanejo bolj "realni". Deklarativni pritiski ne zaležejo več. Realnost pa naj prične označevati tudi gospodarske odnose med nerazvitimi, katerih medsebojna trgovinska menjava zdaj letno ne dosega niti 12 odstotkov vse njihove
menjave. Tako naj bi pri njih (kar bodo nemara razlagali tudi v New Yorku) začeli bolj razvijati gospodarsko "komplementarnost", predvsem pa naj bi se sprijaznili s tem, da bo treba okrepiti tako imenovana "regionalna" videnja, se pravi pospeševati gospodarske stike znotraj posameznih regij.
Na posebnem zasedanju generalne skupščine pa bodo brez dvoma izpostavili vprašanje, ki trenutno najbolj zaskrbljuje dežele v razvoju: gre namreč za bojazen (navsezadnje utemeljeno), da se bo začel razviti del sveta zanimati v glavnem za vzhodno Evropo, pri tem pa zanemaril revne države, kar se, roko na srce, že dogaja. Podobna opozorila so zadnje čase kar pogosta in prihajajo z raznih strani. Tudi papež je posvaril pred tem v velikonočni poslanici.
Prav tako pričakujejo, da bodo predstavniki držav v razvoju s spre-; govorili v zvezi z napori GATT (Mednarodnega sporazuma o trgovini in carinah), da bi prišlo do še večje liberalizacije svetovne trgovine-"Tretji svet" namreč podpira to smer;
meni pa, da bi jo morali, uveljavlja
tako, da bi od tega, tako ali drugač ' imele korist vse članice svetovne o ganizacije.	MIRO KOCJAN
Ob izteku mandata slovenske skupščinske komisije
Kakšna skrb odslej za narodnosti?
KOPER Še zadnjič v tem mandatnem obdobju so se v Ljubljani sestali člani komisije za narodnosti slovenske skupščine, ki jo je zadnja štiri leta vodila Majda Poljanšek ob pomoči podpredsednikov Marina Orlanda iz Izole in Erna Eorya iz Lendave. Pogovorili so se o opravljenem delu in zapuščini svojim naslednikom. Narodnostna vprašanja zahtevajo nenehno skrb in zato kontinuiteto — ni, da bi s koncem delovnega obdobja enega telesa povsem opravili s to problematiko!.
Ocena opravljenih nalog v skupščinski komisiji za narodnosti temelji na ugotovitvi, da so bili njeni predlogi in sklepi v veliki meri deležni polnega razumevanja in tudi uresničeni. Temu je zagotovo prispevalo plodno sodelovanje vseh članov, povezava s sorodnimi komisijami v petih narodnostno mešanih občinah na Obali in v Pomurju, z nekdanjo komisijo pri republiški konferenci SZDL (daljše obdobje jo je vodil Jože Hartman), s samoupravnimi narodnostnimi skupnostmi, prav iako z delegati v zvezni skupščini. Prav tej navezi gre uspeh, da nista bila vsiljena zvezna zakona o rabi zastav in jezikov narodnosti v jugoslaviji. Posebej gre omeniti sodelovanje komisije pri dopolnitvah slovenske ustave, zlasti v delu, ki razširja pravice obeh avtohtonih skupnosti v Sloveniji kot edinega četrtega skupščinskega zbora tudi na področju gospodarstva, kadrovske politike in celovitejših stikov z matičnima državama Italijo in Madžarsko. Zadovoljivo ocenjujejo še aktivnosti članov tega delovnega telesa skupščine pri pripravi volilne zakonodaje in zakona o prihodnjem popisu prebivalstva.
Konec dober, torej — in kako naprej? Komisijo v novem mandatu, sestavljali naj bi jo predvsem delegati v parla-
mentu in predstavniki samoupravnih narodnostnih skupnosti (prejšnjih SIS za kulturo in prosveto pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti), čakajo pomembne naloge. Med prvimi je zagotovo nova slovenska ustava, ki v ničemer ne sme okrniti dosežene ravni narodnostne zaščite in varstva posebnih pravic. Demosov osnutek ustave je med Italijani na Obali in Madžari v Pomurju sprožil nezadovoljstvo in skrb. Nadalje se bodo morali novi člani, zagotovo različnih političnih barv, v pripravi zakona o državni upravi zavzeti za ohranitev strokovnega izvršilnega telesa pri slovenski vladi. Ali bo to še naprej Urad za narodnosti ali morebiti posebno ministrstvo, kar so predlagali v Piranu?
Amalia Petronio iz Pirana je na zadnjem zasedanju še posebej opozorila, da ne gre čakati na voljo posameznih političnih sil in njihov odnos do narodnosti. Ob možnostih sodelovanje komisije za narodnosti je njen član Tone Pavček poudaril, da ni izkoristila skupnosti Alpe-Jadran, ki je kot lepo pogrnjena miza, pri kateri pa sami zelo težko sedimo. Seje se je udeležil tudi župan Izole Oskar Jogan in dobro skrb za narodnosti podkrepil s primerom iz domače občine, kjer v skupščini ni več potrebno prevajanje — vsi delegati se, ne glede na jezik, razumejo!
Ob predaji dela gre prepustiti tudi čiste računne — informacijo o denarju je poskrbel Peter Winkler iz Urada za narodnosti slovenskega izvršnega sveta. Za avtohtoni italijanski in madžarski narodnosti je bil denar v republiškem proračunu vedno prioriteta. Tudi v tekočem letu bo Slovenija izpolnila svoje obveznosti.
MIRJAM MUŽENIČ
Predlog mešane komisije za vodno gospodarstvo
Ob Soči skupen krajinski park
NOVA GORICA — Tukaj se je popoldne končalo zasedanje stalne mešane jugoslovansko-italijanske komisije za vodno gospodarstvo. Njeno delo je bilo tudi tokrat uspešno, saj je komisija sprejela nekaj pomembnih sklepov in usmeritev glede raznih področij vodnega gospodarstva in tudi ekološke zaščite krajine. Komisija sicer posveča največjo skrb kakovosti voda. Na zasedanju, ki je potekalo en dan v Gorici in včeraj v Novi Gorici, so si jugoslovanski in italijanski strokovnjaki o tem izmenjali razne informacije, podatke in predloge. Tako se v Sloveniji zavezemajo, da bi v Ilirski Bistrici zgradili čistilno napravo, ki bi omogočila dokončno sanacijo, to je ozdravitev reke Reke. Ta je bila že več let zelo onesnažena, vendar so kakovost reke Reke zaradi različnih posegov in ukrepov že bistveno izboljšali. Na zasedanju so ponovno obravnavali onesnaženost reke Koritnice v Posočju, ki jo povzroča rudnik Rabelj v Italiji. Težke kovine
in druge usedline iz tega rudnika se iz reke Koritnice izlivajo tudi v Sočo, ki je zaradi tega onesnažena celo do Pia vij v spodnji Soški dolini.
O stanju Koritnice so na ravni komisije razpravljali že prej, zadnji dve leti, toda brez rezultatov. Zdaj so sklenili, da bosta Jugoslavija in Italija ustanovili strokovno komisijo, ki bo najpozneje čez 10 dni neposredno ob reki, to je na kraju samem, preučila vzroke, naravo in posledico onesnaževanja. Predsednik republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora Slovenije Tomaž Vuga, ki je vodil jugoslovanski del mešane komisije, je opozoril, da bi omenjeni problem lahko rešili z zgraditvijo čistilne naprave ob Ko-tirnici, oziroma v njeni bližini, pri čemer pa bi usedline, ki bi ostajale v čistilni napravi odvažali nazaj v Italijo. Prebivalci Loga pod Mangartom so sicer zagrozili, da bodo zaradi zavlačevanja pri reševanju problema Koritnice zazidali izhod iz tu-
nela, od koder doteka onesnažena voda iz Rablja.
Na zasedanju v Gorici in Novi Gorici je stalna mešana jugoslovan-sko-italijanska komisija za vodno gospodarstvo obravnavala tudi sanacijo rek in potokov na območju Nove Gorice in Šempetra, ki so povzročali poplave v obeh Goricah, ceno vode, s katero iz Nove Gorice oskrbujejo porabnike v italijanski Gorici in druga vprašanja.
Člani komisije so podprli pobudo, da bi ob Soči - to pa je mejna reka med Jugoslavijo in Italijo - uredili krajinski park, kot pomembno naravno in ekološko novost. Zamisel o parku, seveda izključuje star predlog Italije, da bi na območju Podgo-re pri Gorici zgradili akumulacijo na reki Soči. Pomembno je tudi soglasno mnenje članov omenjene komisije, da na obmejni reki Glinščici, spričo njenega ekološkega pomena, ne bi smeli graditi energetskih objektov.
MARJAN DROBEŽ
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pave! Stranj__________
VLAHI - ime s številnimi pomeni
Vlahi so narod, ki živi na Balkanu in ki ga lahko postavimo v "najožje sorodstvo" z Romuni, čeprav ne sou-pada povsem z njimi. O izvoru Vlahov so mnenja še deljena, vse kaže pa, da so se razvili vzporedno z današnjimi Romuni, ampak ločeno; njihova pradomovina naj bi bila bolj jugozahodno od romunske, nekje na meji med Grčijo, Albanijo in Makedonijo. Še danes so ohranjeni predvsem v severni Grčiji, kjer jih je približno 30.000, še najmanj 20.000 drugih pa jih je razpršenih po sosednjih državah: Albaniji, Bolgariji in Jugoslaviji.
Sami sebe označujejo večinoma kot "Aromune", poleg najbolj razširjenega imena Vlahi, pa se zanje uporabljajo še druga imena: Cincarji (v Makedoniji), Kucovlahi, Balkanski Romuni, Turkovlahi in končno inačici Morlaki ter Karavlahi, kar oboje pomeni "Črni Vlahi".
Jezik, ki ga govorijo, je nedovmno latinskega izvora, toda glede vprašanja, če so sami Vlahi romanski ali slovanski narod, vlada precej nejasnosti.
Območje osrednje naselitve se v teku stoletij ni veliko spremenilo. Zgodovinarji so jih vsekakor najpogosteje povezovali z romunsko narodno zgodovino, a sami Romuni zanikajo, da bi bili potomci iste etnične veje, torej potomci beguncev z juga, ker zagovarjajo svojo avtohtonost na svojem ozemlju. Zato je razumljivo tudi mnenje, ki je razširjeno med grškimi izvedenci, in sicer, da so Vlahi nastali iz spojitve med pripadniki rimskih vojaških postojank in domačim grškim prebivalstvom.
Srbi vidijo v Vlahih pozne priseljence z juga, podobno kot za kosovske Albance. Pri Albancih in Bolgarih pa niso zabeležene kake posebne teorije v prid lastne zgodovine, čeprav so "njihovi" Vlahi tudi naseljeni na razmeroma občutljivih mejah.
Vsem tem teorija je skupno veliko vprašanje: kako to da se je ohranil latinski jezik na območju, ki ga je Rim zasedel zelo pozno in zapustil zelo zgodaj? Še dodatne dvome lahko vzbuja dejstvo, da je ob takih zgodovinskih okoliščinah nastal in se ohranil jezik, ki po mnenju nekaterih strokovnjakov "nima literature vredne tega imena" (tako je nedavno, 1987. leta zapisal ameriški profesor T. J. Winnifrith, ki je napisal obsežno študijo o Vlahih).
Ugank in nejasnosti pa še zdaleč ni konec, kajti ime "Vlah" je v teku stoletji in v različnih okoljih dobilo različne pomene ali vsaj različne odtenke.
Kot narodni ali jezikovni označevalec je ime Vlah na Balkanu pomenilo sprva "potomca Rimljanov na sploš-
no". Pred 500 leti so na Balkanu izraz "latinski", prevajali z "vlaški". Tudi pri Slovencih, je nekoliko skrajšano v "lah", ime označevalo Italijane, "Laško", pa Italijo.
Poleg jezikovnega je ime dobilo tudi verski pomen, v glavnem se ga je rabilo za pripadnike pravoslavni cerkvi. Kjer so bili Vlahi gosteje naseljeni, so dali svoje ime tudi pokrajini, od grške Tesalije proti severu je več območij, ki se imenujejo Velika ali Mala Vlaška.
Morda je najbolj zanimiv prenos imena od romanskega na slovansko prebivalstvo, ki je vezan na socialni položaj Vlahov v stari, srednjeveški družbeni ureditvi na Balkanu, Vlahi so bili namreč izrazito "premično" ljudstvo, ki se je bavilo predvsem s pastirstvom in se je zato premikalo skupaj s svojimi čredami, predvsem med območji zimskih in poletnih pašnikov. Razumljivo je, da je prihajalo do sporov s stalnim krajevnim prebivalstvom, še posebno ker za premične pastirje niso veljali isti zakoni kot za stalne. Dušanov zakonik na primer ni dovoljeval porok med Srbi in Vlahi, da bi tako preprečeval srbsko opuščanje zemlje.
Niso bili vsi Vlahi pastirji, nekateri so zelo zgodaj razvili tudi trgovsko vejo dejavnosti, v stari hrvaški državi 'pa je izpričana tudi določena družbena organiziranost: "Vlaški knez s sodniki" je dvakrat letno obšel ozemlje vlaške poselitve in razsojal v sporih.
Precejšnja zmeda glede imen je nastala, ko so vlogo označevalcev prevzeli površni opazovalci, ki so presojali predvsem po videzu ali po površinskih značilnostih premikajočih se skupin prebivalstva. Benečani so tako, na pr. označevali z izrazom "Morlak" vsakega priseljenca, ki je prišel v mesta ob dalmatinski obali iz notranjosti, ne glede na to, če je bil Vlah, Srb ali Hrvat. Za Vlahe je že takrat, kot danes, veljalo, da so svoj jezik govorili predvsem znotraj domačega kroga, navzven pa večinskega. Velebit so Benečani imenovali kar "montagna Morlacca". Podrobnost je zanimiva, kajti katoliški Vlahi so prišli v Dalmacijo ravno preko Velebita, od tu na otok Krk in končno še na istrski polotok. Velebitski pastirji so do danes ohranili pri štetju romunske številke; na Krku pa se je jezik ohranil do konca prejšnjega stoletja.
Ime Vlah se je v teh razmerah preneslo na slovansko prebivalstvo zlasti v Bosni, na Kosovem, v Vojni krajini in v beneški Dalmaciji. V pravem pomenu, kot oznaka za polatinjene domorodce, pa je preko slovanskih jezikov prešlo še v ostale evropske jezike.
Velik uspeh TPPZ na koncertu v San Quirinu
, TRST — V soboto zvečer je Tr-,,®ški partizanski pevski zbor z ve-'kim uspehom nastopil v kraju ati Ouirino, kjer je imel celove-erhi koncert borbenih in partijskih pesmi. Povabila ga je sek-rj'-d ANPI iz Pinzana, kjer je že v °Poldanskih urah zapel nekaj ^ Slhi na srečanju italijanskih par-j k^hov tega območja. Zvečer so pevci koncert v dvorani Av-Sq °rija v kraju San Ouirino, kjer Poslušalci z velikim zanima-len01 sledili programu, ki ga je Ifj .° napovedovala Rada Cergol, jN6 na kratko povedala tudi vse-1° ysake pesmi.
sta ^ Partizanski zbor se je pred-^orr, V Slični formi in s progra-Kj- j ki je poslušalce navdušil. Ra^f šila sta jih recitatorja Stane la t,resen in Aldo Prešel, navduši-jih je še posebno solistka ja Encijan s svojim nastopom, ^ Vr.6111 s Petiem borbene pesmi Njijre". Ob koncu koncerta so 2adovoljstvo in pohvalo iz-d$t) j Predstavniki krajevnih ob-jcjj, , jmačih kulturnih organi-jih j so poudarili pomen tak-Vsorti J16Psebojnih srečanj, pred-pi, kn^ borbene, partizanske pes-hidi dagS° me(l drugim poudarili, PouiembnS še vecino aktualna in ph narori9 Za povezovanje različ-Sl?-hia in k v.' vedno v duhu antifa-Svetu noja za mir in svobodo v
N. L.
Bivši borci vabijo v nedeljo v Kobjeglavo
SEŽANA — Odbor skupnosti borcev Južnoprimorskega odreda pri občinskem odboru ZZB NOV Sežana prireja to nedeljo, 29. t. m., ob 15. uri v Kobjeglavi slovesno otvoritev kulturno-športnega doma borcev JPO. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi spominsko sobo JPO, kurirske postaje P-13, Komande goriškega vojnega področja in VOS-OF. Slavnostni govornik bo akademik Ciril Zlobec, organizatorji pa so pripravili tudi bogat kulturni program z glasbenimi in recitacijskimi točkami.
Ob tej slovesnosti bo vaška skupnost Kobjeglava, ki sodi v krajevno skupnost Štanjel, obeležila še vrsto delovnih zmag. Poleg otvoritve doma bodo proslavili še izgradnjo telefonskega in vodovodnega omrežja, razširitev pokopališča, ureditev cerkve, asfaltiranje vaških poti in drugih infrastruktur.
Poleg krajanov in posameznikov, ki so delali in na kakršenkoli način pomagali ter prispevali pri izgradnji doma in ureditvi spominske sobe (tudi iz zamejstva) so vabljeni borci JPO, komande goriškega vojnega področja, VOS-OF za kraško okrožje, okrožna izpostava OZN za Kras, okrožno načelstvo NZ za Kras, IV. in V. bataljona VDV in kurirji P-13 ter ostali borci.
-oks-
Slovenščina vedno buri duhove
CELOVEC — Slovenščina kot prostovoljni predmet, ki ga šolska oblast na Koroškem ne le dovoljuje, marveč celo priporoča? Samo po sebi nikakor ne slaba zamisel. A kaj ko zbuja hude pomisleke pri delu koroških Slovencev, pri Zvezi slovenskih organizacij (ZSO), pri delu pedagoških strokovnjakov, tudi s celovške univerze, pri mladinskih organizacijah številnih narodnih manjšin in, kot je slišati, tudi v avstrijski rektorski konferenci.
Polemika o tem se je razvnela ob osnutku zakona, ki so ga pripravili v avstrijski vladi. Z zakonom naj bi uredili vprašanja oz. pravice, ki jih je avstrijsko ustavno sodišče priznalo zastran pravice do osnovnošolskega pouka v slovenščini. Najvišje sodno telo je te pravice razširilo tudi zunaj območja dvojezičnega šolstva na Koroškem, izrecno pa tudi razsodilo, da naj glavno mesto Celovec (ta ni na omenjenem območju) vsekakor dobi javno ljudsko šolo s slovenskim oz. dvojezičnim poukom.
Zakonski osnutek predvideva uvedbo pouka slovenščine zunaj avtohtonega ozemlja slovenske poselitve pri prijavah najmanj sedmih otrok. O tem so pred dnevi razpravljali v manjšinskem sosvetu za Slovence pri av-
strijski vladi. Predstavniki ZSO so bili izrecno proti. Predstavniki druge osrednje organizacije, Narodnega sveta, so bili za tako ureditev s pogojem, da bi bil tak pouk možen v vsej deželi Koroški, in sicer ob petih prijavah na skupino učencev.
Predlog Narodnega sveta so v sosvetu odobrili člani iz vrst političnih strank in katoliške cerkve.
Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm odklanjanje svoje organizacije argumentira s tem, da gre za staro zamisel Hei-matdiensta, s katero želijo izvotliti, razvodeniti že tako ne zadovoljiv sistem dvojezičnega šolstva na Koroškem. V tej zvezi Sturm napoveduje, da bo ZSO v primeru, da bi parlament sprejel omenjeni zakonski osnutek, ponovno sprožila postopek pri ustavnem sodišču.
V nekaterih krogih je zdaj slišati, da bi se utegnilo zavoljo tega spora zavleči odprtje dvojezične ljudske šole v Celovcu in dvojezične trgovske akademije. A to je že posebna tema.
JOŽE ŠIRCELJ
Skupni linijski servis
PORTOROŽ — Potem ko so se pri Splošni plovbi pred časom povezali v sredozemsko-afriški klub ladjarjev za prevoz hlodovine, so minule dni nekaj podobnega storili tudi pri prevozu kontejnerjev na liniji med sredozemskimi in zahodnoafriškimi pristanišči, saj so s še štirimi drugimi ladjarji ustanovili skupni linijski servis. To je bil pravzaprav edini način, da so obstali na tem vse bolj zapirajočem se pomorskem trgu.
. Splošna plovba posluje na progi med Sredozemljem in Zahodno Afriko že od leta 1962. Linija za Zahodno Afriko je bila med najbolj uspešnimi za slovenskega ladjarja. Toda tudi na pomorskem trgu je na različne načine čutiti zapiranje trga. Zato je bila povezava v ta skupni servis za Splošno plovbo pravzaprav nuja, če se je hotela obdržati na tem tržišču. Tako je s štirimi drugimi ladjarji (Lloyd Triesti-no iz Trsta, Mac Lines iz Madrida, Navale Delmas iz Pariza in Sivomar iz Abidjana) ustanovila skupni "Sredozemski koordinirani servis". Dogovorili so se, da bodo skupaj poskrbeli za
hitrejši, pogostejši in točen servis (prevoze) iz sredozemskih pristanišč Koper, Trst, Salerno, Livorno, Genova, Marseille, Sete, Barcelona in Valencia za vrsto afriških pristanišč in seveda nazaj. Vsi ladjarji bodo ohranili mreže komercialnih posrednikov, skupaj bodo zaposlili štiri najsodobnejše kontejnerske ladje (ki lahko prevažajo po 800 do 1000 kontejnerjev) in dve RO-RO ladji (eno od teh bo zagotovila Splošna plovba - 1000 do 1200 kontejnerjev). Prevažali pa bodo lahko tudi druge vrste tovorov - ne le kontejnerje, ampak tudi tovore na kolesih, hladilnike itd. Računajo, da bodo skupaj uspeli predvsem znižati stroške poslovanja.
Udeležba Splošne plovbe v tem poslu znaša okoli deset odstotkov, vsi ladjarji skupaj bodo imeli na razpolago 17 tisoč kontejnerjev in letno ustvarili okoli sto milijonov dolarjev prometa. Združeni pa bodo obvladali pomemben del kontejnerskega prometa na linijah med Zahodno Afriko in Sredozemljem.
BORIS ŠULIGOJ
Avtomobili iz J. Koreje v Jugoslavijo
KOPER — Jutri bo prispela v koprsko Luko ladja "European Ventu-re", last japonskega ladjarja Mitsui, ki bo pripeljala 322 avtomobilov znamke "Hyundai" različnih tipov, ki jih za jugoslovansko tržišče uvaža Slovenijales iz Ljubljane. To podjetje se je s poslovnim partnerjem "Hy-undai" iz Južne Koreje dogovorilo za uvoz še približno 1000 avtomobilov navedene znamke.
Razskladf.nje avtomobilov bo v koprski luki trajalo manj kot 6 ur zahvaljujoč sodobnemu RO-RO terminalu ter specializaciji Luke pri pretovoru podobnega tovora. Kot smo neuradno zvedeli bo na jugoslovanskem tržišču stal najnovejši avtomobil navedene znamke 140 tisoč dinarjev.
* ZORAN VLAJIČ
Občni zbor Hranilnice in posojilnice na Opčinah
Zavidljiv obračun HPO tudi sad daljnosežne strokovne strategije
Na včerajšnjem 82. občnem zboru Hranilnice in posojilnice na Opčinah je prišla znova do izraza neprestana rast naših posojilnic in njihove solidarnostne politike do obrtniškega, kmečkega in trgovskega sveta ter do siceršnjih klientov obeh narodnosti v delokrožnih območjih, pač v skladu z zadružnim značajem teh ustanov. Še zlasti pa je skupščina openske hranilnice dokazala, da imamo Slovenci strokovno podkovane ljudi, ki so enakovredni ustreznemu osebju na vsedržavni ravni (primanjkuje pa nam mlajših kadrov). Toda o tem kasneje.
V Prosvetnem domu sta bila pravzaprav dva občna zbora, redni in izredni. Zadnji je bil zgolj formalen, vendar nujen, saj je bilo treba v navzočnosti notarja Giuliana Chersija odobriti premestitev sedeža HPO iz Bazoviške ulice v Ul. Ricreatorio 2. Sledili sta poročili upravnega sveta, ki ga je podal predsednik Pavel Milič, dopolnil pa ravnatelj Klavdij Brajnik, in nadzornega odbora, ki ga je razgrnil njegov predsednik Stevo Kosmač. Milič je po ugotovitvi, da je bilo odprtje! novega sedeža 29. oktobra 1989 najznačilnejši dogodek v minuli poslovni dobi, da se je število uslužbencev pomnožilo za 4 (na 63), da je prevzel ravnateljske posle Klavdij Brajnik in podravnateljske Aldo Strain, nanizal številke: obseg zaupanih sredstev (hranilnih vlog in vlog na tekočih računih) je znašal konec leta 140 milijard 518 milijonov lir ali 13% več kot leto prej, obseg posojil strankam in članom pa blizu 69 milijard lir (razmerje posojila-vloge je bilo 49%). Čisto premoženje zadruge (s skladi za denarno ovrednotenje vred) je znašalo 16 mrd 787 mil. lir - 12% zaupanih sredstev oz. 24% podeljenih kreditov. Poslovni prebitek: 2.322.866.469 lir.
Posegi v korist kulturnih, socialnih, športnih in dobrodelnih ustanov v obliki nagrad, prispevkov in sponsoriza-cij so dosegli 89 milijonov lir; mednje gre uvrstiti opremo centra za družinsko psihopedagoško službo pri Krajevni zdravstveni enoti v Trstu.
Posojilnica je razširila poslovne stike tudi s tujimi bankami (npr. z Ljubljansko banko in s koroškimi hranilnicami), utrdila stike s slovenskimi zamejskimi zavodi, sploh pa učvrstila sodelovanje z deželno in vsedržavno zvezo hranilnic in posojilnic, s centralno banko in finančnimi družbami kot so Agrileasing, Autolease in Assimoco. Takšno sodelovanje je tembolj nujno spričo bližnje sprostitve finančnih tržišč na evropski ravni. Predsednik Milič je omenil potrebo po okrepitvi jamstvenega sklada in raztegnitvi poslovanja še na tista kreditna področja, ki so zdaj posojilnici nedostopna zaradi statutnih omejitev oziroma nadzorstva Bance dTtalia,
V bodoče bo HPO pomnožila in še zboljšala storitve - in v ta namen skrbela za tehnološko oplemenitenje knjigovodskih in drugih služb ter za ustrezno usposabljanje osebja (»kajti brez kadrov ni razvoja«) - obenem pa krepila posle s tujino, tako tudi z vzhodnoevropskim prostorom. .
Izid volitev: upravni svet je bil v celoti potrjen - Pavel Milič, Karlo
Guštin, Konrad Andolšek, Silvan Čok, Dragotin Danev, Alfonz Guštin, Mar-čelo Malalan, Dušan Pangerc, Robert Petaros, Alojz Purich in Vladimir Vremec; nadzorni odbor - potrjeni so bili Stevo Kosmač (predsednik) in Marijan Bajc ter Edvard Daneu (efektivna nadzornika), nanovo izvoljena pa nadomestna člana Vojko Lavriha in Marija Marc-, razsodišče (nanovo imenovano) - Egidij Košuta in Stanislav Soban (predsednik je Bruno Giust, ki ga je imenovala Dežela).
Zborovalci so med drugim odobrili povišanje zgornje meje za dolgoročne blagajniške in podpisne kredite (25 oziroma 5 milijard) in - kar je zelo važno - pooblastili upravni svet, da sproži postopek za odprtje dveh podružnic: ene v Trstu in ene pri Žavljah. Radi bi jo sicer tudi na Proseku, vendar jim Banca dTtalia za zdaj tega ne dovoli. Očitno bo treba na to počakati do leta 1992, ko bo politika sproščanja na tem področju še prožnejša.
Udeležence skupščine sta pozdravila predsednik nabrežinske posojilnice Gvido Zidarič v svojstvu podpredsednika bančne sekcije pri SDGZ in predsednik deželne zveze hranilnic in posojilnic Giuseppe Marangone. Le-ta nas je spomnil na položaj, ki ga ima vodstvo HPO tudi zunaj meja Tržaškega: Pavel Milič je član upravnega odbora omenjene zveze (CRA) pa tudi predsednik ustrezne deželne sindikalne komisije in član državne sindikalne komisije; Stevo Kosmač je bil pred dvema mesecema imenovan v nadzorni odbor osrednjega kreditnega zavoda hranilnic in posojilnic (ICCREA); Klavdij Brajnik pa je član deželne tehnične komisije CRA ter še dveh tehničnih podkomisij. Skratka: kakor je poudaril Gvido Zidarič, si je HPO ustvarila takšen položaj, ki je za vse Slovence velika pridobitev.
DRAGO GAŠPERLIN
Na sliki (foto Magajna) predsednik Milič med branjem poročila na občnem zboru openske hranilnice.
Peterle bo drevi govoril na zborovanju v Nabrežini
Danes bo gost Slovenske skupnosti voditelj slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle, ki ga je koalicija Demos predlagala za mandatarja za sestavo nove slovenske vlade. Ugledni gost bo ob 11. uri imel tiskovno konferenco na strankinem sedežu v Ul. Machiavelli, nato se bo sestal s predsednikom Dežele Biasutti-jem. Popoldne bo na Goriškem, zvečer ob 20. uri pa se bo udeležil javnega zborovanja v župnijski dvorani v Nabrežini.
Drevi ob 20.30 bo na Colu predstavila program in kandidate repentabrska sekcija SSk, jutri ob isti uri pa bo na vrsti krajevna Napredna lista. Programe in kandidate bo jutri v Zgoniku ob 20.30 predstavila domača SSk. V soboto pa bodo na Pesku govorili Jože Pučnik, France Tomšič in Matjaž Šinkovec, ki bodo gostje nekaterih prijateljev SSk. V Nabrežini bo v soboto ob 17.30 javno predvolilno soočenje kandidatov KPI, SSk in Zelene liste, ki ga prirejajo komunisti. Razprava bo v Grudnovi dvorani. Večjo predvolilno pobudo v Vižovljah pa napovedujejo v soboto tudi devinsko-nabrežinski socialisti.
Pokrajinski odbor SKGZ za Tržaško
Pomen ohranitve prisotnosti Slovencev v krajevnih upravah
Pokrajinski odbor Slovenske kul-tumo-gospodarske zveze se je obširno ukvarjal z bližnjimi volitvami v okoliških občinah tržaške pokrajine, o čemer je uvodoma poročal predsednik Suadam Kapic. Odbor je zavzel stališče, da so majske upravne volitve v Devinu-Nabrežini, Dolini, Zgoniku in Repentabru zelo pomembne za vso slovensko narodnostno skupnost, saj igrajo občinske uprave, župani in vsi slovenski, izvoljeni predstavniki zelo pomembno vlogo za uveljavitev politike sožitja in enakega dostojanstva Slovencev na tem narodnostno mešanem območju. Pokrajinski odbor SKGZ poziva zato Slovence v teh občinah, naj se množično udeležijo volitev in naj kompaktno podprejo slovenske kandidate.
Občinske uprave, v katerih smo imeli Slovenci pomembno vlogo, so pokazale veliko občutljivost in tudi sposobnost reševanja konkretnih upravnih vprašanj krajevnega prebivalstva. Tudi v perspektivi sprejetja zaščitnega zakona bo vloga krajevnih' uprav temeljnega pomena za uresničevanje sožitja in enakopravnost, vseh občanov. Prisotnost Slovencev v občinskih upravah je tudi jamstvo za še uspešnejše delovanje Kraške gorske skupnosti, kot pomembne nadobčin-ske ustanove s pristojnostmi na teritoriju tržaškega in goriškega Krasa. Koordinirano delovanje slovenskih upraviteljev ima lahko dragoceno vlogo na področju aktiven zaščite teritorija, ki je dobrina, za katero so bili Slovenci vedno zelo občutljivi. Nena-
zadnje, so slovenski župani tudi predstavniki naše skupnosti v širši italijanski in tudi v mednarodni stvarnosti. Potrditev zaupanja slovenskim upravam bi tudi preprečila načrt in težnje nazadnjaških in nacionalističnih krogov, ki bi želeli »mestno vladno formulo« preprosto prenesti na okoliške občinske uprave in postopno izbrisati vidne in javne znake slovenske prisotnosti na teritoriju (npr. dvojezične table in osebne izkaznice). Končno pokrajinski odbor SKGZ apelira na stranke, naj ne iščejo glasov na osnovi nacionalističnih gesel, temveč na osnovi programov in kandidatur.
V zgoniški in v repentabrski občini, kjer bodo volitve po večinskem sistemu, je zelo pomembno, da bo narodnostna sestava občinskih svetov ostala. takšna, kakršna je bila doslej. SKGZ izraža pričakovanje, da bodo dolinski volilci izvolili občinski svet, ki bo razvijal in razširjal reševanje konkretnih problemov prebivalstva, posebno na področju enakopravnega sožitja. V devinsko-nabrežinski občini, kjer je slovensko prebivalstvo pod pritiskom nekaterih nacionalističnih sil, pa je bistvenega pomena, da bo v občinski svet izvoljeno čim večje število Slovencev. To 'je osnovno jamstvo, da bo bodoča uprava ob spoštovanju in ob enakopravnosti vseh komponent jamčila Slovencem dostojanstvo na njihovi zemlji, kar bo posebno pomembno ob uresničevanju velikega turističnega projekta v Ses-Ijanskem zalivu.
Jutri jo prirejajo aktivisti in invalidi NOB
Proslava osvoboditve ob dnevu 0F
Proslava 45-letnice osvoboditve, ki bo jutri, 27. t. m., ob dnevu ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, je bila osrednja točka seje razširjenega odbora Združenja aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem. Proslava, ki se uokvirja v širše proslavljanje praznika dela prvega maja in in 45-letnice osvoboditve, bo tudi priložnost za soočanje z demokratičnimi družbenimi spremembami v svetu in v naši matični Sloveniji in Jugoslaviji, zlasti pa še priložnost za tovariško srečanje med bivšimi aktivisti, invalidi in borci NOB v potrjevanju zvestobe svetlim idealom narodnoosvobodilnega boja. V tej zvezi je odbor Združenja aktivistov in invalidov NOB izrazil zadovoljstvo, da je bil za predsednika predsedstva Republike Slovenije izvoljen tovariš Milan Kučan, ki -predstavlja jamstvo za umirjen, omikan in vsestranki demokratični družbeni napredek Slovenije, in sklenil poslati novemu predsedniku brzojavko s čestitkami.
Odbor se je nato seznanil s potekom priprav na odkritje spominske plošče prvemu predsedniku vaškega odbora OF v Križu Josipu Tenceju in njegovim bratom, ki so vsi štirje žrtvovali svoja življenja v boju za svobodo. Menil je, da bi bilo lepo, če bi se te slovesnosti, ki bo v nedeljo, 29. t. m., ob 11. uri v Križu, udeležilo čimvečje število bivših aktivistov NOB. Odbor se je tudi seznanil z uspešno izvedbo enotedenskega letovanja kakih 50 bivših aktivistov in invalidov v Makarski in po Dalmaciji in v Mostarju, kjer so tudi obiskali več pomembnih spomenikov NOB. Letovanje je poteklo v splošno zadovoljstvo vseh.
Na koncu seje so prisotni člani razširjenega odbora še čestitali in nazdravili svojemu članu Rudiju Jančarju, prvoborcu in nosilcu spomenice 1941, k njegovi sedemdesetletnici in mu zaželeli še mnogo zdravih let. (jk)
Izjave predstavnikov Napredne liste in Slovenske skupnosti
Repentabrske občane skrbijo vprašanja teritorija
V nedeljo, 6., in v ponedeljek, 7. maja, bodo šli na volišča tudi repentabrski občani. Volitve bodo po večinskem sistemu, tako da bo stranka, ki bo dobila največ glasov, izvolila dvanajst svetovalcev, druga stranka na razpredelnici pa tri predstavnike. Nosilca Napredne liste sta dosedanji župan Pavel Colja (PSI) in dosedanji podžupan Aleksij Križman (KPI), nosilec liste Slovenske skupnosti pa je Emil Guštin. Danes objavljamo njihove izjave v zvezi s političnimi perspektivami in z pomembnejšimi upravnimi nalogami nove uprave?
PAVEL COLJA (PSI)
Po petnajstih letih upravljanja Občine se Napredna lista predstavlja z novim simbolom s stiliziranimi stenami na Colu, s spomenikom vsem žrtvam fašizma in s polovico hrastovega lista. Predstavljamo se volilcem na osnovi kontinuitete z opravljenim delom v prejšnji mandatni dobi, pri čemer nismo nikoli poudarjali svoje strankarske pripadnosti. Našo listo smo pomladili, pet kandidatov Napredne liste pa je neodvisnih. V svojem preteklem delovanju smo stremeli po iskanju čim širše enotnosti in sodelovanja vseh, ki jim je pri srcu dobrobit naših ljudi. To bomo delali tudi v bodoče. Vedno smo imeli pred seboj potrebe ljudi, kot dokazuje tudi dejstvo, da so bili skoraj vsi sklepi občinskega sveta (dvakrat tudi proračun) sprejeti soglasno.
Pred nami sta dva pomembna politična problema: končna zagotovitev pravic vsem Slovencem v Italiji in skupni boj, da se prepreči namera Dežele, ki želi na svoj način z ustanovit-
Pavel Colja
vijo Kraškega parka zaščiti naš teritorij. Prepričani smo, da je nemogoča vsakršna zaščita brez sodelovanja domačinov in ob pomanjkanju pobud za razvoj produktivnih dejavnosti na tem območju. Mislimo in upamo, da nas bodo v tem boju podprli ljudje in tudi vse sile, ki si želijo resničen demokratični napredek celotne družbe. Nemogoče je namreč zaščititi okolje, ne da. bi pri tem pokazali skrb za ljudi, ki tukaj živijo.
ALEKSIJ KRIŽMAN (KPI)
Napredna lista je v svoj program vključila vrsto zelo konkretnih upravnih vprašanj. Občinski svet je že odobril načrt za metanizacijo, birokratski postopek je v polnem teku, tako da se bodo gradbena dela začela že v roku
Aleksij Križman
nekaj mesecev. Med pomembnejše projekte pa smo vključili tudi obrtniško cono, za katero smo že dobili ustrezno lokacijo, čakamo pa še na zeleno luč deželne uprave. Tako za metanizacijo kot za obrtniško cono si je občinska uprava že zagotovila finančno kritje v višini 600 milijonov lir. V naš upravni program smo vključili tudi kočljivo vprašanje vojaških služnosti. Glede tega smo že večkrat posegli pri Deželi (pred kratkim sem znova bil na sestanku o tej problemtiki) in opozorili na škodo, ki jo povzroča predvsem poligon. Borili se bomo proti njegovi ukinitvi in smo že sestavili konkretni predlog za njegovo bolj smotrno upravljanje in za pravično ureditev vseh odškodnin. Napredna lista je v svoj program vključila med drugim tudi skrb za kmetijstvo in za socialno skrb-
Emil Guštin
stvo. Na tem področju smo in bomo še posvečali pozornost starejšim občanom.
Problem zase pa predstavlja tovorno postajališče na Fernetičih. Uprava si bo morala tudi v bodoče odločno prizadevati, da bi se ta objekt, ki ima na že dovolj prostora, ne razvil v ogromno parkirišče za tovornjake, brez struktur za učinkovito poslovanje.
EMIL GUŠTIN (SSk)
Ena glavnih točk programa Slovenske skupnosti je regulacijski načrt, ki kljub temu da bi moral biti že odobren v prejšnji mandatni dobi, ni bil še niti predstavljen. S tem v zvezi bo treba urediti in ovrednotiti centre naših vasi, ki izgubljajo vedno več svoje tipične posebnosti. Regulacijski načrt
bi moral določiti prostor za obrtniško cono in pri tem bi radi opozorili, da bi obrtniška cona po našem mnenju našla pravo mesto na Fernetičih blizu tovornega postajališča. Postajališče je namreč struktura, ki nam je bila pred leti vsiljena, zdaj je pa čas, da jo izkoristimo in izrabimo vse možnosti, ki jih objekt odpira, predvsem ob vse večjem razvoju, ki ga lahko pričakujemo ob vsestranskih spremembah v Vzhodni Evropi. Morali bi tudi posvetiti večjo pozornost ureditvi zunanjega videza naših vasi, ureditvi cest ter turistični valorizaciji repentabrske cerkvice, repenskega trga in drugih objektov turističnega pomena v občini. Pri tem naj omenim tudi odpravo vojaških služnosti v Paču, ki so v popolnem nasprotju s turističnimi interesi občine. To bi spodbudilo tudi kmetijsko dejavnost, agroturizem in druge dejavnosti, povezane s boljšo komercializacijo kmetijskih pridelkov. Mladini je treba posvetiti večjo pozornost. Treba je pomagati mladim, da pridejo do delovnega mesta oziroma podeliti študentom podpore, da bi lažje dokončali šolanje. Ovrednotiti in popestriti je treba kulturno delovanje z večjo povezavo in brez diskriminacije med vsemi komponentami, ki v občini delujejo na kulturnem področju.
Ne glede na to, kdo bo bo vodil občinsko upravo v prihodnji mandatni dobi, si želim, da bi prišlo do uresničenja zgoraj omenjenega programa, ki je zelo stvaren in obsega točke, za katere se repentabrski občani zelo zanimajo. Upam tudi, da se bo med upravno večino in opozicijo nadaljevalo tvorno sodelovanje v korist celotne občinske skupnosti.
f
Pred osrednjo sobotno svečanostjo vrsta pobud ob 25, aprilu
Na številnih proslavah potrdili trajen pomen boja za svobodo, demokracijo in mirno sožitje
Tudi kurirka Slava končno dobila ime
Z vrsto svečanosti so se včeraj po raznih krajih na Tržaškem oddolžili spominu padlih v boju in odporniškem gibanju proti hacifašizmu. Kot smo že večkrat zapisali, bo osrednja tržaška proslava ob 25. aprilu v soboto dopoldne v Rižarni. Pobudnik je pokrajinski Odbor za zaščito vrednot odporništva in demokratičnih ustanov, k pobudi pa so pristopile krajevne uprave tržaške pokrajine, razne politične stranke, sindikalne in druge organizacije ter inštitucije, združenja partizanov in deportirancev, osrednji govornik pa bo podpredsednik poslanske zbornice in predsednik Italijanske federacije partizanskih združenj Aldo Aniasi. Letošnje proslave so še posebno slovesne, ker poteka 45. obletnica zmage nad nacifašizmom.
V miljski občini se je na pobudo tamkajšnje uprave od torka do včeraj popoldne zvrstilo več spominskih svečanosti. Osrednja občinska je bila včeraj dopoldne na glavnem Marconije-vem trgu, kjer so govorili miljski občinski odbornik Giuseppe Cuscito, v imenu VZPI-ANPI Giorgio Marži, v slovenščini pa Igor Tul. Pri svečanej-ših slovesnostih sta sodelovala tudi domača zbora Jadran in Ongia.
Tudi devinsko-nabrežinska občinska uprava je proslavila 25. april: pred . spominske plošče in spomenike padlim za svobodo je položila vence, osrednja proslava pa je bila včeraj dopoldne na nabrežinskem trgu. Po krajšem nastopu domače godbe na pihala-je govoril župan Bojan Brezigar, ki se je na kratko spomnil druge svetovne vojne, bolj podrobno pa se je dotaknil sedanjega stanja v Evropi ter poudaril pomen dogodkov preteklega leta v vzhodnoevropskih državah. Nato sta prevzela besedo predsednik in podpredsednik devinsko-nabrežinske sekcije VZPI Alojz Markovič in Polli.
Že včeraj pa je veliko delegacij položilo vence pred spomenik žrtvam v bivšem uničevalnem taborišču, v zloglasni Rižarni, kjer je že tradicionalno glavna proslava ob 25. aprilu. Med temi je bila tudi delegacija pokrajinske federacije KPI, v kateri so bili med drugimi parlamentarca Spetič in Bordon, evroposlanec Rossetti in pokrajinski tajnik Nico Costa.
Delegacija Slovenske skupnosti pa se je - kot smo poročali včeraj - poklonila žrtvam Rižarne že v torek, medtem ko je včeraj položila venec na grobnico v koncentracijskem taborišču v Gonarsu.
Spominske svečanosti pa so bile tudi po številnih vaseh, in sicer predvsem na pobudo krajevnih sekcij VZPI. Tako je bilo npr. v Križu, kjer je pred spomenikom NOB in obeležji pel domači moški zbor Vesna. Na Konto-velu, Proseku in v Križu pa so vence pred razna spominska obeležja položi-
li tudi na pobudo rajonskega sveta za Zahodni Kras.
Kot je večletni običaj in istočasen stalen opomin pristojnim oblastem, pa je Odbor za postavitev spomenika padlim iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca položil venec pred začasni spomenik, ki je ob cesti blizu glavnega pokopališča.
V zgoniški občini bo proslava ob 45-letnici osvoboditve v nedeljo, 29. t. m., na pobudo enotnega občinskega odbora. Na proslavi, ki bo v Zgoniku, bodo nastopili godba na pihala s Proseka, osnovnošolski otroci in mešani pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža, govoril pa bo župan zgoniške občine Miloš Budin. Na predvečer bo polaganje vencev na vse spomenike padlim in tradicionalni nočni množični pohod mimo spomenikov NOB.
Nekaj utrinkov z včerajšnjih svečanosti: levo (foto Magajna) venci pred začasnim spomenikom pri Sv. Ani; zgoraj komemoracija na nabrežinskem trgu in spodaj (obe foto Križmančič) osrednja proslava v Miljah.
Knjiga o Reki-Timavu tudi v slovenščini
Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček je predsinočnjim na sedežu Fantov izpod Grmade v Devinu predstavil knjigo »Rekg-Timav. Podobe, zgodovina in ekologija kraške reke«, ki je v teh dneh izšla pri ljubljanski založbi Mladinska knjiga. Gre pravzaprav za slovensko izdajo večavtorskega dela »11 Timavo. Immagini, storia, ecologia di un Hume carsico«, ki ga je pred dobrim letom izdala tržaška založba Fachin. Po uvodnih besedah predsednika krožka dr. Rafka Dolharja in po glasbenem pozdravu domačega zbora je o knjigi spregovoril znani speleolog prof. France Habe iz Postojne, ki je tudi eden izmed njenih desetih avtorjev. Povedal je, da knjiga na 350 straneh večjega formata, ki jih krasijo bogate ilustracije, prikazuje deželo ob notranjski Reki in primorskem Timavu ne le z zemljepisnega, ampak tudi s prirodoslovnega, zgodovinskega, umetnostnega in drugih vidikov. V nabito polni dvorani so nato govorili še založnik Fachin, speleolog Drago Rebec iz Sežane, ravnateljica Škocjanskih jam Ludvika Foschi in naposled še župan Bojan Brezigar. Slednji, ki si je pridobil veliko zaslug za slovensko izdajo knjige, je prikazal tudi prizadevanja devinsko-nabrežinske občinske uprave, da se uredi park ob izvirih Timava v Štivanu, kar je predpogoj, da tudi to področje zaščiti UNESCO, tako kot so že Škocjanske jame, v katerih skrivnostna Reka ponikne, preden se ponovno rodi kot Timov.
proi. France Habe
Praznoval je v svojem rodnem Boljuncu
Prijavil jih je Samo Pahor s svojo skupino
Rado Slavec si je včeraj poveznil na rame sedmi Križ
Rastislav Slavec, kot piše na osebni izkaznici, Rado kot ga poznajo in klijejo vsi v Boljuncu, je včeraj poveznil ha rame svoj sedmi križ. Rojen v revni kmečki družini si je že s štirinajstim !etom, po končani obvezni šoli, moral 'skati delo. Dobil ga je v ladjedelnici sy. Marka v oddelku za risanje ploče-v'he in na ladjah v gradnji. Leta 1940 ga pobrali k vojakom, za razliko od hfugih v ladjedelnici ne k mornarici, Paf pa k pehoti. Služil je v Firencah >ti Torinu v avtocentrih, potem so ga Poslali v Campobasso v delavski bata-'ion, kamor so pač sodili vsi »sumljivi« plovenci, od tam na Sicilijo, kjer je v [etih 1941-42 doživljal zavezniška oombardidranja. Januarja se je znašel y L Aguili pri letalski obrambi, nakar spet romal v Kalabrijo v Catanzaro tam dočakal kapitulacijo Italije.
Zdaj se je začel drugi del njegovih 'htjaških let. Peš se je pretolkel do Ta-hnta, kjer je prišel v stik z drugimi jhovenskimi fanti in tudi z zaporniki v talij anskih zaporih in konfinacijah in 6 z njimi z zavezniškim vlakom podal Bari in Carbonaro, kjer so se formi-ale prve prekomorske enote NOVJ. Rado je tako prišel v sklop 2. preko-
morske brigade. Ko so se v Gravini opremili, so jih z ladjo prepeljali iz Barlette v Dalmacijo na otoke Hvar, Šolto, Brač in Vis do izkrcanja na celini pri Pakoštanih. Bojna pot je potem Rada vodila vse do Drvarja, kjer je iz bližine doživljal znani nemški desant na Titovo pečino. Po razformiranju prvih dveh prekomorskih brigad je prišel v 6. liško, nato v 35. liško brigado in po opravljenem protiletalskem kurzu odšel v Slavonijo na sremsko fronto, po njenem proboju aprila 1945 je nadaljeval pohod proti Trstu, bil »pre-komandiran« na komandno področje Trsta pa spet v Ajdovščino, pa z ladjo okrog Istre v Kvarner, v Crikvenico in Split in končal svojo partizanščino pri mornarici na Reki, da se je končno dan pred novim letom 1945 vrnil v svoj rodni Boljunec.
Ker ni dobil dela v ladjedelnici, se je za dve leti zaposlil na železniški postaji na Reki; potem pa so se mu le spet odprla vrata tržaškega Arzenala, kjer je delal vse do upokojitve pred desetimi leti. Zdaj se ob pokojnini nekaj ukvarja z vinogradništvom v brajdah pod Tovarno velikih motorjev. Ni veliko, a v dobri letini za 5 do 6 hektarov le pridela, pa še nekaj olja z domače oljke, ki mu raste skozi hišo, ki si jo je zgradil s trdim delom in varčnostjo. Po ženini smrti pred tremi leti živi sam, pa le ne povsem sam, saj ga spremljajo spomini na mlada leta in na življenjske izkušnje, na katere je kot zaveden Slovenec ostal ponosen. Kot član boljunške sekcije VZPI-ANPI je prisoten na vseh vaških prireditvah in kadar je prava priložnost, si še vedno da na glavo svojo titovko. In tudi z vsem svetovnim in domačim dogajanjem je na tekočem.
Še na mnoga zdrava leta, tovariš Rado! (j .k.)
Ali bo tudi jutrišnji proces proti neofašistom dvojezičen?
Jutri bo na preturi (predvidoma okrog 9. ure) drug zanimiv proces, na katerem bo spet mogoče preveriti, kako na tržaškem sodišču izvajajo 109. člen novega kazenskega postopnika, po katerem imajo člani priznanih jezikovnih manjšin pravico do »dvojezičnega« procesa. Pred pretorjem se bo morala namreč zagovarjati skupina misovcev, in sicer Pietro Comelli, Giovanni Ferfoglia, Fabio Parovel, Roberto Eriani, Marco Coassin, Roberto Menia Bagattin in Fulvio Sluga, ki so obtoženi, da so 26. oktobra lani med manifestacijo skupine Slovencev in Slovenk uničili leseno tablo z latinskim napisom, poškodovali transparent in udarili slovenskega demonstranta Marca Cocoravca. Prijavo proti skupini mladih neofašistov sta vložila Samo Pahor in njegova skupina, ki sta za vse obtožence zahtevala priznanje obremenilnih okoliščin, posebno za Menio pa upoštevanje obremenilne okoliščine, da je pri specifičnem kaznivem dejanju povratnik.
Po pričakovanjih bo odvetnik Bogdan Berdon, ki zagovarja civilno stranko, tudi jutri (tako kot prejšnji petek, ko so sodili Lucijanu Malalanu) zahteval, naj bo postopek tudi v slovenščini. Neofašisti so sicer že napovedali ostro nasprotovanje taki zahtevi. Zanimivo bo torej, kako bodo skušali obiti določila kazenskega postopnika, ki izrecno pravi, da mora sodišče ugoditi zahtevi obtoženca ali tožnika po dvojezičnem postopku.
Mlad študent huje ranjen v neprevidni nočni vožnji
Mladostna razposajenost, pozna ura in predvsem pretirano uživanje alkoholnih pijač so zakrivili prometno nesrečo, do katere je prišlo včeraj ob 2.30 ponoči v središču Trsta. Protagonist tega dogodka je bil 19-letni študent Mauro Rismon-do iz Slivnega 36/A, ki se je v nesreči precej hudo ranil. S svojim simca talbotom je dokaj negotovo vozil po tržaških mestnih ulicah, ko pa je iz Ul. Carducci pripeljal na Ul. Ghega, je popolnoma izgubil nadzor nad svojim vozilom in zaporedoma trčil v štiri avtomobile, ki so bili parkirani ob robu cestišča.
V tem večkratnem trčenju je simco talbot tako skrotovičilo-, da so ranjenega Rismonda morali iz njega izvleči gasilci. Le-ti pa niso imeli lahkega dela, saj so se vrnili v svojo kasarno šele po 4. uri. Mladeniča so nato z rešilcem Rdečega križa prepeljali v katinarsko bolnišnico in potem še v glavno, kjer se trenutno zdravi. Zdravniki so ugotovili, da se je ranil v obraz, si večkratno nalomil čeljust in lopatico, zaradi česar se bo moral zdraviti najmanj 50 dni.
■ Ob 4. obletnici černobilske tragedije bo Zelena alternativna lista smejočega se sonca v sodelovanju z organizacijama Terra nuova in Arniči della terra priredila danes manifestacijo v opomin na možnost jedrskih katastrof. Manifestacijo prirejajo na odprtem v Ul. San Lazzaro, kjer bodo od 15.30 do 19.30 predvajali glasbo in protijedrske videokasete ter priredili neke vrste slikarski happening. Zeleni bodo pobirali tudi podpise pod mednarodni poziv, s katerim zahtevajo, naj Italija spoštuje voljo Italijanov, ki so se na referendumih pred tremi leti izrekli proti italijanski udeležbi pri reaktorju na plutonij Superphenix.
or c t. v ; r roRio
RADOVAN Al BINO PAHOR VIDA PAROVEL AN NA ■■
>A$€0! I UH-Ai DO .
?,¥jyj::C)	- ,N -
ffrCCHl \RI GIOVANNI fFEROSA ANTONIO PF RTA N GIORGIO Pf SC ATORi-RIBARIČ
!	.'■!'<	+J944
"'J™r ,
+ 194-
+ 1945 + 1944 +
+ 1944:
+ mm
+1945 j +
+1943 , + I94S M
GRAHONJA SLAVA

V teh dneh, ko se spominjamo naših padlih, ko se bomo.z raznimi slovesnostmi in spominskimi svečanostmi spomnili 45-letnice konca vojne in osvoboditve naših krajev izpod nacifa-šizma, bo marsikdo med nami obiskal tudi spomenik na tržaškem pokopališču, postavljen v spomin na žrtve vojne 1940-45 in nanj položil cvetje.
Tokrat bo na spomeniku tudi ime Slave Grahonje, mladega dekleta iz Prebenega, ene od petih kurirk, ki so jih nacisti 29. avgusta 1944 ustrelili na Opčinah. Mrtve so jih odpeljali na tržaško pokopališče in jih tu pokopali v skupni grob, brez dokumentov seveda in z oznako N.N. Samo iz pripovedi grobarja so svojci izvedeli, da so tu pokopana prebeneška dekleta.
Tržaška občinska uprava je 4. decembra 1961 poskrbela za prekop številih grobov padlih kot tudi žrtev bombardiranja in vojne nasploh. V skupno grobnico so položili tudi posmrtne ostanke petih kurirk. Sorodnikom so imeli možnost, da pri prekopu po možnosti prepoznali svoje.
In tu je prišlo do nepojmljivega: med imeni tistih, ki so jih prekopali v skupno grobnico, je na spomeniku izpadlo ime Slave Grahonja. To je njene svojce močno prizadelo. Sestra padle Slave Olga Grahonja se je skupaj s Slavo Slavec, znano aktivistko iz Bo-Ijuca, lotila iskanja rešitve problema. Najprej sta pregledali arhive na pokopališču, kjer sta ugotovili, da so bile kurirke tam pokopane kot neznane osebe. Od tu sta se podali na tržaško občinsko upravo, kjer nihče ni vedel ničesar. Poizvedovanje sta nadaljevali na tržaški prefekturi, nato še v državnem arhivu. Končno sta na Odseku za zgodovino pri NŠK našli med dokumenti tudi potrdilo, da je posmrtne ostanke pokojne Slave pri prekopu prepoznal njen oče.
S to in še drugo dokumentacijo sta se obe ponovno napotili na Občino, kjer sta le naleteli na razumevajočega uradnika, ki jima je svetoval, naj najdeta kamnoseka, ki naj se zglasi najprej pri njemu in dobi dovoljenje, da doda seznamu padlih in umrlih še ploščico z imenom Slave Grahonje'.
Sedaj je ta ploščica postavljena in svojci so lahko prvič po tolikih letih postavili cvetje prednjo. »Zadovoljna sem, da ima moja sestra končno spominsko ploščo in da je do tega prišlo vsaj sedaj,' ko bomo proslavljali 45-let-nico konca vojne, (ni)
Na sliki (foto Magajna) sveže dodano ime kurirke Slave Grahonje.
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ
V soboto, 28. t. m., ob 10. uri bo ves ansambel nastopil na svečani komemoraciji v Rižarni. Po nastopu je zbor povabljen na skupno kosilo s predstavniki Pokrajine in z drugimi prireditelji.
Jutri, 27. t. m., ob 20.30 bomo imeli v Bazovici generalko.
■ Deželni študijski center za umsko zdravje nadaljuje ciklus predavanj o vprašanjih umsko bolnih oseb in njihovemu 'zdravljenju. Na sedežu centra bo danes ob 17.30 predavanje na temo »Opredelitev umskega bolnika na podlagi govornega ritma in jezikovnega konteksta«. Govoril bo dr. Federico Ongaro, sodelovala pa bosta dr. Au-gusto Debernardi in dr. Raffaele Ca-rella. Predavatelj bo podal raziskavo o jezikovnih strukturah, ki so značilne za umsko bolne ljudi.
Ansambel TPPZ Pinko Tomažič izreka globoko sožalje rednemu članu Robertu Kreseviču ob izgubi drage mame.
TPK Sirena se klanja spominu svojega častnega člana Slavka Martelanca in izreka sožalje vsem svojcem.
Jutri v gledališču Rossetti
Priznani New Swing Quartet s povsem novim repertoarjem
Priljubljeni slovenski vokalist Oto Pestner, član Alpskega kvinteta in New Swing Ouarteta bo jutri ob 21. uri nastopil skupaj z ostalimi člani New Swing Ouarteta v gledališču Rossetti v Trstu. Z njim smo se pogovorili o tem, kakšen bo ta večer.
Oto, pojasni nam prosim, kaj bo novega v tem koncertu?
Najprej bi rad povedal, da smo pri vas v zamejstvu skoraj stalni gostje in zato šmo se tudi odločili, da predstavimo nov repertoar A Heart Full Of Swing tudi v Trstu. To bo premierski koncert. V prvem delu bomo odpeli nekaj klasičnih črnskih duhovnih pesmi, ostali del sporeda pa bo posvečen izključno novim skladbam. Vse bo popolnoma drugače kot ponavadi, saj smo si zagotovili sedem vrhunskih instrumentalistov, ki nas bodo spremljali skozi vso turnejo. Ta bo sicer krajša, saj bomo nastopili samo v Trstu, Zagrebu, Ljubljani in baje v Linzu.
Kako to; da ste se odločili za modernejši repertoar, ki skoraj ne spada na področje čistega swinga?
Čistega swinga ne, pač pa sodi na širše področje swinga, čeprav so to modernejši glasbeni oprijemi in priredbe. Prav zato smo temu večeru dali naslov A Heart Full Of Swing, to je naslov istoimenske pesmi, ki sem jo sam sestavil in jasno dokazuje, da smo hoteli naš slog, petje in glasbo posodobiti, kar nam je s prihodom Tomaža Kozlevčarja tudi uspelo. Zavedali smo se pač, da je treba slediti željam ljudi, ki nas stalno poslušajo in zato je bil ta korak neobhodno potrebno.«
Oto, čisto odkrito: misliš, da si umetniško uspešnejši z Alpskim kvintetom, z New Swing Ouartetom ali sam?
»Povsod sem dokazal, vsaj tako mislim, določeno kvaliteto in sposobnost, toda ne bom se zlagal,, če odkrito povem, da je moje srce še vedno najbližje črnski duhovni glasbi in torej New Swing Ouartetu. Obenem mislim, da sem za to glasbo tudi umetniško najbolj nadarjen.
Oto, ti pišeš pesmi tudi za druge ansamble in pevce v Sloveniji. Kdaj in kako ti to uspeva glede na to, da si vedno zaseden?
»To je predvsem stvar dobre časovne in drugačne organizacije. Mislim, da je ustvarjanje glasbe stvar trenutka, zato moraš v tej fazi čimprej vse skupaj spraviti na papir. Vendar pa moje pesmi nastajajo na različne načine: ena skladba lahko nastane zame, druga po naročilu, ena v sodelovanju z drugimi komponisti in tako naprej. Mislim pa, da je bilo moje delo doslej uspešno, kar presojam v glavnem po odzivu poslušalcev, zato si na skrito želim, da bi se ta ustvarjalni trenutek nadaljeval vsaj še za nekaj let.
Kaj pričakuješ od tržaškega nastopa glede na to, da koncert ni namenjen izključno Slovencem, kot doslej, ampak da gre predvsem zato, da bi New Swing Ouartet spoznala in ovrednotila tudi italijanska publika?
»No, najprej si želim, da bi naš nastop obiskalo čimveč ljudi, da bi bila dvorana polna, to je največja želja vseh umetnikov. Za nastop se iz dneva v dan pripravljamo, vadimo tudi štirikrat tedensko in mislim, da publike ne bomo razočarali, kot je nismo doslej. Zato vabim vse ljubitelje naše skupine, naj prisluhnejo tem novim, skladbam in jih sami ocenijo. Ne bo jim žal.
(LEV)
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Egner Thorbjorn
RAZBOJNIKI IZ KARDEMOMME
Režija Marko Sosič
V nedeljo, 29. t. m., ob 11. url v Prosvetnem domu na OPČINAH
gledališča______________
VERDI
Simfonična sezona 1989/90
Nocoj ob 20. uri (red H) ponovitev Verdijeve opere LUISA MILLER. Režija Franco Giraldi, dirigent Piergiorgio Mo-randi, zbor bo vodila Ine Meisters. V glavnih vlogah nastopajo: A. Banaudi, Eleonora Jankovič, V. Bello, R. Frontah, G. Furlanetto in Carlo Striuli ter F. Gui-na in G. Botta.
Ponovitve bodo 28. t. m. ter 2., 4., 6., 8. in 10. maja.
ROSSETTI
Od 2. do 6. maja bo gledališka skupina Glauca Maurija uprizorila Molierovo delo DON JUAN. Režija Glauco Mauri. V abonmaju odrezek št. 10. B. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
KULTURNI DOM
Gledališče Verdi - Predstave za šole
Jutri, 27., in v soboto, 28. t. m., ob 11.
uri bo baletna skupina gledališča Verdi nastopila v Kulturnem domu z baletom Gina Landija LILLVPOPS. Vstopnice pri blagajni gledališča Verdi.
GLEDALIŠČE CRISTALLO
LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 ponovitev drame MISEL Leonida Andrejeva. Režija Enrico Maria Salerno. Nastopajo: Enrico Maria Salerno, Laura Andreini, Carlo Valli in Pino Michienzi. Predstava je v abonmaju. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje danes, 26. t. m., ob 20. uri v
Postojni s predstavo INTERVJU.
Gledališče MIELA REINA
Jutri, 27. t. m. , ob 16. in 20. uri: Bri-tish Film Club predstavlja IN PRAISE OF LOVE Terenceja Rattigana v sodelovanju s Vienna's English Theatre.
V	soboto, 28. t. m., ob 20.30 bodo predvajali tri dokumentarce in sicer: OVER-DONE, OVERICE in OVERSAND. Sledili bosta Walt Disneyevi risanki.
V	nedeljo, 29. in v ponedeljke, 30. t. m., ob 18., 20. in 22. uri predvajanje filma: LE NOTTI Dl CABIRIA Federica Fellinija z G. Mašino, F. Perierjem in A. Nazzarijem.
koncerti
Gledališče MIELA REINA
Danes, 26. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert francoske skupine ART MOULU.
Gledališče ROSSETTI
Jutri, 27. t. m., ob 21. uri bo nastopil s svojim premierskim koncertom v gledališču Rossetti NEW SWING OUARTET. Koncert organizira Glasbena zadruga Ars Nova. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti 2.
Nedeljski koncerti
V	Verdiju se bo ob 11. uri v mali dvorani gledališča Verdi zaključil ciklus Nedeljskih koncertov spihalnim orkestrom, ki ga vodi Alessandro Bevilacgua. Na sporedu bodo Giglijeve in Crestonove skladbe s solistom Fabianom Perezom Tedescom.
V	Miljah v dvorani gledališča Verdi, bo ob 11. uri zaključni koncert skupine Insieme Vocale s skladbo A. Banchierija LA PAZZIA SENILE.
V	Tržiču v cerkvi Chiesa del Rosario, ob 11. uri bo Komorni orkester pod vodstvom Severina Zannerinija izvajal Mozartov Koncert za fagot in orkester.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja 9. maja izlet v Logarsko dolino. Potovali bomo skozi Kamnik (Park Arboretum), Gornji grad, Radmirje do Luč. Povratek skozi Trojane. Vpisovanje bo 2. maja od 9. do 10. ure na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
Gospodarsko društvo na Kontovelu
vabi na
90. redni občni zbor
ki bo v prostorih društvene gostilne na Kontovelu
v soboto, 28. t. m., ob 20.30 v prvem sklicanju
in ob 21. uri v drugem sklicanju.
Vabljeni!
novo
gfcBbeno aadrugo
vabi na
premierski koncert skupine NEW SWING QUARTET
”A HEART FULL 0F SWING“
Gostja Alenka Godec
Jutri, 27. t. m., ob 21. uri v gledališču Politeama Rossetti
Predprodaja vstopnic Utat, Pasaža Protti 2, tel. 65700
A	SLOVENSKO
fV \ PLANINSKO SPOTI DRUŠTVO fefiBSiffl TRST
vse ljubitelje zanimivosti iz daljnih dežel na predavanje ZVONKA VIDAUA
PERU, DEŽELA NASPROTIJ
Zvonko Vidau bo prikazal svoje diapozitive s potovanja v Peruju
danes, 26. t. m., ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio
SLOVENSKA PROSVETNA MATICA
vabi na predavanje prof. Katje BOH:
KULTURNO SOCIALNA VPRAŠANJA NA SLOVENSKEM
ki bo jutri, 27. t. m., ob 20.30 v mali dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu.
Predavateljico bo predstavil dr. Boris Gombač.
Predsedoval bo Sergij Mahnič.
SKLAD MITJA ČUK
vabita
Združenje aktivistov in invalidov NOB iz Trsta
prireja ob 27. aprilu, dnevu ustanovitve OF slovenskega naroda,
PROSLAVO 45-LETNICE OSVOBODITVE
ki bo jutri, 27. t. m., ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4.
Slavnostni gbvor bo imel član predsedstva ZZB NOV Slovenije tov. Bogo Gorjan. Nastopili bodo MPZ Tabor z Opčin in Drago Gorup z recitacijami.
Sledilo bo tovariško srečanje.
kino
ARISTON - 17.45, 22.15 Musič box, r. Costa-Gavras, i. Jessica Lange.
EKCELSIOR - 18.00, 22.15 L'avaro, i. Alberto Sordi, Laura Antonelli.
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 22.15 Milou a maggio, i. Michel Piccoli, Miou-Miou.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Old Gringo
-	II vecchlo Gringo.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 A spasso con Daisy, i. Jessica Tandy, Morgan Freeman, Dan Aykroyd.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Harry tl presento Sally, i. Meg Ryan.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Nuovo ci-nema Paradlso, r. Giuseppe Tornatore.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 16.30, 22.00 Le avventure di Blanca e Bernie, ris., prod. Walt Dis-ney.
EDEN - 15.30, 22.00 Labbra vogliose di deslderio, porn., □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Nato 11 4 luglio, r. Oliver Stone, i. Tom Cruise, □
LUMIERE - 16.30, 22.15 Sesso, bugie e vldeotape, r. Števen Soderbergh, i. James Spader.
ALCIONE - 16.30, 22.15 Che ho fatto io per meritare guesto, r. Pedro Almodo-var.
RADIO - 15.30, 21.30 Orgasmo, sensazio-nl, rabbia, pom., DD Prepovedano mladini pod 14. letom □
-	18. letom □ □
čestitke
Neutrudnemu umetniku MILKU BAMBIČU čestitajo ob visokem življenjskem jubileju in mu želijo hitrega okrevanja odborniki SKD SLAVEC Ricmanje-Log.
prispevki_______________
V	spomin na Marijo Markužo vd. Škerk daruje Marica od Slovenca 10.000 lir za MPZ V. Mirk.
Ob 10. obletnici smrti Danila Slovenca daruje Marica od Slovenca z dmžino 50.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Cvetota Verginelo daruje družina 100.000 lir za EC Primorje, 50.000 lir za Ljudski dom v Križu, 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu in 50.000 Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na Karmelo Pacchioni darujeta Fani in Ciril Sedmak 10.000 lir za MPZ Vesna.
V	spomin na Zorota Tretjaka damjeta Fani in Ciril Sedmak 20.000 lir za MPZ Vesna.
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava PAVLA PETRIČIČA.
V	umetnostni galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) bo do 28. t. m. na ogled razstava slikarke MARIUCCIE POMIATO.
V	pritličnih prostorih TKB v Ul. F. Filzi 10 razstavlja JANEZ MATELIČ.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -bodo v soboto, 28. t. m. , ob 18. uri odprli razstavo slikarja Mariana FRACALOSSI-JA. Razstava bo trajala do 10. maja po običajnem urniku.
V	galeriji Nadle Bassanese - Trg Giotti 8, 1. nad. - je odprl razstavo MARIO SALINA.
V	Mladinskem domu v Boljuncu je
do 6. maja odprta razstava o mlinih Doline Glinščice, ki so jo pripravili Silvester Metlika, Miran Bandi in župnik g. Franc Vončina v sodelovanju E. in A. Halupce. Urnik razstave: ob nedeljah in praznikih od 10. do 13. ure in od 16. do 18. ure, ob delavnikih - torek, četrtek in sobota - od 16. do 18. ure. Vstop prost.
Na sedežu letovlščarske ustanove v Sesljanu bo do 6. maja odprta razstava likovnika AUGUSTA MURERJA. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 20.00.
razne prireditve
KD Lipa, ŠD Zarja In ŠZ Sloga priredijo v ponedeljek, 30. t. m., ob 21.30 TRADICIONALNO KRESOVANJE IN NOČNI POHOD NA KOKOŠ. Ob kresu bo igrala godba na pihala V. Parma iz Trebč. Vabljeni!
Glasbena matica vabi na NASTOP, ki bo danes, 26. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
V nedeljo, 29. t. m., bp ob 11. uri na Colu v občini Repentabor SLOVESNOST ob odkritju spominske plošče padlim za osvoboditev tržaškega Krasa. Spominsko svečanost organizirata domicil 30. divizije NOVJ in sekcija VZPI-ANPI Repentabor: na njej pa bodo sodelovali govorniki, recitatorji KD Kraški dom in pevski zbor Fran Venturini od Domja. Organizatorji vabijo vse bivše borce, antifašiste, predvsem pa mlade, da se slovesnosti ob odkritju spominske plošče padlim za osvoboditev Trsta in njegove okolice polnoštevilno udeležijo.
razna obvestila
Odbor Zadruge Mangart vabi na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, danes, 26. t. m., ob 12.30 v prvem sklicanju in jutri, 27. t. m., ob 20. uri v drugem sklicanju.
Gospodarsko društvo na Kontovelu
vabi na 90. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v prostorih društvene gostilne na Kontovelu v soboto, 28. t. m., ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju. Vabljeni!
Barkovljanska skupnost javlja, da bo POČASTITEV PADLIH na barkovljan-skem pokopališču v ponedeljek, 30. t. m., ob 17. uri.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi vinogradnike na SESTANEK, ki bo v sredo, 2. maja, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu v zvezi s pripravo praznika vina.
Svojemu častnemu predsedniku
MILKU BAMBIČU
Iz srca želimo vse najboljše za 85. obletnico, obilo zdravja ter ustvarjalnega dela.
Člani DZL
GLASBENA
MATICA
TRST
Ciklus Mladi mladim
Jutri, 27. t. m., ob 20.30 v luteranski cerkvi v Trstu
SIMFONIČNI ORKESTER
srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane
dirigent Franci Rizmal solistka Ajda Zupančič - čelo
Na sporedu: Honegger, Haydn, Beethoven. Vabljeni!
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 26. aprila 1990
ZDENKA
Sonce vzide ob 6.01 in zatone ob 20.05 - Dolžina dneva 14.04 - Luna vzide ob 6.14 in zatone ob 22.25.
Jutri, PETEK, 27. aprila 1990
DAN OF
PLIMOVANJE DANES: ob 4.59 najnižja -65 cm, ob 11.20 naj višja 34 cm, ob 15.42 najnižja -24 cm, ob 22.43 najvišja 56 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 16,2 stopinje, zračni tlak 1015,8 mb raste, brezvetrje, vlaga 70-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,2 stopinje-
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 23., do sobote,
28. aprila 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Ul. dellOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Škedenj), Ul. Revoltella 41, Trg. S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1.
ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. '
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
OSMICO imata odprto do 15. maja Alan in Silvo Hrvatin pri Elerih št. 34.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot 18.
OSMICO je odprl Oskar Slavec v Dolini 442.
OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku.
OSMICO je odprl Slavko Švara v Trnovci št. 14.
OSMICO je v Slivnem odprl Frandoli. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Marjo Zobec, Zabre-žec 10.
KO PO KRASU se boste vozili, lahko se v osmici pri Čočevih v Doberdobu boste odpočili. Postrežejo vam vino, kruh, salame in pršut in vse, za osebe dobrih ust.
PODJETJE import/export išče osebo z višješolsko izobrazbo v knjigovodstvu in z vozniškim dovoljenjem. Zahteva se odlično znanje italijanščine, slovenščine, angleščine in srbohrvaščine. Zainteresirani naj tel. od 14.30 do 15.30 na št. (040) 393955.
PODJETJE import/export išče osebo, po možnosti z izkušnjami, za zaposlitev v knjigovodstvenem sektorju. Pismene ponudbe poslati na naslov: Korotan Italiana Srl, Korzo Verdi 133, 34170 Gorica.
PRODAM motor laverda lesmo, letnik '87. Tel. na št. (0481) 882307 po 18. uri.
PRODAM fiat ritmo 60S, letnik '85, 55.000 prevoženih km, metalizirane sive barve, edini lastnik, po ugodni ceni. Tel. ob večernih urah na št. 211207.
PRODAM fiat regata 70/s, letnik '86 v odličnem stanju, cena 8.500.000 lir. Tel-229231.
PRODAM čisto nov ženski dežni plašč kroj št. 50. Tel. 758433.
PO UGODNI ceni prodam renault super 5 TSE, bele barve, letnik avgust '85-Tel. 299622 - v večernih urah.
ODDAJAMO za počitnice hišico na Štajerskem. Tel. (003863) 882395.
ODDAJAM gostilno v najem družini 2 »REC«. Tel. v uradnih urah na št-820190.
PEKARNA in slaščičarna iz Nabrežin® nujno išče delavca. Tel. na št. 200231'
POSEZONSKA razprodaja terapevtičnil1 odej merinos. Mario Devetak, Ul. Z«" netti 22/a, Sovodnje, tel. (0481) 88211*;
LJUBITELJU živali podarimo psičk pasme nemški ovčar, stare dva mesec8' Tel. 226445.
21-LETNI fant, geometer, z opravljen1 ^ vojaškim rokom išče zaposlitev. 3® 299978.
PREŽIVITE počitnice ali konec tedna11® Starem vrhu nad Škofjo Loko v prlJ t ni vikend hiši sredi narave, z 051111 . ležišči in opremljeno kuhinjo. Sp10-41 di, tenis. Pojasnila Tušek, tel. (003 74921.
OTO ROEV
MESEČNA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA	Št. 28
Ureja: IVAN FISCHER	April 1990
Pooblaščena avtomehanična delavnica
i;x/a>
OPČINE Bazoviška ul. 60 Tel. 214618
1
1
1
■
Renault clio je že pred vrati
Renaulta sicer iz protesta ni bilo na turin-skem avtomobilskem salonu, so pa prav v tistih dneh napovedali skorajšnjo predstavitev novega malčka, ki pa za sedaj ne bo še nadomestil R5. Novorojenčka so krstili »clio« in bo doig 3,7 m, širok pa 1,64. Na
voljo bo, vsaj v Franciji, s petimi različnimi motorji, ki gredo od 1.108-kubičnega, preko 1171 in 1390, do 1721-kubičnega stroja. Gre seveda za bencinarje, predviden pa je tudi 1870-kubični dizel. V bližnji
bodočnosti bo ponudba obsegala tudi 1764-kubično športno verzijo. Zanimiva bo tudi ponudba dodatne opreme, ki bo predvidevala med drugim tudi ABS, avtomatski menjalnik, servovolan itd., kar je dokaj nenavadno za avto te kategorije.
III
II
II
11:11
Z obiska na 63. turinskem avtomobilskem salonu
Avtomobilskim hišam že vidno pojema sapa
Fiatova tempra station wagon edina novost, ki zasluži to ime
11 II **
Ce je res, da je turinski Lin-gotto rahlo neprimeren za avtomobilske salone, sta to najprej pokazala Renault in Rolls Royce, ki ju letos enostavno ni bilo. Tako je bil Turin prikrajšan za svetovno premiero, ’ novi renault clio, ki bi moral prav te dni in prav v Lingottu ugledati luč sveta. Ampak, če gre verjeti načrtom o novem Lingottu, o »inteligentni zgradbi«, ki bo vsebovala vse, od
90.000	pokritih kvadratnih metili rov do hotela, restavracij in
sodobne komunikacije, potem bojkoti avtomobilskih tovarn ne bodo več potrebni. In svetovne premiere Turinu ne bodo več uhajale.
Tako je letos, ne toliko zaradi premiere kot zaradi trenutno vodečega položaja na evropskem trgu (v prvem trimesečju
568.000	prodanih avtomobilov, kar pomeni 15,4 odstotka celotnega prodajnega kolača na evropskih tleh) in zaradi tradicije, ki mu kot avtomobilskemu gigantu v Turinu pripada, blestel spet Fiat.
Izpod njegovega okrilja je Alfa Romeo pripeljal na novo obdelani različici alfe 75 - turbo guadrifoglio verde in 3.0 V6. Obakrat gre za novo optimira-nje motorjev, pri turbu z izboljšanim hlajenjem, ki je prispevalo k zvečanju motorne moči od prejšnjih 155 na zdajšnjih 165 KM pri 5800 vrtljajih v minuti, pri 3.0 V6 pa z novo uravnanim krmiljenjem odmičnih gredi in zato z novo največjo močjo 192 KM pri 6000
vrtljajih v minuti (prej 180 KM pri 5800 vrtljajih v minuti). Obema motorjema streže Boscheva vbrizgovalna elektronika, zmogljivosti različic pa so 212 km na uro in 0-100 km/h v 7,6 sekunde pri turbu, ter 222 km na uro in 0-100 km/h v 7,5 sekunde pri 3.0 V6.
Tempra SW je bila nedvomno največja novost na salonu, alfa 75 pa je imela le nekoliko izboljšan motor
Fiatova osrednja novost je bila vseeno tempra SW (station wagon). To je naslednica regate weekend, torej kombi, ki
je za 12 centimetrov daljši od §j tempre-limuzino. ki ponuja v zadku z velikimi in pokončnimi vrati (š la lancia thema) in z rahlo nerodno, predvsem pa izrazito poševno prirezanima zadnjima bočnima šipama ter || ob zložljivi zadnji klopi od 500 do 1500 litrov prtljažniške ||| praznine. Namesto kovčkov pa si je moč (za doplačilo) zaželeti tudi drugo zadnjo klop. za §§ šesto in sedmo osebo v avtu. Obenem je Fiat predstavil še pando cabrio, ki bo z odrezanima prednjim zgornjim strešnim delom in z zadnjim nadstreškom v celoti, a po želji tudi s štirikolesnim pogonom, na voljo v omejeni seriji, sprva predvsem za organizacijske potrebe svetovnega nogometnega prvenstva. Novost te hiše pa je bil tudi pick-up ma-libu, ki je počitniško in malce luksusneje naravnan fiorino z zaščitnimi loki nad nakladalnim prostprom, z več dodatne opreme in s plemenitejšimi karoserijskimi barvami.
Seveda pa Fiat ni skrival nadaljnjih načrtov, predvsem	|||
kot zvezo med svojimi zahod-	■
nimi tehnološkimi zmogljivostmi in sveže sproščenimi vzhodnoevropskimi možnostmi,	§|
vključno Jugoslavijo, čeprav tam ni še pravega političnega in gospodarskega reda. Začetek je pa vseeno: tudi s kragu- ||| jevškimi korali, ki so v Italiji namesto »yuga« dobili novo	||
ime: innocenti Innocentijeve so tudi značke na koralih 45,
55 in cabrio (s cenami med 8	|1
in 10 milijoni lir), novemu pro-

II
IH
i
i
B
:
1
1
|
■
c£> z 2. strani
dajnemu okolju pa so prilagodili tudi barvno skladnost, plastične obrobe in nekatere podrobnosti.
Lancia ostaja elitna in, ker ta hip nima ničesar novega pri roki, je v Lingotto posadila themo z drugo generacijo »pametnega« torej aktivnega podvozja. Gre za natančneje določene elemente, ki odrejajo sprotno prilagojenost voznikovim voznim zahtevam in vozišču pod avtomobilom, o čemer pa pišemo na drugem kraju te številke.
Ford je v Turinu predstavil fiesto turbo. že znanemu 1,6-li-trskemu štirivaljniku so pritaknili turbinski polnilnik garret T2, ki omogoča ob elektronskem vbrizgavanju goriva in kataliziranemu izpuhu 98 kW (133 KM) največje moči. To zagotavlja največjo hitrost 205 kilometrov na uro in pospešek 0-100 km na uro v 8,2 sekunde, fiesto turbo pa je moč pre-
sekundah.
Nissan je vzbujal zanimanje s prototipom sodobno zasnovanega in opremljenega, a na pogled precej neskladnega in nenavadnega mestnega avtomobila bogo, predvidenega za 1,5-litrski motor in samodejni menjalnik ob njem. Seat pa je za to priložnost dodelal Giugi-arov proto, ki so mu pritaknili oznako TL in mu vsadili povsem uporabno in dobro vidno notranjost. Obenem se pri Se-atu ubadajo tudi z rallyjevsko različico ibize bimotor, ki ima po Volksvvagnovem zgledu
'Koral cabrio (zgoraj) je v bistvu yugo, ki ga bo v Italiji prodajal Innocenti; levo: Saab na salonu ni imel nič novega, je pa njegov 9000 CD še vedno izredno prijetno vozilo
na 4. strani
poznati po izrazito športni zunanjosti, vključno dodatni hladilni reži na prednjem pokrovu.
Športno opremljen, ali običaj-
no limuzinski zna biti tudi novi Mercedesov osnovni model 190E 1.8. Nov v njem je pravzaprav le 1797-kubični štiri-valjnik z Boschevim KE-jetro-
nicom in z 80 kW (109 KM) pri 5500 vrtljajih v minuti. To zagotavlja največjo hitrost nad 185 km na uro in pospešek 0-100 km na uro v manj kot 14


11
1

1800 ccm z vbrizgom 16 ventilov
GIROOI/2
323X3
Novi Mazda 323 je na razpolago v verzijah s troji ali četvero vrati: trije avtomobili z različno osebnostjo. Vsak vam nudi vse kar pričakujete od avtomobilov Mazda.
Tudi več.
AVTOSALON F. GIROMETTA
Trst - Ul. Franca 4/2
Tel. (040) 304893 - Fax 040/310202
nvazoa
'
$11
11

111111
■lil
II
I
11
1!




II
S;:;:*:
lil
II
11
||
c|> s 3. strani
(glej naključje) za vsak kolesni par po en pogonski agregat. Motorja sta enaka in med seboj usklajena.
Oblike - sveže, marsikje pa tudi dolgočasne - pa so bile na ogled tudi tam, kjer se v Lingottu zbirajo karoseristi. Biagini je po svoje, vendar s pomočjo VW golfa cabria in po rahlem zgledu VW golfa coun-tryja, ukrojil terenski cabrio s Volksvvagnovim sistemom »syncro« med kolesi.
Giannini je v Turinu krstil tori-no: to je športnejša izpeljanka Fiatovega una turba z izboljšano karoserijsko aerodinamiko (Cw = 0,27), z dirkaškimi izboklinami in sedeži ter z do-gnanejšim motorjem (148 KM pri .6000 vrtljajih v minuti) za največ 220 kilometrov na uro. Italdesign je očem ponujal leto dni star bugatti ID 90, ki je moderen dvosedežnik z razmeroma težko nalogo: da bi obujal spomine na veličastni bigatti royale iz leta 1926.
IAD, angleška oblikovalska firma, je pod žaromete postavila dva projekta. Venus, ki je svojeglav športni dvosedežnik z veliko elektronike in z v valje obutimi kolesi, ter mini MPV, ki je zamisel večnamenskega avtomobila na mehaniki forda escorta in s šestimi sedeži. Domiselna sta njegova brisal-nika za prednjo in zadnjo šipo s krožnima, 360-stopinjskima
brisalnima poljema. Michelottijev villedeuxmille je kapljasta kombi-limuzina s petimi vrati, namenjena motorjem med 1000 in 1800 kubiki, Pininfarina pa je svoj limuzinski prototip CNR E2 zakoličil med vsakdanjo uporabnost (na osnovi fiata tipa, motor 1,4 litra, 78 KM) in rekordersko aerodinamiko (Cw = 0,193, največja hitrost 205 km/h, poraba goriva približno 5 litra na 100 km). CNR E2, zgrajen tudi na željo Consiglio Nazionale del-le Ricerche je dolg 4,56 metra in težak 980 kilogramov. Tokrat v Lingottu je predstavljal most med vizijami in tistim, kar zna biti človeštvu takoj v prid.
* * *
Ampak gledano v celoti je bilo na letošnjem turinskem salonu čutiti odločno pojemanje avtomobilske sape. To po številnih ostalih salonih, vključno ženevskim, niti ni čudno. Tovarne se bodo zares in z vso živahnostjo zganile šele čez pol leta: za oktobrski avtomobilski salon v Parizu.
Od zgoraj v smeri urinih kazalcev: minibus angleškega IAD, panda cabrio »mundial«, novi mercedes 190 E s 1800-kubičnim motorjem, Pininfari-nova študija aerodinamične oblike CNR E2, in Gianninijev izboljšan uno turbo, ki so ga poimenovali torino
■
Bliža se poletje, tradicionalno čas počitnic, obdobje, ko vsi skušamo preživeti čim več svojega prostega časa v naravi. In prav za ta letni čas, seveda pa ne samo zanj, je kot nalašč Mitsubis-hijev space wagon. O tem vozilu smo pred časom že pisali, sedaj pa ga predstavljajo kupcem v povsem spremenjeni ponudbi. Nespremenjena je ostala vloga, ki je vezana v glavnem na prosti čas, pa čeprav je space wagon pravzaprav avto, ki ga brez težav rabimo tudi vsak dan, pa čeprav je dolg 4,45 m in ima prostora za sedem oseb.
Space wagon ima svojo posebno filozofijo: izvedenci trdijo, da bodo tovrstna vozila v bližnji bodočnosti vedno bolj priljubljena pri avtomobilistih. V bistvu so to miniavtobusi, izpeljani iz tovornih vozil, ponavadi majhnih furgonov, prvotno namenjeni profesionalnim prevoznikom, zadnje čase pa postajajo vedno bolj priljubljeni tudi pri privatnikih, ki se odločajo zanje zaradi izredne polifunkcionalnosti. Tudi zunanjost je ostala nekako nespremenjena, čeprav z vrsto posodobitev, ki zadevajo i/ glavnem masko. Nova je motorizacija: na voljo je sedaj 2000-kubični bencinar, z neposrednim vbrizagavanjem goriva mul-tipoint in tristeznim katalizatorjem, ki priča o japonski skrbi za okolje, in 1800-ku-bični turbodizel. Bencinska rauzličica ima stalen pogon na vsa štiri kolesa, dizel pa ima samo prednji pogon, 4x4 pa zanj ni mogoče dobiti niti za doplačilo. Doslej je bila na voljo različica s prednjim pogonom, stalni
\-m.	rr»otor|ev f®85 'b
mas
9
s
■I
■1
11
II
i
11
Japonski space vvagon odžira prostor Renaultovemu espaceu
pogon pa ste lahko vključili s pritiskom na stikalo na prestavni ročici. Obe različici sta na voljo v preprostejši in v popolnejši izvedbi, slednja ima oznako SE in ima celo vrsto opreme, s katero preprostejša verzija ne razoplaga. Bencinar dosega najvišjo hitrost 163 km/h, poraba pa znaša 5,8/10/13,2 litra za 100 prevoženih kilometrov, kar je za vozilo, ki ima stalno vključen štirikolesni pogon,
zelo ugodno. Dizel porabi odločno manj: 5,8/8/7,9 litra za 100 prevoženih kilometrov, ob najvišji hitrosti 155 km/h. Obe vozili imata petstopenjski menjalnik, bencinar ima tudi zadnji diferencial z zaporo (serijsko pri SE, za doplačilo pri preprostejši verziji), zavore so spredaj koiutne, zadaj pa bobni s servojačevalcem, tudi volan je okrepljen s servonapravo.
Predvidevajo, da bodo prodali štiri petine space wago-
nov v verziji SE, eno petino pa v preprostejši izvedbi. Mitsubishi space vvagon z bencinskim motorjem velja
27,5	milijona lir y osnovni izvedbi, nekaj manj kpt 30 milijonov pa v zvedbi SE. Dizel je odločno cenejši, na kar seveda vpliva dejstvo, da ga je moč dobiti samo z dvema pogonskima kolesoma: osnovna različica stane 25 milijonov, SE pa 26,8 milijona Ur.
lliill
AVTOSALON
F. GIROMETTA
Trst-UI. Franca 4/2
Tel. (040) 304893 — Fax (040) 310202
MODELI AVTOMOBILOV S POGONOM NA ŠTIRI KOLESA:
JUSTV 1200 ccm LEGACV 1800 ccm LEONE 1800 ccm KOMBI E12 1200 ccm DOSTAVNI E12 1200 ccm
II
■
11
S
/z sveta motor/ev

iii
illll
ii
in
ii
m
s
Toyotin /and cruiser se obnavlja 4runner 4WD je vsestransko vozilo
Obe terenski vozili vas bosta potegnili iz sleherne zagate
Dva milijona prodanih avtov je že porok, da gre za solidno vozilo, še zlasti če govorimo o terenskih vozilih, ki ne gredo tako zlahka v denar kot družinske limuzine. In vendar to-yota land cruiser LJ je že pojem solidnosti in kvalitete. Gre za terensko vozilo klasične škatlaste oblike, z enim parom vrat ter s tretjimi vrati v zadku. Prostora je za 5 ljudi, seveda z bore malo prostora za prtljago. Največja novost je v novem 2.400-kubičnem dizlu s turbinskim polnilnikom, ki zagotavlja land cruiserju dovolj moči v vsaki, še tako zahtevni okoliščini in mu omogoča največjo hitrost 135 km/h. Pogon je na zadnja kolesa z možnostjo vključitve štirikolesnega pogona v vsakem trenutku. Petstopenjski menjalnik ima reduktor, volan in zavore pa imajo servonapravo. Obese imajo vijačne vzmeti, zadaj pa je toga prema. Nekoliko bolj spremenjena je notranjost, ki je sedaj mnogo bolj »avtomobilska« in manj špartanska kot doslej. Voznikov delovni prostor je z ergonomskega vidika racionalno urejen: vse je pri roki, čeprav so razna stikala nekoliko razmetana po armaturni plošči. Malček od rok je tudi ročica reduktorja, vendar je to že iskanje dlake v jajcu. Vožnja po asfaltu itak ne predstavlja nobenih problemov, razen če ne upoštevamo dejstva, da je vozilo dokaj kratko (nekaj manj kot 4 metre) in da boste imeli s štirikolesnim pogonom malček težav pri izhodu iz ovinkov, ker se bo volan najbrž vrnil nekoliko prepočasi. Sicer pa vas bo toyota land cruiser potegnila iz vsake zagate. Prebrodili smo brez težav 50-centimetrske potočne struge (zabredete lahko do višine 70 cm), rešili smo se iz blata, ki je tesno objemalo ko-
lesa in se povzpeli na razmočeni breg potoka, v katerem smo že mislili, da bomo obtičali. 2 integralnim pogonom in reduktorjem je toyota kos slehernim cestnim razmeram. Kupcem je na voljo v dveh različicah: VX, ki je popolnejša, velja nekaj čez 37 milijonov lir, LX pa je preprostejša varianta in vas bo stala približno 34 miljonov.
Če je toyota land cruiser terensko vozilo klasične oblike, pa je toyota 4runner sodobno vozilo s štirimi pogonskimi kolesi, ki se znajde tako na peščenih puščavskih stezah, na gorskih poteh in zaledenelih stezah, kot na asfaltnih avtocestah. Oblika je sodobnejša,
saj gre za skoraj klasičen sta-tion vvagon, zelo prijetnih zaobljenih oblik. Vozilo očitno ni namenjeno izključno težaškemu delu v brezcestju, temveč bolj prostemu času in, zakaj ne, tudi daljšim potovanjem po asfaltu. Avto ima vse pritikline, ki so lastne za limuzine višjega srednjega razreda od centralizirane ključavnice, do električnega pomika oken (električna je tudi šipa v zadnjih vratih), pomične steklene strehe, električno nastavljivih zunanjih vzvratnih ogledal, klimatske naprave (za doplačilo) in mehko oblazinjenih sedežev. Vožnja je zelo prijetna, skorajda »avtomobilska«, morda za voznika še udobnejša, saj je avto dokaj visok in je
vidljivost 'zelo dobra v vse smeri. Za razliko od land crui-serja in 4runner tudi še kar zajeten prtljažnik, ki ga je mogoče še povečati s tem, da zložimo naslonjalo zadnje klopi-
Tudi 4runner poganja 2400-ku-bični turbodizel s posrednim vbrizgavanjem goriva, ki ga že poznamo z land cruiserja: zmore 90 KM pri 3500.vrtljajih v minuti in navečji navor 18,9 kpm pri 2400 vrtljajih. Menjalnik je petstopenjski z reduktorjem za vse prestave, pogon pa je na zadnja kolesa z možnostjo vključitve prednjega diferenciala. Vključitev štirikolesnega pogona je možna do hitrosti 80 km/h.
Zanimivo je, da ima 4runner triletno garancijo, karoserija pa je garantirana zoper rjo za celih 6 let. Avto je dolg 4,47 m, širok 1,69 m, medosna razdalja ni najugodnejša za terensko vozilo in znaša 2,625 m. Najvišja hitrost dosega 145 km na uro, od 0 do 100 km/h pa avto pospeši v 22 sekundah. Cena je za avto tega razreda dokaj zanimiva: za toyoto 4runner boste morali odšteti
35,5	milijona, brez dodatne opreme.
PHESTimm
Do trideset milijonov Ur, ki jih boš lahko vračal z ugodnimi mesečnimi obroki v časovnem roku do štirih let
V prvem letu boš brezplačno razpolagal z vrsto posebnih zavarovanj, ki smo si jih zamislili v sodelovanju s SAI
(0481) 387333
NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO Posebna telefonska številka, na kateri boš dobi! katerokoli pojasnilo
J
Banca
Agricola
Kmečka
banka
Gorica
motorjev pSfc 1
11
11
m
m
m
ii
i
i
II
■
i|
I
Ul
II
11
II
11
■
*
■
■
Delna obnovitev za Vamahin enduro XT 600 E
Končno z električnim zaganjačem
Šeststokubični enovaljnik ima 4 ventile - Špartanska oprema Z novo izpušno cevjo in novimi uplinjači sprošča XT 600 E svojo moč bolj enakomerno
Danes se le v redkih primerih zgodi, da ostane model nekega motocikla dalj časa na tržišču, ne da bi tovarna spremenila vsaj njegovega zunanjega izgleda in s tem pritegnila še nove kupce. V tem mrzličnem boju za osvajanje kupca so le redki modeli, ki se v teku let sploh ne spremenijo. Takih motociklov je bolj malo in jih že dolga leta uvrščamo v kategorijo klasičnih motociklov. To pa so predvsem cestni motocikli tovarn BMW in Moto Guzzi ter nepozabna vespa, ki je zob časa do danes sploh še ni načel. V to kategorijo vedno priljubljenih in večno mladih modelov lahko uvrstimo tudi Hondin cestni turistični motocikel gold wing in Vamahin enduro mode! XT, ki se je prvič pojavi! na tržišču že leta 1976.
Prvo verzijo modela XT je poganjal štiritaktni enovaljni petstokubični motor. Naslednja leta so pri Vamahi povečali prostornino na 550 kubičnih centimetrov. Danes pa se je njegova prostornina ustalila pri 600 kubikih. Model XT je bil in je še danes pri kupcih priljubljen predvsem zaradi svoje špartanske opreme, pri kateri pa je prisotno vse, kar rabimo. Na njem že od vsega začetka ni bilo ničesar kar ne bi bilo potrebno pri upravljanju motocikla. K temu pa moramo še prišteti izredno enostaven in radodaren motor, ki je le redkokdaj pustil koga na cedilu in tudi cena je bila napram modelom drugih znamk bistveno nižja, kar je bistveno prispevalo k uspehu Vama-hinega modela XT.
Tudi nov mode! Vamahine-ga motocikla enduro XT je v bistvu ohrani! svoje značilnosti, toda inženirji so ga končno opremili z električnim zaganjačem. Zato pa so morati izdelati povsem nov karier, kamor so zaganjač vgradili. Da ne bi cena prav zaradi te še kako dobrodošle izboljšave preveč poskočila, so se pri Vamahi odločili, da bodo svoj model še bolj špartansko opremili.
Na armaturni plošči ni več merilca za vrtljaje motorja, ampak najdemo namesto tega samo rdečo lučko, ki se prižge, ko motor doseže 6.500 vrtljajev in nas tako opozori, da so vrtljaji dosegli mejo, katere ni priporočljivo prekoračiti. Toda varčevanja še ni konec. Nov mode! nima več platišč iz lahke litine ampak jeklene, zato pa je tudi motocikel nekoliko težji od prešnjega modela in sicer tehta 155
kg-
Nekaj malega se je spremenilo tudi pri vzmetenju, ki ima pri novem modelu manjši hod in je tako inženirjem uspelo znižati sedež in je tako stopanje z motocikla kupcem nižje postave olajšano. S tem pa vzmetenje sploh ni izgubilo pri kvaliteti. Spredaj je yamaha XT 600 E opremljena z vilicami s kraki premera 41 mm in hodom 225 mm, medtem ko je zadnja nihajna vilica opremljena z mo-noblažilkom s hodom 74 mm. Blažilni sistem monoc-ross pa omogoča, da zadnje kolo niha za celih 200 mm. Zavore, ki so bile pri prejšnjem modelu dobre, so danes še boljše, saj so močnejše in njihovo delovanje je še bolj postopno in brezhibno. Spredaj je namreč kolut s premerom 267 mm zadaj pa kolut s premerom
VODOOI/1
POOBLAŠČENA MEHANIČNA DELAVNICA
VODOPIVEC
Zgonik 50/A Tel. 229122
220 mm. Na prednji kolut delujejo čeljusti z dvema batoma. Zadaj pa najdemo standardne čeljusti z enim batom, ki prav tako dobro opravljajo svojo bistveno nalogo.
Vamahini inženirji so se posvetili tudi motorju, ki je z novo izpušno cevjo in novimi, večjimi uplinjači izgubi! nekoliko svoje "jeze" predvsem pri višjem številu vrtljajev, zato pa se zdaj njegova moč sprošča (nnogo bolj enakomerno kot prej. Največjo moč in sicer 45 konjev doseže namreč pri 6.500 vrtljajih, se pravi ko motor že občutno vibrira in postane nekoliko hrupen. V
ravnini pa pri teh vrtljajih doseže hitrost 160 km na uro, kar je povsem dovolj saj govorimo o motociklu tipa enduro, kjer najvišja hitrost res nima takega pomena kot stabilnost, lahko upravljanje in dobro razporejena teža, ki so pri Yama-hinem modelu XT res na višku. To so vse dobre lastnosti, ki bodo prišle do izraza predvsem pri terenski <• vožnji, saj je Vamahin XT 600 E, ki velja 7.759.500 lir, v nasprotju z enduro modeli ostalih hiš ohranil svojo vitko linijo.
ZVONKO PETJE
OPEL SERVIS - Serri Tulilo & C. s.,
V središču Trsta dobiš za tvoj avtomobil strokovnjake, ki opravljajo delo hitro in kakovostno. Mehanična delavnica je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 12.30 in od 14.30 do 18.30.
Ob sobotah zjutraj popravljamo malenkostne okvare in najnujnejše primere.
BATERIJE OPEL — RADIO — OPREMA OPEL
IZLOŽBA: Ul. Brunner 14 — Tel.: 727069 SERVIS: Ul. Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211


|«
liff-iiŠiiii'
8>&\ sreta motor/ev
v A-
P
lili!
11111
- Ulili;
IH
liiili
1111
li«
11
liiili
lil
II
Hill
m
Nove obese so elektronsko vodene in bistveno prispevajo k boljši legi na cesti
Ifeč varnosti na cesti za Lanciino themo z inteligentnimi obesami 3. generacije
Lancia je za svoj najbolj prestižni model themo izdelala nov sistem tako imenovanih »inteligentnih obes druge generacije«. Gre za
Katere so značilnosti, ki jih mora imeti dostavno vozilo, katerega delokrog je vglav-nem mesto? To je vprašanje, ki so si ga postavili Se-atovi načrtovalci in prišli do spoznanja, da gre predvsem za tri elemente, ki vplivajo na izbiro vozila. Predvsem je tu vprašanje motorja, ki mora biti nujno dizel, saj zagotavlja cenejše prevoze od enakovrednega bencinarja: dizel je mimo tega tudi trpežnejši in zanesljivejši od bencinskega motorja. Drugi element so omejene zunanje mere, ki pa morajo biti združene z dokajšnjo notranjo prostornino — to pomeni večjo okretnost v mestnem prometu in manjše število voženj v istem časovnem obdobju. in končno je tu še vprašanje voznikovega delovnega prostora, ki mora biti udoben in omogočati operaterju delo v tihem, svetlem in prostornem okolju.
Vse to je pripeljalo do posodobitve že obstoječega mi-nidostavnega vozila terre, ki so ga Španci izpeljali iz marbelle, Seatove pande. Novo terro poganja 1300-ku-bični dizel, ki zmore 45 KM
obese, ki jih vodi in uravnava elektronika, ki istočasno krmili bolj ali manj izrazitejšo prožnost blažilnikov in določa stalno višino od tal.
pri 4900 vrtljajih v minuti. Avto, pravzaprav bi morali reči tovornjak, ima 2,45 kub. m prtljažnika, je dolg 3,9 metra, širok pa 1,51 m, dovoljena teža tovora 445 kg.
Elektronska centrala namreč določa, ob upoštevanju cestnih razmer, hitrosti in nekaterih drugih parametrov, kako trdi naj bodo
Na voljo sta dve različici, ena s stranskimi okni, druga pa brez oken.
Zelo zanimiva je cena nove Seatove terre: različica »combinato«, se pravi s
blažilniki. Nov sistem zagotavlja večjo varnost, boljšo, se pravi natančnejšo vožnjo in večje udobje.
Lancia thema (sistem dobite sicer za doplačilo, velja 3,5 milijona lir) ima v vsakem primeru posamične obese spredaj in zadaj, prednja prema je opremljena z blažilniki, katerih trdost uravnava elektronska centrala s pomočjo elektroventila, ki omogoča dvojno nastavitev blažilnikov: trdnejšo (za športno vožnjo) in mehkejšo (za večje udobje). Zadnja prema ima prav tako nastavljive blažilnike, poleg tega pa ima še hidropnev-matski sistem, ki skrbi za stalno višino od tal in ki obsega tlačilko, dva rezervoarja za pritisk, mehansko tipalo, ki je povezano z obesami in pa napravo, ki skrbi za stalno višino, ne glede na obtežitev vozila. Zanimivo je, da lahko nove obese dobite za vse različice the-me, razen za športno themo 8.32.
stranskimi okni velja 12,5 milijona Ur, kot dostavno vozilo pa velja terra diesei 11,76 milijona lir, kar je občutno manj od vseh drugih konkurenčnih vozil.
Terra - okretno dostavno vozilo za potrebe mestnih prevoznikov
• • ...
•	,< v ^ ^
•	1**4. * V
•'V
... *. ■ ... . .. ., ..j«.,..

jj
Is


it
1


it
Na sobotne žrtve diskotek odmevi tudi v svetu glasbe
sklad mitja čuka
jelka Cvelbar
0 škodljivosti kajenja med nosečnostjo
Odmevi na tragične smrti, ki jih povzroča »sobotna vročiča« vnetih obiskovalcev diskotek, so vse bolj glasni, zdaj pa v razpravo z uradnimi stališči vse bolj posegajo tudi pevci, ki se hočeš nočeš čutijo posredno prizadete.
Poslanec Gino Paoli je v prejšnjih dneh na pritisk Dežele Ligurija orisal svoj načrt za zmanjšanje nevarnosti za mlade protagoniste sobotnih podvigov, skupina »Ladri di biciclette« je po naročilu modenske Pokrajine realizirala televizijski spot, Dežela Emilija Romagna. pa je že izdala odlok za zgodnejše zapiranje nočnih zabavišč.
O tem perečem vprašanju so se izrekli tudi nekateri znani italijanski pevci. Antonello Venditti, ki je znan po svoji angažiranosti tudi zunaj glasbenega sveta, trdi, da mladina ne umira zaradi diskotek in zato teh ne gre zapirati. Kriva za dolgo verigo smrti na cestah je, po mnenju rimskega kan-tavtorja, predvsem država, ki podpira »lahkomiselno« izdajanje vozniških
dovoljenj, neomejeno prodajo alkohola, obstoj malih vozil s premočnim motorjem in tako naprej. V ZDA, pravi Venditti, so hitrostne omejitve zelo stroge, v Italiji pa je na cestah celo ob praznikih težko srečati kako policijsko patruljo.
Tudi Luca Carboni obsoja ozračje prohibicije, ki vlada okoli diskotek. Do nesreč prihaja zato, ker ljudje ne znajo voziti, uživajo alkohol in mamila, meni Carboni. Trgovanje z mamili prav gotovo ne izvira iz diskotek, kar se mene tiče bi morale biti te odprte ves dan. Kvečjemu je treba bolj slediti mladini iz zaledja mest. Ta je zaradi pomanjkanja drugih interesov bolj nagnjena k nepremišljenosti.
Eros Ramazzotti, ki je s svojim LP »In ogni senso« na vrhu top-lestvic najbolj prodanih plošč kar v petih evropskih državah, meni, da se mladini ne more preprečiti, da bi se zabavala, vendar je treba to zabavo zaščiti tako, da se zatre zaletavost voznikov.
V	nemški reviji "Eltern", ki se ukvarja z nego in vzgojo otrok, lahko zasledimo zelo zanimiv članek o tem, koliko žrtev povzročata med otroki alkohol in nikotin.
Iz leta v leto prihaja na svet vse več otrok, ki so zaradi tega, ker so njihove matere kadile v nosečnosti, prezgodaj rojeni, ali ob rojstvu prelahki; zgodi pa se tudi, da se otroci rodijo mrtvi. Med temi otroki, ki jih štejemo na de-settisoče, je v sami Zvezni republiki Nemčiji kar 1800 do 2000 takih, ki prinašajo na svet s seboj prizadetost, za katero je kriv alkohol. Z raziskavami so ugotovili, da sta pravzaprav več prizadetosti povzročila alkohol in nikotin, kakor vsi razni Sevesi, Černobi-li in druge svetovno znane katastrofe.
To, kar zdravnike najbolj skrbi je, da je vse več mater, ki ne nehajo s kajenjem in pitjem tudi med nosečnostjo. Čeprav je ugotovljeno, da je škoda, ki jo lahko povzroči otroku med nosečnostjo nikotin, vse večja, čim več je cigaret, ki jih mati pokadi, ostaja nespremenjeno dejstvo, da med nosečnostjo kadi vsaka četrta nemška mati.
Ne gre torej več za to, da si sam s kajenjem nakoplješ lahko neozdravljive bolezni, pač pa za to, da je dokazano, kako se zaradi kajenja slabo prekr-vavlja maternica in je zato v razvoju prikrajšan tudi še nerojeni otrok. Že ena sama cigareta pospeši utrip zarodkovega srca od 10 na 15 udarcev na minuto. S tem skuša kompenzirati pomanjkanje kisika, hkrati pa se zviša tudi njegov krvni pritisk. Torej cigareta, ki vpliva na slabo prekrvavitev maternice, zavira otroka v njegovem razvoju še pred rojstvom.
V	ZDA so poleg tega zasledili na podlagi usmerjene študije, da vsaka cigareta, ki jo mora še nerojeni otrok "pokaditi", pa naj bo le ena cigareta na dan, vpliva na zmanjšanje njegove telesne teže za 9 gramov. Če pa v hiši kadi še oče, bo to odvzelo otroku pri rojstvu še šest gramov teže. Ob rojstvu tehtajo otroci kadilk od 200 do 300 gramov manj kakor otroci nekadilk.
Velikokrat so ti otroci lažji od 3 kilogramov, merijo manj kot 50 centimetrov in imajo lobanjo z manjšim obsegom.
Znanstveniki so dokazali, da škodljivo vpliva na še nerojene otroke tudi kajenje očetov. Otroci iz japonskih družin, v katerih je kadil oče, so se rodili za 210 gramov lažji kot otroci iz družin nekadilcev. Amerikanci pa so preračunali, da pomeni vsak paket cigaret, ki ga oče dnevno pokadi vpričo svoje noseče žene, za otroka 120 gramov manj telesne teže ob rojstvu. Prav isti učinek imajo seveda cigarete kolegov, ki kadijo na delovnem mestu vpričo nosečnice.
Zaradi nikotina pa se ne kaže pomanjkljivi razvoj zarodka le v manjši telesni teži. Kasneje se pokaže škoda tudi na telesnem razvoju in psihosocialnem obnašanju. Britanska razsikava je dokazala, da so bili otroci, katerih matere so kadile med nosečnostjo, med primerjalno študijo z vrstniki pri sedmih, enajstih in šestnajstih letih starosti, v zaostanku tako pri branju, kot pri računanju in govoru. Razlike v intelektualnih sposobnostih so se pokazale celo po 23 letih od takrat, ko je njihova noseča mati kadila.
V splošnem pa se je pokazalo, da so otroci kadilcev bolj pogosto bolni, predvsem pa podlegajo bronhitisu in drugim pljučnim boleznim. Seznam možnih posledic zaradi kajenja matere je dolg. Kadilke lahko povzročajo otroku zaradi sprememb v krvnem obtoku maternice razne prirojene napake. Riziko se poveča s številom cigaret.
Veliko raziskav je pokazalo tudi zvezo med materjo kadilko in prezgodnjim porodom. Nemška raziskava je potrdila, da imajo matere, ki pokadijo med nosečnostjo 15 cigaret na dan, še enkrat več možnosti, da se njihov otrok rodi prezgodaj. Zaradi kajenja bo zarodek poleg nikotina in ogljikovega monoksida kopičil v sebi tudi okolje onesnažujoči kadmij. Pri ženskah, ki bolehajo za diabetesom in v
nosečnosti kadijo, pride velikokrat do motenj v presnovi.
Otroci kadilk so še enkrat bolj pogosto žrtve zajčje ustnice in drugih sprememb v žrelu. Tudi odpornost proti alergijam načenja pri še nerojenih otrocih v veliki meri materino kajenje med nosečnostjo. Poleg tega pa se bolj pogosto rodijo z golšo prav otroci mater, ki so kadile med nosečnostjo.
Mati, ki med nosečnostjo kadi deset in več cigaret na dan, poveča svojemu otroku riziko, da bo kasneje v življenju zbolel za levkemijo ali kako drugo vrsto raka za 50%.
Vsem tem rizikom, katerim mati kadilka podvrže še nerojenega otroka, ne morejo pomagati niti tako imenovane "lahke" cigarete. Te, po mnenju dr. Heinricha Klecha z dunajske univerze, zagrizeni kadilec inhalira še globlje in pogosteje, da bi zadostil svoji kadilski strasti na isti način kakor z močno cigareto. To seveda poveča nevarnost da oboli, posameznemu kadilcu, pa tudi tistim "prikadilcem", ki sami ne kadijo, ker se razvijajo še druge škodljive snovi. V pobudah, ki noseče ženske opozarjajo na riziko, ki ga cigareta pomeni za še nerojenega otroka, v takih pobudah, ki si prizadevajo za to, da bi se rodilo čim manj otrok s težavami v razvoju, se vedno pogosteje pojavlja moto: »Ostaja osebna odločitev posamezne ženske, postaviti na kocko svoje življenje in zdravje s kajenjem. Ta svoboda pa mora imeti svoje meje, ko gre na škodo življenja in zdravja drugega živega bitja - posebej v nosečnosti.«
Toliko o nikotinu. Kako lahko nerojenemu otroku škoduje alkohol, pa bomo obravnavali prihodnjič.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Pri Cinecitta imajo velike načrte
Dva od štirih filmov, ki smo jih koproducirali lani, so izbrali za prihodnji festival v Cannesu. To sta »La puttana del re« (režiser Alex Corti) in »Gente proibita« (Glab Panfilov). Tako je z zadovoljstvom izjavil predsednik znanega rimskega kinematografskega centra Cinecitti Franco Gerardi ob polaganju obračuna dejavnosti za leto 1989. Tudi film »I giorni felici di Clichy« Francoza Claudeja Chabrola je bil na tem, da ga uvrstijo v spored festivala, a je naposled odpadel, ker je bil posnet v angleščini. Cervijev »L'avaro«, v katerem ima nosilno vlogo Alberto Sordi«, pa niza rekorde kar se tiče obiska gledalcev v kinodvoranah.
Skratka pri Cinecitta so s svojimi koproducijskimi pobudami nadvse zadovoljni. Pravijo, da sicer ne podcenjujejo okusov gledalcev in upoštevajo industrijske kriterije izbire, toda hkrati ne zanemarjajo kakovostne ravni in kulturne stopnje evropskih in tudi drugih filmov, ki jih podprejo. Koproducent sovjetskega filma »Gente proibita« je tudi RAI, Cortijev film pa nastaja na pobudo sicer komaj preminulega italijanskega producenta Paola Zaccarie, Cinecitta pa prispeva devet milijard lir, kar je polovico stroškov za realizacijo dela.
Po besedah Geraradija nudi zdaj Cinecitta zelo kakovostne storitve. Za snemanje notranjih prizorov razpolagajo z gledališčnimi strukturami, s katerimi lahko celo konkurirajo ameriškemu Hollywoodu. Pomanjkljivi pa so še kar zadeva posebnih efektov, ozvočenja in razvijanja filmov. Cinecitta bi želel postati evropski center za snemanje filmov, za kar pa potrebuje še veliko vlaganj, ki pa ne morejo iti na račun društva samega.

,


■lil
današnji televizijski in radijski sporedi

[j£_ram____________________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: II mago
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo
H.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik
14.00	Volilna tribuna
14.05	Varieteja: Gran premio - pausa Caffč, 14.15 II gioco piu bello del mondo
15.05	Aktualno: Primissima
15.35	Italijanska kronika
16.05	Variete: Occhio al bi-glietto
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17-55 Iz parlamenta in vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.40	Kviz: Lascia o raddop-pia?
.9.40 Almanah, vreme in dnevnik
40.30	Variete: Gran Premio
2-..15 Volilna tribuna
48.15	Dnevnik
43.25	Aktualno: Droga, che fare? (vodita Claudio Sorrentino in Danila Bonito)
°.25 Nočni dnevnik in vremenska napoved
0.35 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
RAI2_______________
7.00	Variete: Patatrac
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Dok.: Tavolozza italiana
9.55 Knjižne novosti: Casablanca
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno č
13.00	Dnevnik in Diogenes
13.30	Gospodarstvo in tribuna
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	TV igri: L amore e una cosa meravigliosa, 16.20 Tutti per uno .
17.00	Kratke vesti in jahanje
17.35	Rubrika: Tutto sul Due -II gatto e la volpe
18.15	Šport in Casablanca
18.35	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.25	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Nad.: Aguile (zadnji del)
22.10	Dnevnik - nocoj
22.20	Variete: Ritira il premio...
22.50	Aktualno: 1990 Mode
23.45	Dnevnik, vreme in horoskop
0.30 Film: Atterraggio di for-tuna (kom., 1939, r. P. J. Ducis, i. Betty Stock-feld, Noel-Noel)
^ RAI 3	|
12.00	Dok. oddaja: Meridiana - Como libera, il film e la memoria, Tolti dalla strada, Giardino con-temporaneo, La scenog-rafia nello spettacolo ci-nematografico
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Le origini di Roma
15.30	Videosport: kolesarstvo, rubriki o rallyju in nogometu, sabljanje
17.30	Nanizanka: Vita da stre-ga - Doppio misto
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	BlobCartoon
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: Scusate l'in-terruzione, 20.00 Blob. Di tutto di piu •
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato
20.30	Dokumentarec: Samar-canda
23.15	Dnevnik - nocoj
23.20	Variete: Fuori orario'. Cose (mai) viste
23.50	Filmske novosti
24.00	Nočni dnevnik
| If TV ljubljana 1	|
9.00	Mozaik. Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams
9.20	Šolska TV: Družinska medicina, 9.40 Estetska vzgoja, 10.00 Govorica niti, 10.20 Alpe Jadran
10.50	Video strani
15.20	Video strani
15.30	Nadaljevanka: Skupaj na sledi (pon. 3. dela)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik. Alpe Jadran (pon.), 17.20 Šolska TV (pon.)
18.20	Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan, 18.35 nanizanka Ovčar Hobo (6. epizoda)
19.00	Risanka in TV okno
19.17 Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Bluebell (P. Whe-eler, r. Moira Armstrong, zadnji del)
21.00	Tednik
22.05	Dnevnik in vreme
22.25	Retrospektiva slovenskega filma: Dediščina (dram., Sl. 1985, r. Matjaž Klopčič, i. Polde Bibič, Milena Zupančič, Bernarda Oman)
|~liP| TV Koper
13.00	Tenis: turnir ATP v Monte Carlu (četrtinka finala, prenos)
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Manjšine, bogastvo Evrope
20.30	Dokumentarec: Speciale Čampo base (1. oddaja novega niza)
22.00	TVD Novice
22.10	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.10	Tenis: turnir ATP v Monte Carlu (pon.)
[	TV Ljubljana 2
16.00	Satelitski prenosi
17.00	Regionalni programi: Studio Ljubljana
19.00	Nanizanka: Alo, 'alo
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	DP v košarki: finale, Cr-vena zvezda-Jugoplasti-ka (iz Beograda)
22.00	Večerni gost: Pogovor z Jurijem Gustinčičem
22.45	Dokumentarna oddaja: Izgubljeni pod Triglavom
23.25	Olimpijska kronika
G
CANALE5
7.10	Nanizanke: La grande vallata - La maestrina di Mesa, 8.00 Una famiglia americana - Vita senza luce, 9.00 Love Boat - Sa-.	rah, 10.001 Jefferson
°-30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo č ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-pie
Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro Zdravniški pregled Canale 5 za vas Filmske novosti Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. Il prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 Sg, Tramoglieemarito ' 5 Variete: Striscia la noti-2q . 2ia
23 n r Kviz: Telemike
^	3 T* i f
l5-00
15?,'
Variete: Maurizio Co-O.Ss s^anz°Show
Variete: Striscia la noti-
1.05 S®(P°n-)
1-ln	novosti
Nanizanka: Lou Grant -2.1 o Hn tuff° nel passato Filmske novosti
I BETE«'	|
8.15	Nanizanka: Ironside
9.15	Aktualno: Voti e volti
9.30	Nadaljevanke: Una vita
da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30. Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.30 La valle dei pini, 17.05 Ve-ronica, il volto del-Tamore, 17.35 General Hospital, 18.30 Febbre damore
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si -Cercando Steele (1. del)
20.30	Film: Pony Express (vestern, ZDA 1954, r. Jerry Hopper, i. Charlton Hes-ton, Jan Sterling)
22.30	Avtomobilska oddaja: Cadillac
23.00	Italija sprašuje
24.00	Rubrika: Veliki golf
1.00	Film: Dollari che scotta-
no (krim., ZDA 1954, r. Don Siegel, i. Ida Lupino, Steve Kochran)
I ITALIA 1	|
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	Glasbena oddaja: Dee-Jay Television
15.30	Filmske novosti
15.45	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanki: Uincredibile Hulk, 19.30 Genitori in blue jeans - Ouestione di razza
20.00	Risanke: Bobobobs
20.30	Glasbena oddaja: Azzur-ro '90 (vodita Francesco Salvi in Heather Parisi)
22.45	Tedensko potovanje: Isole comprese
23.15	Športna oddaja: Viva il mondiale
23.45	Šport: Grand Prix
1.05	Nanizanki: Star Trek,
2.05	Kronos
OPEON_________________
12.30	Nan.: Ouattro in amore
13.00	Risanke: Sugar
15.15	Nad.: Mariana, 16.15 Pa-siones, 17.15 Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Smešnice
18.45	Aktualno: USA Today
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: Tre passi nel deli-rio (srh., It. 1968, r. Roger Vadim, i. Jane Fonda, Alain Delon)
22.45	Rubrika: Caccia al 13
23.15	Italijanske reportaže
23.45	Aktualno: Avtoceste 0.15 Nanizanka: Doc Elliot
TMC	_________
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja
14.00	Športne vesti
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanke: Snack
15.30	Variete: Girogiromondo
16.00	TV film: Compagni di vi-aggio (kom., r. R. Eyre)
17.45	Aktualno: Ženska TV
18.45	Igra: Il paroliere
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Aiiche gli uccelli
uccidono (dram., ZDA 1970, r. Robert Altman, i. Bud Cort)
22.20	Šport: Morski planet
22.50	Vesti
23.05	Šport: teniški turnir v Monte Carlu
24.00	Film: Un Natale da ricor-dare (kom., ZDA 1978, r. G. Englund, i. J. Robards)
TELEFRIULI_____________
11.30	Nanizanki: La famiglia Partridge, 12.00 Lo zio d’-America
12.30	Medicinska rubrika
13.00	Glasbena oddaja
13.30	Nanizanka: Lancer
15.00	Musič Box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o zdravstvu
20.30	Nad.:Frontiera(3. del)
22.00	Nanizanka: Il brivido e lavventura
22.30	Rubrika: Italia a Cingue-stelle
23.00	Nan.: Dick Van Dyke
23.30	Nočne vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Koledar; 7.30 Pravljica in Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Bela pravljica in drugo iz Zvezdnatih noči; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Žvočne kulise; 12.00 Dogodki stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Volilna tribuna; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa;
15.00	Medigra; 15.10 Rezija '89; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Spomini na Rainerja Mario Rilkeja; 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Merkur-ček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Glasba sodobnikov; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem;
19.00	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.45 Jugoton; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Vetrina di superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.10 Iz.raznih kotov; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Radioscena; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba;
20.00	Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie;
18.00	Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige;
20.00	Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Poslanec Renzulli na torkovi predstavitvi programa PSI
Program za mesto Gorica leta 2000 Med kandidati precej Slovencev
S sodelovanjem Zelenih Slovenije in s Koroške
Predstavili kandidate liste zelenih golobice
Socialistična stranka je svojo volilno kampanjo zasnovala na geslu "Bodočnost se je pričela". V Gorici se je treba pripraviti na leto 2000, ki ni več daleč. Pripravljanje te bodočnosti pa je že v teku. Tako nekako bi lahko razumeli osnovno sporočilo, izhajajoče iz programa stranke, ki so ga predstavili v torek zvečer v pokrajinski sejni dvorani. Predstavitve programa in kandidatov se je udeležil poleg krajevnih predstavnikov stranke, deželnega svetovalca Blasiga in seveda številnih kandidatov, član vsedržavnega vodstva stranke, poslanec Gabriele Renzulli.
O vlogi stranke na Goriškem, je v uvodnem posegu spregovoril prof. Silvio Cumpeta, medtem ko je tajnik mestne sekcije prof. Božo Gruntar podrobneje obrazložil program, ki ga je glede goriške občine izdelala stranka in ki posebej opredeljuje naloge na šestih različnih področjih, od okolja do univerze, od mladinske problematike do dejavnosti na socialnem področju, od gospodarstva do upravljanja krajevnih ustanov. Precej prostora je namenjeno obravnavi vprašanj s področja šolstva (univerza) in gospodarstva. Za razvoj gospodarstva je izrednega pomena dograditev avtocestne povezave med mejo in Razdrtim in dalje, smotrnejše izrabljanje ugodnosti in olajšav, ki jih predvideva zakon o prosti coni.
Za pravilno ovrednotenje vloge Gorice pa je treba čimprej rešiti tudi prometne povezave mesta z zaledjem, zlasti v smeri proti Vidmu in Tržiču.
Gorica naj bi bila ob koncu stoletja pomembno središče dežel delovne skupnosti Alpe - Jadran in ob taki vlogi tudi močna odskočna deska za območja izven tega dometa.
Prav ob upoštevanju te zamisli je v programskem dokumentu podrobneje opredeljeno tudi vprašanje prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti. Socialisti se zavzemajo za čimprejšnjo odobritev zaščitnega zakona, ki naj predstavlja osnovo mirnega sožitja med državljani itačlijanske in slovenske narodnosti in ki naj slednjim omogoči nadaljnji razvoj.
V drugem delu srečanja je član vsedržavnega vodstva socialistične stranke poslanec Renzulli opredelil nekaj ključnih vprašanj lokalnega značaja, precej obširno pa govoril o vsedržavni problematiki glede reševanja aktualnih tem, odnosov z drugimi strankami,
Poudarek
45-letnico oborožene vstaje in osvoboditve italijanskega naroda izpod na-cifašizma, so tudi na Goriškem obeležile številne komemorativne slovesnosti. Najbolj številne so bile seveda včeraj, ob državnem prazniku, vendar so se ponekod spominu za svobodo padlih žrtev poklonili že prejšnje dni. Tako je bila komemoracija v torek zvečer na griču nad Medeo, na pobudo tamkajšnje občinske uprave.
V	Gabrjah so v torek zvečer pred tamkajšnjim spomenikom pripravili, kljub nadležnemu dežju, lepo spominsko slovesnost ob 10-letnici spomenika. Govoril je župan Primožič, pela sta mešani pevski zbor Jože Srebrnič iz Deskel in moški pevski zbor Skala iz Gabrij, vmes sta članici Gledališke skupine Gorica Vesna Češčut in Erika Černič recitirali. Za častno stražo so skrbeli taborniki in skavti.
V	Podgori je bila slovesnost s polaganjem vencev včeraj dopoldne, pred spomenikom padlim v narodnoosvobodilni vojni. Komemoracijo je pripravila sekcija VZPI-ANPI v sodelovanju z domačimi društvi in borčevskimi in antifašističnimi združenji. Nastopila sta domača pevska zbora, recitirali so osnovnošolski otroci. Udeležence je pozdravil Ivan Bregant, medtem ko so imeli krajši nagovor Silvino Poletto, Mirko Špacapan in Milovan Bressaan.
zlasti s komunisti in krščansko demokracijo.
"Ključno vprašanje bodočega razvoja Gorice je njena reintegracija v deželnem okviru", je naglasil Renzulli in ob tem pojasnil, da potrebuje Gorica, poleg avtoceste proti Ljubljani, tudi dobre povezave s svojim zaledjem v Italiji.
Kako naj socialisti pripravljajo bodočnost? Renzulli je bil glede tega zelo jasen. Ni mogoče v program strpati vsa nerešena vprašanja. Treba je izbrati nekaj najbolj občutenih in si prizadevati za njihovo razrešitev. Za Gorico so to tri, do štiri osnovna vprašanja, na katera socialisti morajo najti odgovor: gospodarstvo in razvoj, šolstvo in kultura, ekološka problematika. Glede gospodarskega razvoja je treba imeti zelo jasno strategijo, zlasti ob upoštevanju sprememb v vzhodni Evropi. Nesmiselno bi bilo misliti na Gorico kot industrijsko središče. Organizirati pa se je treba kot središče za posredovanja znanja in storitev. Na področju kulture je pomembna prisotnost univerze, vendar se bo le ta lahko
Ob istem času je bila krajša slovesnost s polaganjem vencev tudi v Štan-drežu, na pobudo sekcije VZPI-ANPI.
Borci iz števerjanske občine so se poklonili padlim sovaščanom pred spomenikoma v Števerjanu in na Jazbinah.
V sovodenjski občini so bile včeraj komemorativne slovesnosti na Vrhu, v
razvijala le ob primernem prestrukturiranju in organizaciji študija na deželni ravni. Emblematičen je na ekološkem področju primer Soče. Vprašanja se je treba lotiti z vso resnostjo in odgovornostjo, ob ali brez sodelovanja sosedov, vendar pa kar se da uspešno.
Renzulli je zaključil svoj poseg s pojasnjevanjem nekaterih splošnih vprašanj, ki so predmet razprave v parlamentu in tudi pogostih nesoglasij med partnerji vladne koalicije.
Nosilci liste PSI za občinski svet so trije: Mario Del Ben, Lanfranco Zucalli in Luciana Lassig. Ti trije kandidati so na prvih treh mestih liste, ostalih 37 kandidatov pa je razvrščenih po abecednem redu. Med njimi je tudi lepo število slovenskih kandidatov. Tako bi omenili dosedanjega svetovalca Marka Waltritscha, arhitekta Jožeta Geja, novinarja in predstavnika ZSKD Rudija Pavšiča, gospodarstvenika Damjana Klanjščka, obrtnika Stanota Pavlina itd. Za občinski svet kandidirata tudi pokrajinski tajnik stranke Pini in tajnik mestnega odbora Gruntar. Slovenski kandidati so prisotni tudi na listah za obnovo rajonskih svetov.
Sovodnjah, na Peči in Rupi, kjer so lani odkrili spomenik. Med udeleženci v Rupi smo opazili tudi jugoslovanskega generalnega konzula Jakomina in konzula Pogačnika. Polaganje vencev je bilo združeno s krajšim pevskim nastopom in recitacijami. V Rupi je govoril župan Vid Primožič, ki je opozoril na moralno obvezo primor-
Po skoraj enoletnem intenzivnem pripravljalnem delu, se bo konec tedna v Ogleju in Gradežu pričelo večdnevno posvetovanje na temo Krščanske skupnosti in bodočnost na območju treh Be-nečij. Prireja ga škofovska konferenca za območje treh Benečij, na njem pa bo sodelovalo okrog štiristo delegatov, laikov, duhovnikov, politikov, v predstavništvu petnajstih škofij. Poleg delegatov (iz Goriške jih bo 26) se bodo posvetovanja udeležili tudi predstavniki cerkve iz sosednjih območij, to je iz Slovenije, Koroške ter Lombardije in Emilie - Romag-ne. Delegacijo slovenske cerkve bo vodil
Zeleni golobice so predsinoči na gradu predstavili svoje kandidatne liste za goriški občinski in rajonske svete. Predstavitve sta se udeležila deželna svetovalca zelenih Giorgio Cavallo in Andrea VVehrenfennig, ki tudi kandidirata v Gorici, predsednik Zelenih Slovenije in član Predsedstva republike prof. Dušan Plut, predstavniki novogoriških zelenih, Zelene alternative na Koroškem odv. Sepp Brugger in dr. Joža Messner ter drugi predstavniki gibanja naravovarstvenikov.
Deželni svetovalec Cavallo je predstavil Deželno federacijo zelenih in simbol golobice, s katerim se več kot 400 kandidatov predstavlja na volitvah v dveh pokrajinah in 24 občinah v naši deželi. Nov simbol je izraz prizadevanj po združevanju zelenega subjekta in premostitvi delitev na razne liste. K listam golobice je pristopil večji del zelenega gibanja, prizadevajo pa si, da bi prišlo do združitve z vsemi, ki se še niso hoteli odpovedati drugim simbolom.
Deželni svetovalec Andrea VVehren-fennig je govoril o že večletnem sodelovanju z zelenimi v Sloveniji in nasploh na območju Alpe Jadran. Vsi dihamo isti zrak, onesnaževanje ne pozna meja, zato je tesno sodelovanje nujno. Navedel je skupno prizadevanje za zaprtje nuklearke v Krškem, sanacijo tržiške termoelektrarne, proti onesnaževanju Jadrana in vodnih tokov vzdolž meje, pobudo za mednarodni park na Krasu. Navedel je tudi model sožitja, ki ga zeleno gibanje zagovarja na narodnostno mešanih območjih: manjšinam je treba zagotoviti normalno življenje in razvoj, pozitivno vključevanje v družbo brez pregrad in ločevanj. Cilj, ki ga je zato treba zasledovati, je poznavanje jezikov in pretok med kulturami z uresničevanjem dejanske dvojezičnosti v družbi neglede na zakonska določila.
Plut je prav tako poudaril potrebo po skupnem reševanju problemov okolja in predstavil Zelene Slovenije, ki so po volilnem uspehu pripravljeni stopiti V vlado za reševanje problemov okolja in uresničevanje drugačnega modela razvoja. Omenil je tudi nasprotovanje gradnji avtoceste skozi osrčje Vipavske doline: zgradili naj bi le nekaj odsekov, v ravninskem predelu pa naj bi obnovili in posodobili traso sedanje ceste. Ob tem pa je treba okrepiti železniški blagovni promet, saj Slovenija tako kot Avstrija noče
skih ljudi do ohranjanja izročila narodnoosvobodilne vojne.
Tudi na območju občine Doberdob so bile slovesnosti v vseh krajih, ob sodelovanju članov kulturnih društev in pevskih zborov. Na slovesnosti na Palkišču je govoril predstavnik borčevske organizacije Mirko Peric. Osrednja slovesnost je bila, po maši, v Doberdobu, pred tamkajšnjim spomenikom, kjer sta govorila župan dr. Lavrenčič in predsednik sekcije VZPI-ANPI Karlo Černič. Dr. Lavrenčič je v svojem nagovoru, poleg pomena, ki ga lahko ima praznik osvoboditve za našo skupnost in za italijanski narod, opozoril na številne odprte probleme V svetu. Slovesnosti v Doberdobu, kjer so pred spomenikom za častno stražo poskrbeli taborniki in skavti, so se udeležile tudi delegacije borcev in krajevnih skupnosti z Bleda, Nove Gorice, Opatjega sela, Prvačne in Sel na Krasu. Za kulturni program so poskrbeli pevci zborov Hrast in Jezero ter godba na pihala.
Včeraj dopoldne je bila slovesnost tudi v Ločniku, na pobudo združenja AVL, v Gonarsu pa je delegacija SSk položila venec.
Številne slovesnosti so bile na Tržiš-kem, kjer so praznik osvoboditve, tudi letos obeležili s športno prireditvijo -kolesarsko dirko za pokal Montes.
Na sliki (foto Marinčič); včerajšnja slovesnost v Podgori.
škof dr. Metod Pirih, koroško delegacijo pa škof dr. Egon Kappellari.
Zasedanje se bo pričelo v kongresni dvorani v Gradežu, nadaljevalo pa v naslednjih dneh v Poponovi baziliki v Ogleju. Poleg plenarnega zasedanja, se bo delo odvijalo v glavnem po posameznih delovnih skupinah.
Novinarji bodo lahko neposredno spremljali plenarna zasedanja, ne pa dela posameznih komisij.
Goriško nadškofijo bo na posvetovanju predstavljalo 26 delegatov. Od teh je petnajst laikov, osem posvetnih duhovnikov en redovnik in dve redovnici.
biti le prehod za tovornjake, ki povzročajo škodo in onesnaževanje.
Sepp Brugger in Joža Messner sta poudarila pomen sodelovanja zelenih na območju Alpe Jadran in model aktivnega etničnega sožitja, ki ga Zelena alternativa skuša uresničevati tudi na Koroškem.
Dosedanji občinski svetovalec Renato Fiorelli je predstavil listo golobice za občinski svet na čelo katere so pomenljivo postavili predstavnike novogoriških zelenih, čeprav ne morejo uradno nastopati na volitvah tostran meje. Sodelovanje zelenih iz Nove Gorice na listi in ob predsatvitvi je izraz potrebe po skupnem nastopanju in reševanju problemov, ki ne poznajo meja. Poudaril je še, da je lista golobice, ki jo je s podpisi za predstavitev podprlo 900 goriških občanov, izraz tukajšnje stvarnosti in naravovarstvenikov (kot kandidati nastopajo aktivisti združenj AIPA, WWF in drugi). Zeleni golobice so predstavili svoje kandidate po vseh rajonih, med temi tudi slovenske kandidate Marka Marinčiča, Livija Semoliča in Milana Devetaka, da bi bili resnično izraz raznolike stvarnosti Gorice in da bi z mrežo zelenih predstavnikov v vseh izvoljenih telesih prispevali k reševanju vprašanj okolja, sožitja in drugih ciljev zelenega gibanja.
Ob predstavitvi se je Dušan Plut srečal tudi s predsednikom Pokrajine Criscijem. Govorila sta o demokratizaciji v Sloveniji in na Hrvaškem, o sb-delovanju glede okolja in o problemu avtoceste Vrtojba-Razdrto.
Volilna kronika
SSk prireja danes ob 17. uri v Katoliškem domu v Gorici srečanje s predsednikom Slovenske krščanske demokracije Lojzetom Peterletom.
DP prireja ob 12. uri pred mejnim prehodom pri Rdeči hiši shod, na katerem bo govoril član vsedržavnega tajništva Giovanni Russo Spena.
PLI prireja ob 18.30 "večer z liberalci" v Palače hotelu. Ob predstavitvi kandidatov in programa bo tudi modna revija.
Lista Uniti per Cormons prireja ob 18. uri shod na Trgu Patriarchi v Kr-minu.
Lista Občinske enotnosti v Štever-janu vabi jutri ob 20.30 v dom na Bukovju na predstavitev programa in kandidatov.
■ Na listi Zelenih v Novi Gorici je
bil izvoljen v DPZ Skupščine občine sociolog Marjan Tavčar in ne dr. Eni-sa Demšar. Popravek je včeraj po preverjanju glasovnic uradno sporočila Občinska volilna komisija.
Nocoj »Tribute to Benny Goodman«
Drevi ob 20.30 bomo lahko v Kulturnem domu v Gorici prisostvovali izjemnemu glasbenemu dogodku. Na večeru "Tribute to Benny Goodman " bo nastopil orkester Big Band RTV Ljubljana, ki ga vodi dirigent Jože Privšek. V vlogi legendarnega ameriškega klarinetista bo nastopil vrhunski finski glasbenik Antti Sarpila. Da bo nastop še kvalitetnejši bodo poskrbeli znana slovenska pevka Ditka Haberl in New Swing Quar-tet Ota Pestnerja. Skratka gre za enkratno predstavo, kjer bo moč prisluhniti uspešnicam nepozabnega klarinetista in dirigenta Bennyja Goodmana.
Uprava Kulturnega doma sporoča, da je na voljo še nekaj prostih mest. Rezervacija vstopnic je možna v uradu Kulturnega doma.
______________kino_________________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »L'avaro«.
VERDI 17.30-22.00 »Nuovo cinema Para' diso«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Vogliose e insa-ziabili per stalloni superdotati«. Prep' ml. pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 Koncertni večer' Nastopa Little Consort iz Amsterdab19'
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri: 18.0® 22.00 »La guerra dei Roses«.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 ''°e' ževni človek«.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC* ,
Pontoni & Bassi - Raštel 52 ■ 533349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ1*
Občinska lekarna št. 1 - Comunal® Ul. Terenziana 26 - tel. 482787.
KJJLTTJBNI
DOM
Pokrajinski odbor SKGZ Pokrajinski odbor VZPI Združenje aktivistov OF
IV. miting za mir sožitje in razvoj
Spored: Otvoritvena svečanost in film Tri četrtine sonca Zaključna družabnost
Kulturni dom Gorica, v soboto, 28. aprila, ob 17. uri
KD se zavzema za kontinuiteto v upravljanju goriške občine
Predstavniki krščanske demokracije so na tiskovni konferenci na sedežu stranke predstavili program KD za letošnje občinske volitve v Gorici. Občinski tajnik Mattei je uvodoma pojasnil, da se stranka relativne večine zavzema za kontinuiteto v upravljanju in za nadaljevanje po že ustaljenih tirnicah. Za župansko mesto ponovno predlaga Antonia Scarana, ki vodi občinsko upravo že 10 let. Stranka želi ohraniti svojo premoč in upravljati Občino na čelu dosedanje koalicije, tudi zato da se preprečijo spremembe in krize, ki bi privedle do destabilizacije uprave.
Nato je Mattei podrobneje razčlenil osnovne točke programa, ki ga KD predstavlja goriškim volilcem. V njem so zaobjeta številna pomembna vprašanja glede uprave mesta. Program obravnava reorganizacijo občinskih struktur, urbanistiko, promet, zdravstvo, storitve, posamezne gospodarske dejavnosti, šport, turizem, kulturo. V njem ni velikih novosti glede na dosedanje upravljanje, pač pa namerava KD tudi v prihodnjem petletju nadaljevati z uresničevanjem ciljev, ki jih je zastavila že v dosedanjem mandatu.
Besedo je nato prevzel župan Scarano, ki je dejal, da volilcem ne more dajati posebnih obljub, saj ga ljudje že dovolj poznajo v dobrem in slabem, tako da vedo, s kom imajo opravka. Tudi on se je zavzel za kontinuiteto in ponudil volilcem v pretres doslej opravljeno delo. Navedel je zakone v podporo gospodarstvu, ki so omogočili premostitev krize, odprtje univerze in druge realizacije. Kot zgledno je označil sožitje med različnimi etničnimi skupnostmi, za katerega nosi del zaslug tudi uprava. Med cilji v bodočem mandatu je navedel nadaljnje utrjevanje gospodarstva, razvoj univerze, izboljšanje kakovosti življenja v mestu, nove cestne povezave z Ljubljano, Vidmom in Trstom, rešitev problema Koma in vrsto drugih posegov.
Na številnih komemoracijah v spomin na padle ob včerajšnjem prazniku osvoboditve
na idealih svobode, miru in sožitja
Posvet krščanskih skupnosti z območja treh Benečij
Drevi ob 20.30 v goriškem Kulturnem domu
Poklon velikemu Bennvju Goodmanu
Drevi bo v goriškem Kulturnem domu celovečerni koncert z orkestrom Big band RTV Ljubljana, skupino New Swing Singers in klarinetistom Antti Sarpilom. Pela bosta Ditka Haberl in Oto Pestner. Medtem ko je Oto Pestner že nastopal pred goriško publiko, je Ditka tokrat prvič v Kulturnem domu. Ni je treba sicer posebej predstavljati, saj si je v dolgoletni pevski karieri — kot solistka , v muzikalih, rock operi, jazzu — ustvarila soliden renome. Doma in tudi v tujini, kjer je med drugim nastopila tudi na znani oddaji Nord ring angleškega BBC. Ob tem velja navesti še zanimivost: glasbeno pot je začela kot violinistka v Mariboru. Z Jožetom Privškom in njegovimi fanti od Biga banda sodeluje že vrsto let.
Kot znano je drevišnji koncert v počastitev Bennyja Goodmana, svetovno znanega glasbenika, ki se je s svojim klarinetom zapisal med neizbrisna imena jazzovske literature, a tudi »resne« glasbe. Goodman se je rodil 30. maja 1909 v Chicagu, že kmalu pokazal izredno nadarjenost za glasbo in začel igrati v raznih orkestrih, nakar pa je ustanovil svojo glasbeno skupina. V naslednjih letih je gostoval po ysem svetu, povsod doživljal uspehe in navduševal s svojo čisto izpovednostjo. Vedno se je družil in sodeloval s prav tako izjemnimi interpreti jazza, kot so bili Helen Ward, Marta Tilton, Helene Torest, Dick Hayman, Art Lund, Lionel Hampton, Charlie Christian in drugi. Pridobil si je vzdevek Kralj swinga.
Benny Goodman pa se je ukvarjal tudi z »resno« glasbo in kot solist nastopal s svetovno znanimi simfoničnimi orkestri. Delal je tako rekoč do smrti in prav v zadnjih dneh življenja pripravljal koncert klasične glasbe. Umrl je 13. junija leta 1986. Sinočnji koncert v goriškem Kulturnem domu bo torej izjemen glasbeni dogodek, ki ga ne velja zamuditi, saj ga bodo oblikovali znani in dobri interpreti iz slovenskega prostora, kot so Big band RTV Ljubljana, New
Ditka Haberl
Swing Singers in Antti Sarpila. »Tribute to Benny Goodman«, tako je naslov drevišnjega večera v goriškem Kulturnem domu, se bo začel ob 20.30.
Svetovno odmevna knjiga je izšla pri DZS
Pronicljiv pogled na psihologijo glasbe
Na prireditvi »Glasbeni dnevi«, ki je nedavno tega odvijala v Cankarjevem domu v Ljubljani, so predstavniki Državne založbe Slovenije izko-dstili priliko in številnemu občinstvu Predstavili svoj novi izdelek: zajetno knjigo Psihologija glasbe, ki so jo, kot Je bilo slišati, strokovnjaki in ljubitelji Jega področja že dolgo pričakovali. °azlog je izjemna kvaliteta knjige, ki Je v nemškem izvirniku izšla leta 1985 jn doživela v mednarodni javnosti ve-nk uspeh. Na predstavitev slovenske izdaje je prišla tudi avtorica, Helga de fa Motte-Haber. Visokošolske študije Je uspešno opravljala iz obeh dejavnosti, psihologije in glasbe, zato je v knjigi, ki jo je pripravljala več let, skušala podati nekakšen celovit po-JRed na glasbo kot fenonem človeške-ustvarjanja in del realnosti, v kateri ‘ivimo, ter paleto najrazličnejših odzivi človeškega organizma nanj. st knjigo so v prvi vrsti pozdravili Jfokovnjaki, saj že njena zasnova, na dzišču dveh pravzaprav različnih ,'tokovnih polj - muzikologije in psi-.niogije, ne skriva visokih strokovnih Uhbicij. Tudi pogled na tematska po-ki jih obravnava nam pokaže, da J~n avtorica Helga de la Motte-Haber eseči nekatere v preteklosti samou-nioVne vzorce razumevanja glasbe in jenega interpretiranja, kot je na pri-DrpHct^va n rrlasbi knt
dotra
ni “= vzorce razumevanja glasbe jsnega interpretiranja, kot je na p predstava o glasbi kot izključno r6j ranji človeški govorici, vzorce to-v?h ki so danes postali pretesni in ne j, držijo več. Psihologijo glasbe obrav-Va avtorica kot razlagalno discipli-
no, ki pa se v primerjavi s preteklimi vzorci spreminja tudi zato, ker se je radikalno spremenil sam razvoj glasbe, v tej zvezi pa se spreminja tudi naš pogled oziroma naše razumevanje glasbe. Danes sta še vedno navzoča oba pojma glasbe, čeprav sta, kot pravi avtorica, med sabo nezdružljiva: po eni strani je glasba še vedno govorica notranjosti (temu bi lahko rekli »elitis-tičen« pristop), po drugi strani pa je naša kultura že sprejela dejstvo, da je glasba vsakdanja resničnost (npr. kot ozadje v filmih, supermarketih, v službi, med delom v kuhinji ali v sobi doma itd.). Knjiga ne želi zanemariti nobenega od teh dveh vidikov, usmerjena je k percepciji in psihološkim implikacijam, zato jo vrednostno-estetski kriteriji ne obremenjujejo, bralca pa bo nemara prav ta, vsakdanji vidik še posebej pritegnil. Za primero: v poglavju o pojavnih oblikah zvočnega ozadja avtorica obravnava tudi poslušanje glasbe med vožnjo z avtom, analizira njen vpliv na voznika, hitrost reagiranja (ki je ob glasbi večja), na voljo imamo tudi nekaj tabel, ki ponazarjajo razmerje med nezgodami in vrsto poslušane glasbe.
Skratka, ob jasnih strokovnih ambicijah, pa je knjiga po besedah Helge de la Motte-Haber vendarle priročnik in učbenik, njegova kvaliteta pa predvsem v popolnoma novi vrsti zasnove, spričo katere prihaja do izraza drugačno razumevanje glasbe. Naj omenimo, da so v Cankarjevem domu poleg av-
torice spregovorili še prevajalka v slovenski jezik Vera Gregorač, za strokovni področji, muzikologijo in psihologijo pa sta se, vsak s svoje strani, oglasila Milan Stibilj in dr. Vid Pečjak, sodelavca pri pripravi slovenske izdaje.	IGOR ŠKAMPERLE
Miroslav Košuta
TRIJE
ZAMEJSKI
EPIGRAMI
NEPOTIZEM PO NAŠE
Rimljani so poznali nepotizem, zdaj, brez otrok, imamo nov pojav, ki bi ga kdo lahko imenoval, v čast naših primadon, kar mulierizem.
ENOTNA DELEGACIJA
Enotna delegacija, se zdi, v enotnosti res nima para: enotno vsevprek se črti, leži pa enotno na parah.
NEKOČ PREFEKT MINISTRU
Kako da so v Italiji Slovenci tako na naglo izumrli?
Naj sporočimo vaši ekscelenci, da so drug drugega požrli.
Tržaški motivi slikarja Franca Degrassija
Franco Degrassi spada v mlajšo generacijo zelo številne umetniške druščine. Javno je začel nastopati pred kakim letom kot že zrel mojster, predvsem v grafiki. Toda umetnik ni nikoli povsem ali dokončno dozorel, saj poznamo tudi zelo znane mojstre, ki še vedno iščejo nove izrazne možnosti in načine. Seveda velja to za tiste likovnike (lahko bi rekli - potencialne umetnike), ki se te dejavnosti lotevajo z vso resnostjo in zavzetostjo. Eden takih mojstrov je tudi Franco Degrassi, pri katerem je napredek očiten iz leta v leto. To smo mogli opaziti tudi te dni ob njegovi samostojni razstavi v tržaški galeriji Cartesius. Razstavo so odprli v soboto ob udeležbi številnega občinstva, kateremu je o umetniku ter njegovih stvaritvah na kratko spregovoril Walter Abrami.
Mojster Degrassi je dal na ogled kakih dvajset del, dvajset motivov, ki so vsi. izvedeni v tehniki akvatinte. Hkrati je Degrassi pripravil tudi posebno mapo s štirimi motivi s skupnim naslovom »Dobe dneva« in to v popolnem soglasju z verzi Salvatoreja Rujuja. Gre za mapo, ki je izšla v petdesetih izvodih.
Tudi za to razstavo si je mojster nabiral motive kar v Trstu, ob tržaški in istrski obali pa tudi v neposredni okoli-
ci Trsta. Velja se ustaviti ob štirih motivih mape, ki prikazujejo »štiri« čase dneva. Degrassijev dan se rodi ob istrski obali, opoldne je že z ribiškim čolnom v Miljah, do sončnega zatona je njegov dan priplul v Trst in nam z obrežja nudi pogled na rdeče odseve zahajajočega sonca na morju proti zahodu, do mraka ter v noč pa je prispel v devinski pristan in mir. Seveda so motivi obarvani z ustreznimi barvami - od vijoličaste do modro-zelene, oranžne ter, končno, spet zelene barve z nekakšnimi okra nadihi. Motive je, kot smo že zapisali, Degrassi nabral v Trstu in okolici. Od tod nekaj naslovov razstavljenih del: V malem pristanu, Sončni zaton, Jesen na obali, Proti valobranu, Grljan, Tržaška obala itd. Tu bi še dodali, da je mojster štiri svoje motive akvareliral. V začetku smo poudarili, da se pri Degrassiju opaža od leta do leta očiten napredek in seveda izrazita vnema. Toda če to velja za razstavo kot celoto, bi ne mogli tega reči za prav vsa razstavljena dela, kajti ob njihovem podrobnejšem opazovanju se človeku zazdi, da bi bila morda kje izbira barve ali odtenka lahko skladnejša in zato očesu prijetnejša, kakor na primer v listu Trst z obrežja, kjer barva morja nekako ni v soglasju z barvo pročelij obrežnih palač, (fre)
njLta^° Calvino: Nevidna mesta; Grad prekriža $ Us°d. Prevedel in spremno besedo napisi (K^o Fišer. Ljubljana: Mladinska knjiga, 199
bežen pregled Calvinovega ustvarjalneg tgr Sa nam pokaže široko paleto raznorodnih ir gQ sov’ kar je razvidno tudi iz razvojne poti nji jf. e9a Pisanja. Začel je kot neorealist, vendar s Pq£. Je90v° pisateljevanje kmalu znašlo na ra: pro_U' Značilna zanj je notranja dvojnost njegov stran6' ■' razvicina že v prvih besedilih. Po er rpitjj;1 objektivistična", po drugi pa "pravljične tlia Cno"ale9orična" komponenta njegovega pisž rpa Napredujeta vsaka zase in se razvijata vzpc Un0i vendar se istočasno mešata in delujet Njga na drugo vse do pisateljeve smrti. Osnovna shema Nevidnih mest je preprosta ^Povedni okvir predstavljata Kublaj Kan i ta n ° Pol°' ki se pogovarjata; znotraj tega okv: bi Ih 56 nam razkrivajo opisi mest. Ta preprost Deu' asu"na shema spominja na Boccaccioveg onj„arnerona' le da v okviru niso novele, temve bl0nl N163!- Okvir deli celotno besedilo na deve je r,0V' ‘n sicer simetrično: v prvem in zadnjer ^ PO deset mest, v vseh drugih jih je po pe teqaP°menibnejša pa je seveda tematska pla tip , Nela. Posamezni naslovi opredeljujejo ' zor t«; <0tG ’ iz katerih pripovedovalec opisuje mes
i	l \ i lil	t	v,	Ule
ipd p0min, želja, znakovna struktura, menja' Njej tega je vsak blok uokvirjen posebej b^tr0 k r uvaja določen motiv, ki ga opisi me V Prv'1'1 °Ioka povzemajo in obdelujejo. Tako nj: lar'Wrn delu prvega okvira Kublaj a obhaja m' spfitNJa ob spoznanju, da njegov lastni impei le s svoje neskončnosti uhaja njegovi zazna Hjego Pomočjo Markovih pripovedi postane spi ^da ' Tema prvega bloka je torej, preprosi “PoZjJ* No, spoznavanje kot prilaščanje in m a st j,,nost oziroma neprilastljivost. Načrt novi ■ Ijo k,1110'' narisati le, če poznamo resnično ra: sp Projektom in resničnostjo, zakaj tret I?esta, izhodiščno točko, popolno podob ^Pjki® bočemo vedeti, v čem je njegova p< >st: vJpVost (tema četrtega bloka). Sledijo opi ^Psketn,.® Podoba Olivije nas usmerja k pel i Je »o ?lvli.eniu v nj6! (Mesta in znaki); Sofn 6 srečn Stavliena iz dveh polovičnih mest, en °' drugo nesrečno (Pretanjena mest s
V pomembni zbirki Kondor pri MK
Calvinove pravljice razuma
prebivalci Evtropije kar naprej odkrivajo pekel svojega mesta in si ga odhajajo zidat drugam (Mesta in menjave) itd.
Ritem pripovedi dejansko usmerjajo nenehni paradoksi in sicer na treh nivojih: v opisih posameznih mest, v vsakem od devetih blokov in v celi knjigi.
Od dveh besedil, ki sestavljata drugo knjigo, je bilo prvo, Grad prekrižanih usod, prvič objavljeno v knjigi Tarocchi, II mazzo visconteo di Bergamo e New York (Franco Maria Ricci edito-re, Parma 1969.) Podobe, ki spremljajo besedilo v pričujoči izdaji, naj bi bile mnemonični pripomoček; v spomin naj bi priklicale miniature, ki so v originalnih barvah in dimenzijah reproducirane v Riccijevi izdaji. Gre za sveženj tarokov, ki jih je izdelal Bonifacio Bembo za milanske vojvode sredi XV. stoletja; del teh je sedaj shranjen v Accademii Carrari v Bergamu, drugi pp v ne-wyorški Morgan Library. Ustroj Gradu prekrižanih usod je ekspliciten in preprost. Tudi tu je v ospredji! okvirna pripoved, ki definira »pravila igre«: na poti skozi gozd se popotniki ustavijo v gradu. Zapovrstjo si želijo pripovedovati svoje razburljive dogodivščine in prav tako slišati zgodbe drugih, vendar ugotovijo, da so od strahu izgubili dar govora. V takem razpoloženju sežejo po svežnju kart za tarok in se prično »pogovarjati« s pomočjo le-teh, pomagajo pa si z gestikula-cijo. Pripovedni postopek Itala Calvina je zelo podoben tistemu, ki ga je uveljavil Vladimir Propp v svoji študiji o Morfologiji pravljice, vendar je pri Calvinu usmerjen nasprotno kot pri Proppu - ruski učenjak je pravljice namreč seciral na minimalne sestavne dele, ki so skupni različnim pravljicam, Calvino pa s pomočjo kombinacij omejenega števila podob, ki predstavljajo
»morfeme« pripovedi (78 kart klasičnega svežnja kart za tarok), konstruira nekakšen magični kvadrat, iz katerega je mogoče v vseh smereh prebrati različne zgodbe. Drugo besedilo, Krčma prekrižanih usod, je zgrajeno po isti metodi s pomočjo svežnja tarokov, ki je danes najbolj mednarodno razširjen in ki je imel predvsem od nadrealizma naprej opazno vlogo v književnosti (L Ancien Tarot de Marseille izdelovalske hiše B. P. Grimaud); ta reproducira sveženj, ki ga je leta 1761 natisnil Nicolas Conver, marsejski maitre cartier. »Marsejski« sveženj se ne razlikuje veliko od tarokov, ki se v velikem delu Italije še uporabljajo kot igralne karte. Krčma prekrižanih usod pa ni le ponovitev prvega dela v drugačnem ambientu, temveč je tudi potenciranje njegovih nepravilnosti.
Karte klasičnega »marsejskega« svežnja, niso tako izrazito časovno oziroma kulturno definirane kot prve (renesančne). Tudi red pripovedi se razbija, silnice pripovedi niso več premočrtne; proti koncu pa pisatelj ponovi analogno operacijo kot v Nevidnih mestih: v strogo geometrično shemo znova implicira močan eksistencialni moment. Nevidna mesta in Grad prekrižanih usod (oz. Krčme prekrižanih usod) nista par le po časovnem nastanku, temveč tudi organsko saj silnice vlečeta iz dveh izhodišč - praform pripovedne in ne-pripovedne proze. Na vprašanje o človekovem položaju v svetu pa dajeta dva različna odgovora, ki se izključujeta vendar sta komplementarna. Italo Calvino je takole pojasnil način svojega pisanje: »Idejo, da bi uporabil taroke kot kombinatorni pripovedni stroj, sem dobil od Paola Fabbrija, ki je-imel leta 1968 v okviru Mednarodnega seminarja o strukturah pripovedi v Ur-binu predavanje z naslovom Pripovedovanje kar-tomancije in govorica emblemov... Od metodo-
loških raziskav različnih avtorjev sem prevzel predvsem misel, da je pomen vsake posamične karte odvisen od prostora, ki ga zavzema v zaporedju kart pred njo in za njo; izhajajoč od te misli sem napredoval samostojno, pač glede na zahteve, ki jih je predme postavljalo moje besedilo... Trudil sem se predvsem, da sem taroke pazljivo gledal z očesom nekoga, ki ne ve, kaj so, in potegnil iz njih asociacije in sugestije, jih tolmačil po imaginarni ikonologiji. Začel sem z marsejskimi takori in jih poskušal razporediti tako, da bi bili videti kot zaporedni prizori pik-tografske pripovedi. Ko so mi karte, ki sem jih slučajno postavil skupaj, dale zgodbo, v kateri sem prepoznal kak smisel, sem zgodbo zapisal...«
Calvindvo zanimanje za znanost je izpričano od prve do zadnje strani njegove proze vendar pri njem ne gre zgolj za pripovedništvo, ki je prepleteno samo s filozofskimi premišljevanji in znanstvenimi analizami, temveč gre predvsem za esejistično dimenzijo pisanja. Pomembna rdeča nit Calvinovega opusa je torej »esejistična« kvaliteta njegovega pisanja. Nesporno je torej dejstvo, da je Calvinova literatura vseskozi »esejistična« vendar velja k temu dodati, da je ta avtor napisal tudi dolgo vrsto »pravih« esejev, ki so pomenili osvetlitev njegovih trenutnih interesov in preokupacij, a jih je bilo sčasoma vse težje razločevati od pripovednih del.
Kljub številnim priznanjem literarnih kritikov in kljub svoji mednarodni slavi je opus Itala Calvina pri Slovencih relativno slabo znan. Razen prevoda njegovega romana Steza pajkovih gnezd (Ljudska knjiga, 1968) in prevoda ciklusa Marco-valdo ali Letni časi v mestu*(Mladinska knjiga 1987) je obsežen blok temu avtorju posvetila le Nova revija (1989, št. 85-86), kjer najdemo med drugim dva odlomka Calvinovih posthumno objavljenih besedil (tekst iz poznega ciklusa Pod jaguarjim soncem in tekst iz nedokončanega esejističnega ciklusa Ameriška predavanja), še vedno pa pogrešamo temeljitejšo študijo o tem pisatelju, ki je v svojih literarnih delih združil elemente srednjeveških legend, shakespearovske melodrame in sanjarije dvajsetega stoletja, kot je že leta 1977 zapisal John Updike.
SLAVKO GABERC
Drugi Milanov nepopravljiv poraz v štirih dneh
Italijanski pokal Juventusu
MILAN - JUVENTUS	0:1 (0:1)
V 30. kolu 1. jugoslovanske nogometne lige
Nov poraz Olimpije
STRELEC: Galia v 17. min.
MILAN: G. Galli, Tassotti, Costacurta, Colombo (Salvatori), F. Galli, Baresi, Do-nadoni, Rijkard, Van Basten, Evani, Mas-saro (Borgonovo).
JUVENTUS: Tacconi, Napoli, De Agostini, Galia, Bruno, Bonetti, Alejni-kov, Barros, Casiraghi, Marocchi, Schil-laci (Alessio).
SODNIK: D'Elia. KOTI: 7:0 za Milan. GLEDALCEV: 81.000. INKASO: 3 milijarde 200 milijonov lir.
MILAN — Z golom Galie v prvem polčasu je Juventus včeraj v drugi finalni tekmi na tujem premagal Milan in osvojil italijanski pokal. Po nedeljskem porazu v Veroni je bil za Sacchijevo moštvo to drugi hud debacle v štirih dneh: potem ko se je v nedeljo skoraj zagotovo poslovil od naslova državnih prvakov, je Milan »zgrešil« še drugi cilj letošnje zelo ambiciozno zasnovane sezone. Od predvidenega triptiha naslovov (državni naslov, italijanski pokal, naslov evropskih prvakov) bo lahko sedaj posegel le še po evropskem naslovu, seveda, če mu bo to »dovolila« portugalska Ben-fica.
Juventus je včeraj osvojil svoj osmi italijanski pokal povsem zasluženo, in to
predvsem po tistem, kar je bil prikazal že na prvi tekmi v Turinu, ki se je sicer zaključila brez gola. Milan je v te povratnem srečanju zaigral mnogo bolj napadalno od črno-belih, njegovi napadalci pa niso bili tako prisebni, da hi izkoristili katero od številnih priložnosti. Še najlepšo je imel Van Basten v drugem polčasu, a ko je bil že premagal vedno solidnega Tacconija, se je njegov strel z glavo odbil od prečke.
Juventus je igral taktično zelo zrelo, dobro je pokrival nasprotnikove igralce pred kazenskim prostorom in jim tako onemogočil še večji pritisk na Tacconije-va vrata. Pet let po zadnjem osvojenem pokalu (pokalu evropskih prvakov na tragičnem bruseljskem Heyselu) se je tako spet okinčal s trofejo, ki mu bo prihodnje leto omogočila nastop v pokalu pokalnih zmagovalcev. Pravi paradoks včerajšnjega zmagoslavja turinske ekipe pa je v dejstvu, da ga je osvojila pod taktirko trenerja Zoffa, ki ga bo društvo-po izteku sezone zamenjalo z Maifredi-jem. Za Furlana Dina Zoffa, ki je v svoji igralski karieri osvojil vse, kar se na nogometnem področju da osvojiti, je bil tako častni krog po tekmi z dvignjenim pokalom v rokah športni odgovor vsem,
ki so podvomili v njegove trenerske sposobnosti.
Na včerajšnjih tekmah
Vrsta presenečenj
STUTTGART — Včeraj so v raznih evropskih mestih odigrali vrsto prijateljskih nogometnih tekem za pripravo na bližnje svetovno nogometno prvenstvo. V Stuttgartu sta ZRN in Urugvaj po »pirotehnični« tekmi izenačila 3:3 (0:0), v Stockholmu pa je Švedska gladko premagala Wales s 4:2 (2:1). V Jeruzalemu je Romunija gladko, s 4:1 (3:0), odparvila sicer povprečne domačine Izraela. V Dublinu je Irska presenetljivo premagala SZ z 1:0 (0:0) z golom Stauntona v 60’. Z enakim izidom je v Glasgowu NDR slavila zmago proti Škotski z zadetkom Dolla v 71’.
Zelo zanimivo (tekmo si je ogledal tudi Azeglio Vicini) je bilo v Londonu, kjer je Anglija premagala ČSR s 4:2 (2:1). Uspeh domačinov, med katerimi se je izkazal Buli, ki je dosegel dva zadetka, je bil zaslužen, čeprav so gostje v obrambi naredili nekaj naivnih napak.
VELEŽ - OLIMPIJA	2:0 (2:0)
STRELCA: Kajtaz v 1’, Kodro v 34’ (11-metrovka).
VELEŽ: Petranovič, Žižič, Gosto, Tufek,, Rahimič, Jedvaj, Kajtaz, Dalič, Kodro, Beširovič (Maslovar), Jokešič (Gndelj).
OLIMPIJA: Marič, Židan, Novak (Stok), Štrbac, Englaro, Jermaniš, Še-parovič (Perka), Ameršek, Vrabac, Pate, Gliha.
SODNIK: Stojanovski (Skopje); GLEDALCEV: približno 6 tisoč.
MOSTAR — Olimpija se je znašla z golom v mreži po samih 14 sekundah, nakar so domači imeli še dve izredni priložnosti, v 5. in 15. minuti, a ju Tufek in Šišič nista izkoristila, zato pa so izid povišali iz 11-metrovke, ker je eden od Olimpijinih igralcev v kazenskem prostoru podrl Beširoviča. Ljubljančani so priložnost imeli v 29. minuti s Patejem, a njegov strel je vratar ubranil, v drugem polčasu pa sta bila v povoljnem položaju spet Pate ter Vrabac, vendar se rezultat ni več spremenil.
Do hudega incidenta pa je prišlo na srečanju med Sarajevom in Dinamom. Ob koncu prvega polčasa je ob odhodu z igrišča po krivdi igralca Dinama Šalje prišlo do splošnega pretepa. Sodniška trojica je čakala, da se vse umiri in nato zapusti stadion, ko je pločevinka piva presekala ustnice sodniku Petroviču. Drugega polčasa tako niso odigrali, Sarajevo pa bo verjetno tekmo izgubil s 3:0, saj so incident povzročili njegovi navijači. Sarajevo je po prvem polčasu vodil z 1:0.
_ OSTALI IZIDI 30. KOLA: Partizan -Željezničar 0:2, Rad - Crvena zvezda 1:2, Sarajevo - Dinamo prekinjena pri izidu 1:0, Hajduk - Osijek 1:0, Radnič-ki - Vardar 3:0, Budučnost - Spartak 0:0, po 11-metrovkah 2:4, Borac - Vojvodina 2:2, po 11-metrovkah 1:3, Rije-ka - Sloboda 3:0.
LESTVICA: Crvena zvezda 43, Dinamo 40, Hajduk 34, Rad in Partizan 30, Željezničar 29, Sloboda 28, Rijeka 27, Spartak in Osijek 26, Budučnost in Vojvodina 25, Olimpija in Randički 24, Velež 23, Sarajevo in Borac 21, Vardar 13.
Italijanska nogometna A liga
V povratni tekmi osmine finala play offa italijanskega košarkarskega prvenstva
GENOA - INTER	0:0
GENOA: Braglia, Torrente, Caricola, Ruotolo, Collovati, Signorini, Eranio (v 67’ Ferroni), Fiorin, Fontolan, Urban, Ro-tella.
INTER: Zenga, Bergomi, Rossini, Di Gia (v 74’ Verdelli), Ferri, Mandorlini, Bianchi, Berti, Morello (v 79' Baresi), Matteoli, Serena.
SODNIK: Fabricatore (Rim). KOTI: 5:0 za Genoo. OPOMIN: Signorini. IZKLJUČEN: Ferri. GLEDALCEV: 32 tisoč.
GENOVA — Ponovljena prvenstvena tekma med Genoo in Interjem, ki so jo pred 11 dnevi prekinili v 10. minuti pri vodstvu domačinov z 1:0, je bila še kar nezanimiva. V začetku je imela Genoa nekaj zrelih 'priložnosti za zadetek, v drugem delu pa se je umirila, saj se je očitno zadovoljila s točko.
LESTVICA: Napoli 49, Milan 47, Inter 44, Juventus 42, Sampdoria 41, Roma 40, Atalanta 35, Bologna 33, Lazio in Bari 31, Lecce 28, Genoa 27, Fiorentina in Cesena 26, Udinese in Verona-25, Cremonese 23, Ascoli 21.
Drugi poraz pti Knorru usoden za tržaški Stefane!
STEFANEL - KNORR 78:83 (47:47)
STEFANEL: Middleton 23 (-, 4:8, 5:6), Pilutti 5 (0:1, 1:4, 1:5), Volpis, Bianchi 6 (3:3, 0:1, 1:6), Tyler 8 (2:2, 3:14, 0:3), De Pol, Cantarello 13 (3:3, 5:6, -), Zarotti 1 (1:3, -, -), Maguolo 13 (5:7, 4:6, -), Sartori 9 (2:2, 2:2, 1:2).
KNORR: Romboli, Coldebella 11 (1:2, 5:10, -), Sylvester 8 (6:6, 1:3, -), Bi-nelli 10 (0:1, 5:9, -), Johnson 12 (0:2, 6:11, -), Righi, Gallinari, Bon 18 (3:4, 3:7, 3:5), Tasso, Richardson 24 (0:2, 6:11, 4:8).
SODNIKA: Tallone (Albizzate) in Paronelli (Gavirate); PON: nihče.
TRST — Stefanelov sen v končnici italijanskega prvenstva se je zaključil že po drugi tekmi osmine finala. Po borbeniin lepi igri je namreč na domačem igrišču izgubil z enim od favoritov za naslov, ekipo Knorr iz Bologne.
Tekma je bila izredno izenačena, kot pričajo delni izidi: 18:17 v 7’, 33:32 v 14’, 63:63 v 29’ in 67:65 v 32’. In prav tedaj, ko so vsi pričakovali, da bodo
Bolonjčani popustili, saj je bil Richardson na klopi zaradi štirih osebnih napak, je Knorr s Sylvestrom in Binel-lijem dosegel nekaj odločilnih košev. Tržačani pa niso zdržali psihološke obremenitve in niso mogli nadoknaditi zamujenega. Najbolj sta razočarala Pilutti in Tyler, ki je odigral daleč najslabšo letošnjo tekmo. Vse ostale pa gre pohvaliti zaradi izredne požrtvovalnosti.
Po tekmi je trener Knorra Messina izjavil, da je njegova ekipa zmagala, ker je pričela serijo play offa z veliko skromnostjo. Pohvalil je vse igralce zaradi velike borbenosti, še predvsem pa Sylvestra, ki je skupno s Coldebel-lo odlično nadomestil poškodovanega Brunamontija.
Tanjevič pa se je najprej javno zahvalil vsej ekipi za odlično sezono; dejal je, da je bila izkušnja v končnici zelo koristna, saj je to bila priložnost za mlade košarkarje, da so izboljšali svoje znanje in pridobili na izkušnjah. Po enem tednu počitka se bo ekipa že
pričela pripravljati na naslednjo sezono. Večjih novosti pri sestavi ekipe ne bo, edini nakup pa bo verjetno močnejši center. (Marko Oblak)
OSTALI IZIDI povratnih tekem osmine finala play offa:
Philips Milan - Viola Reggio Calab-ria 108:77 (48:31).
Riunite Reggio Emilia - II Messag-gero Rim 98:89 (52:50).
Ipifim Turin - Enimont Livorno 106:88 (55:43).
Knorr se je že uvrstil v četrtfinale, v katerem se bo srečal s Phonolo iz Ca-serte. Ostale peterke bodo odigrale tretjo tekmo: v soboto se bosta pomerila Enimont in Ipifim, v nedeljo pa bosta na vrsti srečanji Viola - Philips in II Messaggero - Riunite.
Maxicono v finalu
TREVISO — Z zmago s 3:1 (10:15, 15:5, 17:16, 15:12) proti Sisleyu v četrti tekmi play offa italijanske moške odbojkarske A-l lige se je Maxicono uvrstil v finale. V finalu se bo Maxico-no pomeril s Philipsom.
Podvig odbojkaric Bora Friulexport
Od včeraj se slovenska ženska odbojka v Trstu ponaša še z dvema novima pokrajinskima naslovoma: oba pa je osvojila... ista ekipa! Svojevrsten podvig je uspel mladim igralkam Bora Friulex-port, ki so zjutraj (v telovadnici šole Rossetti) tudi v povratni tekmi finala under 14 z 2:0 (15:8, 15:1) premagale ekipo OMA (in tako ta naslov osvojile drugič zapored), popoldne pa so v tretji dodatni tekmi finala under 16 v »balonu« na stadionu 1. maj v derbiju z nekoliko nepričakovano gladkim 3:0 (15:7, 15:7, 15:8) odpravile še Slogo Sagor.
O obeh finalih bomo podrobneje še poročali.

Beograd te dni športna prestolnica sveta
Važne odločitre M0K
Strogo proti Milanu
Rijkaardu 5 kol!
MILAN— Vsi so nestrpno pričakovali razsodbo disciplinske komisije italijanske nogometne zveze, posebno v zvezi s sporno tekmo med Verono in Milanom, ki je dvignila toliko prahu. In res so bile odločitve dokaj stroge, skoraj »zgledne«. Najbolj jo je skupil Rijkaard, ki je bil izkčljučen za pet kol, »ker je, čeprav je že bil opomnjen, žalil sodnika; potem pa, ko ga je ta izključil, je še kar dvakrat grobo žalil njegovo čast«. Za dve koli sta bila izključena igralec Milana Costacurta (»ker je grobo žalil stranskega sodnika«) in nogometaš Genoe Fontolan (»ker je najprej brcnil, nato pa s pestjo udaril klubskega tovariša«). Milanov trener Sacchi je dobil opomin in milijon in pol lir globe.
Za eno kolo so bili izključeni: Van Basten (Milan, »ker si je v znak protesta proti sodniški odločitvi slekel majico in jo vrgel na tla«), Bonetti (Bologna), Ca-rannante (Lecce), Di Maurd (Roma), Luc-ci (Udinese), Marocchi (Juventus), Morie-ro (Lecce), Nela (Roma), Progna (Atalanta), Rossitto (Udinese).
V B ligi so bili za eno kolo diskvalificirani Costantini (Triestina), Argentesi (Piša), Baldacci (Licata), Corino (Catanza-ro), De Simone (Messina), Fontana (Ancona), Gelsi (Pescara), Maranzano (Reg-gina), Marulla (Cosenza), Pergolizzi (Messina) in Signorelli (Barletta).
BEOGRAD — Te dni je Beograd športna prestolnica sveta. V hotelu Beograd Kontinental namreč zaseda izvršni odbor Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki ga vodi Španec Antonio Samaranch, tu pa se je tudi zbralo več kot 300 najuglednejših športnih delavcev iz vseh športno pomembnih držav.
-Včerajšnje zasedanje je vodil Kanadčan James VVorrall, ki je prisotne delegate razdelil v tri delovne skupine, najbolj zanimivo za jugoslovanske novinarje (in tudi za nas) je seveda vprašanje, kako bo mogoče prirediti zimske olimpijske igre v treh različnih državah Alpe-Jadran in sicer v naši deželi (Trbiž), v Sloveniji (Jesenice) in na Koroškem (Celovec). Gre tu za predlog načrta »olimpijsko povelje«, s katerem naj bi MOK obšel trenutno visoko pregrado, da se morajo pač olimpijske igre odvijati v eni sami, in ne v treh, pa čeprav sosednjih državah. V tem oziru niso odločili še nič dokončnega.
Prisotni delegati MOK so še razpravljali o možnosti odprave olimpijske zapore proti Južni Afriki, v kolikor bodo seveda v tej državi dokončno odpravili uradno istitucionalizirano rasno diskriminacijo proti črnski večini, o nedovoljenih poživilih, o sredstvim javnega obveščanja in še o marsičem drugem.
V Sava centru pa so slovesno proslavili 80. obletnico olimpijskega gibanja v Jugoslaviji. Osrednji govornik je bil predsednik jugoslovanskega olimpijskega dbora Aleksandar Bakočevič, prisoten pa je bil tudi sam Samaranch.
Play off za državni naslov
Zmaga Crvene zvezde
CRVENA ZVEZDA -
JUGOPLASTIKA	69:67 (45:42)
CRVENA ZVEZDA: Dabič 3, Nikolič 14, Stevič, Jankovič 13, Jovanovič 15, Cvetkovič 6, Radovič 16, Petovič, Silo-bad 2, Pavlovič.
JUGOPLASTIKA: Sretenovič 7, Pera-sovič 2, Pavičevič 10, Kukoč 13, Sobin, Naumovski, Ivanovič 8, Savič 3, Radja 24, Naglič.
BEOGRAD — Crvena zvezda je osvojila drugo finalno tekmo play offa za jugoslovanski državni naslov ter tako izenačila izid v srečanjih na 1:1. Sinočnja tekma je bila dramatična ter se je odločila v zadnjih sekundah.
Tretji spopad (igra se na tri dobljene tekme) bo na sporedu že danes, ponovno v Beogradu.
Po 3. kolu zamejskega balinarskega prvenstva
V ospredju Sokol in Kraški dom
Tudi 3. kolo zamejskega balinarskega prvenstva je mimo. V teh prvih za-vrtljajih sta se predvsem dve društvi postavili v ospredje: Kraški dom in zlasti Sokol, ki s fantastičnim startom v prvih dveh nastopih ni prepustil nasprotnikoma niti točke. V vaškem derbiju proti Nabrežini je prepričljivo slavil zmago, saj se je le gostujoča dvojica enakovredno upirala sokolov-cem. Sicer je prvenstvo še dolgo, in dve začetni gladki zmagi Miheliča in tovarišev še ne pomenita veliko. V tako dolgem prvenstvu je namreč potrebno enakomerno porazdeliti moči, da ne morebiti poidejo v ključnih trenutkih, saj končni uspeh ni le sad igralskih sposobnosti na balinarskih stezah.
V ponedeljek so odpovedali Bazov-ci, ki so omogočili Maku, da je prišel do prvih letošnjih točk. Poleg Figelje-ve točke v bližanju in obveznem zbijanju, ki bo verjetno v nadaljevanju prvenstva najnevarnejše orožje Nanu-tove ekipe, so bili tudi v četverkah domačini boljši od vzhodnokraških predstavnikov. Kar se tiče discipline, ki je bila letos prvič vnešena v zamejsko prvenstvo, to je BOZ, je treba tokrat poudariti, da so bili v vseh treh srečanjih dosežki precej skromni, a razlog gre verjetno iskati v težkih igriščih. Vemo, da so v naših društvih nekateri v vseh ozirih popolni balinarji. Omenjena zvrst je kot nalašč namenjena njim in gotovo se bodo čimprej postavili v osprednje.
V zadnjem srečanju se je Kraški dom vrnil s Padrič z napovedanim parom točk, čeprav je malo manjkalo, da bi posegel po celotnem izkupiščku, saj je bil Gajin predstavnik v BOZ za točko boljši od repenskega nasprotnika.
IZIDI 3. KOLA (prosta je bila Danica): Gaja - Kraški dom 1:2 (17:16, 5:11, 4:11), Sokol - Nabrežina 3:0 (17:13, 11:9, 11:4), Mak - Zarja 2:1 (16:9, 5:11, 11:4), Polet - Kras (odloženo).
LESTIVA: Kraški dom 7, Sokol 6, Zarja 5, Nabrežina in Danica 3, Gaja in Mak 2, Kras in Polet 1.
PRIHODNJE KOLO (danes, 26. aprila): v Nabrežini ob 19.30 Sokol - Danica, na Vrhu ob 19.30 Mak - Polet, v Zgoniku ob 19.00 Kras - Gaja, v Repnu ob 19.00 Kraški dom - Nabrežina; prosta bo Zarja. (Z. S.)
Po 2. etapi kolesarske dirke po Španiji
Ekimov prevzel vodstvo
BURRIANA (Španija) — Na kolesarski dirki po Španiji je po 2. etapi v vodstvu Sovjet Ekimov. Včerajšnja etapa je bila razdeljena na dva dela: na prvem je bil najhitrejši domačin Cuadrado, na drugem pa njegov rojak Lotus.
SKUPNA LESTVICA: 1. Ekimov (SZ) 3.30’58"; 2. Kulaš (Pol.) po 24"; 3. Cuadrado (Sp.) 1T7"; 4. Cecini (It.) T26"; 5. Ruiz-Cabestany (Šp.) 7'05"; 20. Sarnni (It.) 7'51".
Pintarič odličen v Rimu
RIM — Na tradicionalni kolesarski dirki za Veliko nagrado osvoboditve je zmagal Zahodni Nemec VVinter, ki je 131,900 km prevozil v 2.56'26". Sledijo: 2. Artunghi (It.); 3. Pintarič (Jug.); 4. Baguet (Bel.); 5. Zanini (It.), vsi po 5". Skupno je nastopilo 285 tekmovalcev iz 23 držav.
V Pratu uspeh Joha
PRATO — Na 45. izvedbi kolesarske dirke za »VN industrije in trgovine« je v sprintu zmagal Švicar Joho, ki je 202,5 km prevozil v 5.11TT’. Sledijo: 2. Ghirotto; 3. Cesarini; 4. Bota-relli; 5. Votolo; 6. Vandelli; 7. Perini; 8. Massi; 9. Colage-, 10..Saligari; 11. Pag-nin; 12. Chiappucci (vsi It.), vsi po 56".
Slavje Jugoslovanov na pokalu »Montes«
Na včerajšnji 36. mednarodni kolesarki dirki za pokal "Montes", ki ga je po goriških in tržiških cestah priredila goriška pokrajinska športna sekcija ANPI-VZPI v spomin na padlega partizana Silvia Marcuzzija Montesa, so zasluženo slavili kolesarji iz Slovenije. Prvo mesto je namreč zasedel Bogdan Fink, član kolesarskega kluba Krka iz Novega Mesta, ki je v šprintu premagal drugega predstavnika Slovenije, Darka Pintariča (Rog Ljubljana). Oba sta si zagotovila odločilno prednost najprej na vzpetini Šmihela, vodstvo pa sta še povečala na drugi vzpetini, od Zdravščin do Martinščine. Nato sta skupno nadaljevala pot do končnega šprinta v Tržiču. Tretje mesto je osvojil Igor Kranjec, član kolesarskega kluba Krka iz Novega mesta.
Včerajšnja tekma je vsekakor lepo uspela, saj se je je udeležilo kar 135 kolesarjev iz naše dežele, Veneta, Toskane,
Jugoslavije in Avstrije.. Med tekmo je prišlo sicer do nekaterih padcev, ki niso imeli hujših posledic, (mč)
VRSTNI RED: 1. Fink (Krka iz Novega Mesta), ki je ki je 124 km prevozil v 3.4’ s poprečno hitrostjo 40,35 km na uro; 2. Pintarič (Rog Ljubljana) po 3”; 3. Kranjec (Krka) po 35"; 4. Pilar (Sava Kranj) T34"; 5. Monaro (Coppi Gazzera iz Trevisa) T38".
Ekipno je zmagala Krka iz Novega mesta.
Na kolesarski driki v Vidmu, veljavni za 37. Veliko nagardo furlanskega odporniškega gibanja (nastopili so mlajši mladinci), je končni uspeh prav tako šel jugoslovanskemu zastopniku. Zmagal je namreč Boštjan Pavli, član Roga iz Ljubljane. '
Marson (Sovodnje) izključen za 3 leta
Disciplinska komisija goriške nogometne federacije je v torek zvečer strogo ukrepala proti sovodenjskeim1 nogometašu Morenu Marsonu, ki nastopa s člansko ekipo Sovodenj v sku" pini I 3.. amaterske lige. Med nedeljskim srečanjem proti Azzurri je namreč sodnik pokazal rdeči karton Marsonu, češ da ga je ta med tekm0 pljunil v obraz. Disciplinska komisija je sklenila, da ne bo smel Marson stopiti na igrišče vse do 25. aprila 1993. f torej cela tri leta.
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da bo seja glavnega odbor« danes, 26. t. m;, ob 20.30 v Borovelj športnem centru. Vabljeni so tud predstavniki posameznih osnovnih 3°' ŠK KRAS	*
ODSEK ZA REKREACIJO	j.
prireja v okviru občinske proslave 4 letnice osvoboditve v soboto, 28. *• tradicionalni netekmovaini mimo spomenikov padlim v zgorlln0. občini. Zbirališče ob 19. uri pred sP menikom v Gabrovcu.
KK ADRIA REŠIM	20-
obvešča, da bo danes, 26. t. m., 0°er\t> uri v društvenih prostorih v Lonl seja v zvezi z organizacijo ne^e J dirke za trofejo padlih za svobodo.
V prvenstvu državnih kadetov in deželnih mladincev
Poraza Kontovelovih košarkarjev
ob robu naših nogometnih ekip
O izdatnih zmagah proseškega Primorja
DRŽAVNI KADETI
STEFANEL TRST - KONTOVEL
TECHNA	82:75 (46:46)
KONTOVEL: Ban, Budin 19 (3:4), Gulič 8 (2:3), Bizjak, Danieli, Rebula 30 (2:4), Vodopivec, Krevatin, Gregori 18 (1:1).
ON: 27. PM 8:12. PON: Danieli v 25. min., Krevatin v 32. min., Ban v 40. min. 3 TOČKE: Budin 1, Gregori 3.
V	tržaškem derbiju so se Kontovelci pomerili s homogeno ekipo Stefanela. Igrali so v nepopolni postavi, v njihovih vrstah se je namreč poznala odsotnost Kralja in Emilija, ki bosta zaradi bolezni še nekaj časa daleč od igrišč. Kontovelci so tekmo začeli prepričani v svojo moč, saj so to ekipo premagali že v prvem delu play-offa. Že v 5. min. pa je bilo stanje za Kontovel skoraj-brezupno, saj so domači vodili kar z 19:5. Tedaj je prišla na dan vsa zagrizenost Kontovelcev, ki so z delnim izidom 14:0 dohiteli nasprotnika. Gostje so imeli nato še možnost, da bi zvišali razliko, a priložnosti niso izkoristili in zaključili polčas z neodločenim rezultatom.
V	drugem polčasu je bila igra stalno enakovredna; Kontovelci so povedli za 8 točk, a so jih domači dohiteli zaradi Premoči pod košema, ki je bila očitna Po odhodu dveh centrov Kontovela z igrišča. V končnici so zaradi nekaj izgubljenih žog plavi povsem odpovedali ter klonili s sedmimi točkami. Na igrišču je bil zelo zanimiv "osebni boj" nied Kontovelcem Rebulo in Stefane-iovim Magnellijem, v katerem je domačin zmagal le s točko razlike.
(Egmont)
DEŽELNI MLADINCI
Kontovel techna - corridoni
FOGLIANO	78:107 (37:49)
KONTOVEL: Ban 4, Turk 7, Briščik 6, Gulič 24 (6:13), Danieli 2, Rebula 14 (0:1), Vodopivec 6 (2:4), Krevatin 10 (0:1), Godnič 5 (1:5).
ON: 34. PM 9:24,-3 TOČKE: Turk 1. PON: Rebula v 25. min., Danieli v 28. min., Krevatin v 32. min., Godnič v 35. min.
Zdesetkana ekipa Kontovela je motala odigrati tekmo s kadeti, ki so dan Prej igrali težko tekmo s Stefanelom. Nasprotnik ni bil premočen za plave, ki so se ves prvi polčas borili enakovredno in imeli tudi 8 točk prednosti. t>o preobrata je prišlo med 15. in'20. minuto, ko so gostje povedli z delnim lmUom 20:10.
Drugi polčas je potekal v popolni Enakovrednosti ekip. Sodnika sta bila Preveč dlakocepska in sta žvižgala skoraj vsak telesni kontakt med igral-
ci, tako da so morali na klop zaradi petih osebnih napak vsi Kontovelovi "visoki". Po teh dogodkih so domači popustili na vsej črti in nezasluženo visoko izgubili. Naj omenimo še, da so se vsi Kontovelci vpisali med strelce.
(J. E. G.)
DEŽELNI KADETI
DOM - SOTECO	70:59 (34:32)
DOM: Pečanac 8, Pavšič, Silič 7, Bordon 35, Zavadlav 12, Primožič, Lo Grasso 2, Spacal 5.
PON: Maurencig (40'), ON: Dom 14, Soteco 24. 3 TOČKE: nihče.
Domovci so v sobotnem srečanju zasluženo slavili proti ekipi Soteca iz Gradišča. V prvem polčasu sta se ekipi stalno izmenjavali v vodstvu, čeprav je bila vidna rahla premoč domačinov. Drugi polčas je bil zelo napet. Belo-rdeči so v začetnih minutah z agresivno obrambo prestregli nekaj žog in z učinkovitimi protinapadi dosegli vodstvo osmih točk. Nasprotnik je v nadaljevanju nadoknadil izgubljeno in ponovno prešel v vodstvo. Tedaj so se Brumnovi varovanci dokončno razigrali. Z zagrizeno obrambo in dobro igro nasploh so nasprotnika nadigrali in prešli v vodstvo s 15 točkami razlike. Nato so z zmago v žepu umirjeno odigrali zadnje minute srečanja.
(Saša Primožič)
MINIBASKET
TURNIR "PRVI KOŠI"
POLET - LIBERTAS	22:32
POLET: Vidah, Šibelja, Malalan 2, Piccini, Lakovič 11, Taučer l.Ferfolja 2, Kocjančič 6, Hrovatin, Švab, Bogateč, Grilanc.
Po dokaj izenačenem srečanju, kot tudi kažejo četrtine (7:9, 4:3, 6:12, 5:8), so poletovci zasluženo izgubili proti Libertasu, čeprav jih moramo pohvaliti za veliko požrtvovalnost in borbenost.
Našim je bila usodna tretja četrtina, ki so jo izgubili s 6:12, vsekakor Pole-tova ekipa kaže iz kola v kolo napredek, kar je navsezadnje najbolj spodbudno. (jan)
Kontovelovi kadeti danes v Repnu proti S. Benedettu
Kontovelovi kadeti bodo igrali danes, 26. t. m., ob 19.30 v Repnu zelo pomembno anticipirano srečanje finalnega dela državnega kadetskega prvenstva proti goriškemu San Benedettu, ki zanesljivo vodi na lestvici.
Samo v primeru zmage lahko Kontovelci upajo na tretje mesto, ki bi jim omogočalo napredovanje v nadaljnji del. (jan)
Medtem ko rezultati nedeljskega predpredzadnjega kola nogometnega prvenstva 2. amaterske lige skupine E niso razčistili stanja na zgornjem delu lestvice, je na spodnjem delu prav v nedeljo padla končna odločitev. Na vrhu lestvice je namreč ostalo še vedno šest ekip, ki v presledku štirih točk lahko še upajo na prestop v višjo ligo (prestop pa si zagotovi le ena sama ekipa). Na repu lestvice je z nedeljskim porazomekipa CGS matematično obsojena na izpad skupaj s Paviese in Terzom. Zarja in Vesna, ki jima je do nedelje .še pretila nevarnost izpada, sta si torej zagotovili obstanek, pa čeprav so tako Bazovci kot Križani ponovno poraženi zapustili igrišče. Zarja s 25 in Vesna s 24 točkami sta se torej že dve koli pred koncem prvenstva najhujšemu in zato bosta lahko v poslednjih tekmah zaigrali bolj sproščeno.
Med nedeljskimi izidi prav. gotovo izstopa prava visoka zmaga (7:0) Primorja nad Terzom. Zmagati v prvenstvu 2. amaterske lige s takim rezultatom ni vsakdanja stvar, zato smo malce pobrskali po naših arhivih, da bi poiskali kak podoben primer tako izdatne zmage. Ugotovili smo tako, da je prav Primorje točno pred 25 leti doseglo rekordno zmago v prvenstvu 2. amaterske lige. 25. aprila 1965 je namreč proseška enajsterica v Nabrežini v zadnji tekmi prvenstva sezone 64-65 nasula tržaški Esperii kar 8. golov. Rdeče-rumeni so nastopili v sledeči postavi: Furlan, Olenič, Galli, Pertot, Finotto, Metelko, Segina, Petrucci, Verginella, Husu, Puntar. Strelci so bili Verginella (3), Petrucci, Husu, Olenik iz 11-metrovke, Puntar, en gol pa je bil kar avtogol.
Najbolj izdatno zmago v amaterskih prvenstvih je sicer Primorje doseglo v sezoni 1969-70, ko je nastopalo v skupini L 3. amaterske lige. 7. maja 1970 je pri Sv. Sergiju premagalo ekipo Centro Giovanile Opicina kar zll:0. Omenimo naj še, da je Primorje takrat prepričljivo zmagalo prvenstvo in si zagotovilo povratek v 2. amatersko ligo. Proseška enajsterica je v 26 tekmah zbrala kar 47 točk (23 zmag, en remi, dva poraza), dala pa je tudi rekordno število golov, 110, prejela pa le 20 golov. Za ljubitelje statistik naj omenimo še, da je Primorje v sklopu 3. amaterske lige - skupina L - v sezoni 1966-67 29. januarja 1967 v Nabrežini premagalo Greto z enakim rezultatom, kot je v nedeljo odpravilo Terzo (7:0). To so sicer podatki rekordnih zmag Primorja, saj je proseška enajsterica,
ki nastopa v amaterskih prvenstvih že od sezone 63-64, dosegla več gladkih zmag, posebno v prvenstvih 3. amaterske lige.
Po nedeljskem uspehu Primorja, smo se obrnili do kapetana proseške ekipe Daria Antonija in ga vprašali kakšno je bilo vzdušje v taboru Primorja po tej visoki zmagi, predvsem pa kakšne možnosti ima še Primorje za napredovanje in kdo je glavni favorit za končno zmago.
»Zmagati v 2. amaterski ligi s takim rezultatom ni enostavno. Zato smo bili zelo navdušeni tega uspeha. Priznati sicer moram, da smo se za to srečanje, kljub temu da smo imeli nasproti ekipo, ki je bila že obsojena na izpad, skrbno pripravili. Igrali smo zelo zagrizeno in morda napaka vratarja gostujoče ekipe pri prvem golu nam je olajšala pot do zmage. Po prvem polčasu smo vodili že 3:0 in smo zato v nadaljevanju dobesedno nadigrali demotivirane nasprotnike. Upali smo, da se bo po tej zmagi naše stanje na lestvici izboljšalo, vendar tudi ostale ekipe, ki se potegujejo za napredovanje, so - z izjemo Staranzana zmagale, tako da se položaj na lestvici praktično ni spremenili. Čeprav manjkata do konca samo še dve koli, ne bomo popustili. Razumljivo je, da moramo v teh dveh tekmah (v gosteh s CGS in doma z Rudo) osvojiti štiri točke, in upati, da se bodo nasprotniki spotaknili. To je le upanje, saj nasprotniki gotovo mislijo obratno. Sicer pa ne smemo pozabiti, da sta na sporedu še dva neposredna dvoboja, in sicer med Staranzanom in Aguileio in med Muggesano in Staranzanom. Vse je torej še odprto, čeprav mislim, da ima trenutno največje možnosti za končno zmago Aguileia, nato pa bi enake možnosti dal Muggesani in Pi-erisu, kljub temu da ima Pieris točko manj od Miljčanov, ki pa imajo na sporedu težje tekmo od Pierisa. Mislim, da ima Primorje res minimalne možnosti. Če nam bi res uspelo do vrha lestvice, gotovo ne bi bili sami, kar pomeni, da bi nato morali igrati še odločilne tekme, ki so ponavadi prava loterija, saj zmaga tisti, ki ima več sreče.«
Poglejmo še s kom se bodo srečale ekipe zgornjega dela lestvice v zadnjih dveh kolih: v 29. kolu: CGS -Primorje, Porpetto - Muggesana, Staranzano - Aguileia, Pieris - Gonars, Ruda - Terzo; v 30. kolu: Primorje - Ruda, S. Vito - Pieris, Aguileia - Paviese, Muggesana - Staranzano.
V Sesljanu selekcijska regata optimistov za mladinske igre
V nedeljo je bila v Sesljanu pokrajinska selekcija mladinskih iger CONI v jadranju, organizacija katere je bila letos zaupana Jadralnemu klubu CUPA.
Organizatorji, a predvsem tekmovalci so bili presenečeni nad nepričakovano razjasnitijo vremena, ki jim je omogočila potek tekmovanja. Na regato se je vpisalo skupno 26 mladih jadralcev, kar je za to vrsto tekmovanja pravi rekord, saj je namenjeno le otrokom, ki obiskujejo srednjo nižjo šolo v tržaški pokrajini.
Prva preizkušnja je bila predvidena za 11. uro, a zaradi prešibkega vetra je regatni odbor, ki mu je predsedoval Mario Marchetti pod nadzorstvom Marina Vencata, počakal cele tri ure in pol, da se je vendarle pojavil primeren veter. Start je bil tako bb 14.30.
Ob 15.33 je prva dospela na cilj Laura Neri (SNPJ). Kmalu za njo pa sta dospela na cilj še Nevio Sabadin (Sirena) in Walter Bianco (YCA). Ostali tekmovalci TPK Sirena in JK Čupa pa so se tako uvrstili: 9. Andrej Močilnik (Sirena), 11. Iztok Colja in 13. Ivan Zidric (Čupa), 17. Aleš Omari in 21. Katja Omari (Sirena)
Po prvi preizkušnji se je vreme nekoliko poslabšalo, zato je sodniški odbor ukinil drugo preizkušnjo, lestvica prve preizkušnje pa je veljala zato tudi za dokončno uvrstitev.
Nagrajevanju na sedežu je prisostvoval tudi delegat CONI Fabio Furlani, ki je poleg nagrad izročil vsakemu udeležencu diplomo CONI, izrazil vsem svoje zadovoljstvo nad tako številno udeležbo in voščil najboljšim, ki bodo prepuščeni v naslednjo fazo.mladinskih iger CONI, čimveč uspeha. (Klavdij Cibic)
Memorial Mirka Škabarja
. Vreme se je le usmililo in omogoči-0 Prirediteljem letos že 4. spominske-1° pohoda "Mirko Škabar", da so izbijali to svojo tradicionalno priredi-ev' ki ima velik odmev med planinci .a obeh straneh meje. Sicer take ude-e2be, kof jo je bilo pričakovati v ne-e,lo, 8. aprila, ni bilo, vendar se je lepo izteklo, zlasti zato, ker je s*r°9 8. ure zjutraj posijalo sonce in 'etUo na pohodnike do prihoda v Re-Jl?" Pohoda se je udeležilo okrog 100 .hodnikov, približno tretjina od obi-zJne9o števila, ob prihodu pred bjhhbo Balinarskega društva v Rep-s . PQ /e bilo le veselo in živahno, v Pr °Jno zodovoljstvo prirediteljev in ^hdstavnikov Smučarskega kluba
-J-ldhod iz Praprota je bil napovedan 8. do 10.30. Nekateri najbolj vneti Planinci in pohodniki pa so pred star-,0fn stali že mnogo prej, morda zato, zer so se bali, da jih bo med potjo dež. To pa se ni zgodilo in ka-da1?* udeleženci spominskega poho-
žirn
niQli
so se celo pošteno potili pod vro-
aprilskim soncem, ko so se vzpe-
Prv. najprej na Lenart in potem po kjpl kontrolni postaji še na Kosten, ni' So jih čakali prireditelji z osvežil-dai/ 6aiem- Pot jih je Potem peljala H /e Po dobro markiranih stezah proda °!n‘ku in pod Mali Volnik do Rep-h°jj kjer jih je utrujene po štiriurni kL .ukala paštašuta ali jota, pač' po ij! In okusu.
\b‘eženci pohoda so bili izredno \lv°ljni, da jim je uspel ta podvig. bru0^stvo /e bHo očitno tudi med k%lQvniki planinskih društev iz ^Qrsjj Bistrice, ki so pobrateni s Smu-bldrijb1 klubom Devin, iz Obalnega brskega društva Koper in planin-• 'dn društva Tomos. Vsi so se po-^Pej,- Izrazili o res lepo in izvrstno 9q, p dl prireditvi v spomin pokojne-vlti, fv,.rjvovalnega odbornika SK De-kohnn0 Škabarja.
s,eVjjn uu se je udeležilo tudi večje N dvanov SPDT- BiI° iih ie nekaj rt?0,hin*Ji?et' ^ redno prihajajo na ta dlte/jj Sk‘ Pohod. Na koncu so prire-Podelili priznanja in pokale.
Med najstarejšimi udeleženci sta pokal dobila Marija Castellani in Rudolf Škabar, oče pokojnega Mirka.
Pozno popoldne, ko se se spet kopičili oblaki in je bila nevarnost, da se bo kmalu ulilo, so se udeleženci pohoda veselo razšli, zahvaljujoč se prizadevnim odbornikom SK Devin in s prisrčnim nasvidenjem na spominskem pohodu prihodnje leto.
Osnovnošolci prihodnjo nedeljo na Grmado
Najmlajši vneti planinci so se prejšnjo nedeljo ustrašili vremena in so rajši poležali. Le malo jih je prišlo na železniško postajo, da bi se odpravili na spomladanski izlet na Grmado, ki ga je v okviru športne šole priredil Mladinski odsek SPDT. Spremljevalci, mladinci, so se zato odločili prenesti izlet na nedeljo, 29. aprila, v upanju, da bo že navsezgodaj zasijalo sonce in privabilo naše najmlajše iz postelj v lepo in čisto naravo.
Izlet za šolarje bo torej v nedeljo in veljajo isti program in isti urniki zbiranja na železniški postaji, odhoda vlaka, pohoda na Grmado in poligona na Kohišču. Mladinci SPDT vabijo vse šolarje, da se udeležijo izleta, na katerem ne bo manjkalo sproščenosti, veselja, iger in zabave.
Vabilo na pohod
Odborniki in člani Športnega društva Sloga v Bazovici pridno pripravljajo tradicionalni nočni pohod na Kokoš na predvečer delavskega praznika 1. maja. V ponedeljek, 30. aprila, vabijo planince, prijatelje in ljubitelje takih pohodov v Bazovico, kjer bo ob mraku velik kres, nakar se bodo udeleženci podali na Kokoš, katerega vrh bodo dosegli opolnoči. Tisti, ki mislijo priti v Bazovico in se potem vzpeti na Kokoš, naj ne pozabijo čelnih oziroma ročnih svetilk.
Zanimivosti Peruja
Zvečer se vsem tistim, ki radi spremljajo dogajanje v nam zelo oddaljenih deželah in se zanimajo za družbene, kulturne in folklorne značilnosti
drugih ljudstev, obeta pravi užitek. V mali dvorani Kulturnega doma, v Ulici Petronio, se bo zvečer predstavil svetovni popotnik in odbornik SPDT Zvonko Vidau, s skrbno izbranimi, izredno lepimi in barvitimi diapozitivi, s katerimi nam bo prikazal naravne lepote, zgodovinske značilnosti in nasprotja v Peruju, kjer žive potomci predkolumbijskega naroda Inkov v težko dostopnih vaseh na pobočjih visokih Andov, koder večkrat gospodari pravica močnejšega. Predavanje si je vredno ogledati. Zvonko Vidau je seveda poskrbel tudi za primeren in privlačen komentar. Začetek ob 20.30.
(L. A.)
Kmalu alpinistični tečaj SPDT
Alpinistični odsek SPDT prireja tudi letos redni alpinistični tečaj in tudi tečaj za hojo po zavarovanih gorskih poteh. Tečaj bo trajal štiri nedelje maja meseca (6., 13., 20. in 27.) v Dolini Glinščice, teoretične vaje pa bodo ob sredah (štirikrat) na sedežu odseka (Ul. Carducci 8, 2. nad.) ob 20.30.
Nadzornik alpinistične šole bo vsedržavni gorski vodnik, član strokovnega združenja AGAI Mario Variola, vaditelji pa bodo Davor Zupančič, Lenart Vidah, Ivo Kafol, Massimo Sac-chi, Erik Švab, Walter Ukmar, Štefan Brecelli, Igor Gombač in Aleš Roncel-li, imena predavateljev pa bomo naknadno javili.
Tečaj za zavarovane poti bo trajal tri nedelje, vodili pa ga bodo Angelo Kermec, Peter Suhadolc in Danilo Šavron. Vse informacije dobite v trgovini Papi Šport pri Briščikih (tel. 327277, Davor Zupančič).
Vpisovanje in predstavitev tečaja bo v petek, 4. maja, na sedežu odseka ob 20.30. Na sporedu bo že prvo predavanje in sicer o opremi in vozlih. Cena alpinističnega tečaja je 60 tisoč, tečaja za hojo po zavazovanih poteh pa 30 tisoč.
Ta konec tedna »Trieste on Sight«
Lega Montagna UISP in združenje za prosti čas La Marmotta prirejata s sodelovanjem zadruge Bonawentura
Simbolični znak manifestacije »Trieste on sight«
in ARAC (rekreativno združenje občinskih uslužbencev) v dneh od jutri do nedelje tridnevno manifestacijo alpinizma in alpinistične kulture »Trieste on Sight - Alte Rocce sul Mare«. Jutri bo ob 9. uri na Napoleonski cesti na proseški strani kratek seminar za dijake nižjih srednjih šol o alpinizmu in naravnem ambientu, ob 20. uri pa bo v dvorani ARAC v Ljudskem domu v Trstu srečanje s tržaškimi alpinisti in prikaz diapozitivov.
Naslednjega dne se bo program začel ob 10. uri na Napoleonski cesti. Sestavili bodo »ekološke naveze«, športni plezalci pa si bodo ogledali smer tekmovanja. Ob 14. uri bo namreč alpinistično tekmovanje s presenečenjem. Zvečer ob 20.30 bo v gledališču Miela Reina (Trg Duca degli Ab-ruzzi 3 pri Domu pristaniških delavcev) projekcija filma znanega športnega plezalca Patricka Edlingerja z naslovom Overice.
V nedeljo, 29., se bo manifestacija zaključila. Ob 9. uri bo v Dolini Glinščice »Dan s petimi vodilnimi "zgodo-
vinskimi" tržaškimi alpinisti«. Ob 17. uri pa bo svečan zaključek z glasbo, avdiovizualnimi sredstvi in zakusko. V primeru slabega vremena bo zaključna manifestacija v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Dodali bi, da bo v nedeljo v Glinščici ob 14. uri prikaz spusta z zmajem in športnim padalom, ta dan pa bo tudi odprta meja pri Botaču.
Pokrovitelji »Trieste on Sight« (v žargonu športnih plezalcev - on sight: na pogled) so Občina in Pokrajina Trst ter Občina Dolina. Vsekakor je za organizacijo pohvalno, da je propagandi depliant dvojezičen in da se bo manifestacije udeležilo mnogo alpinistov iz Slovenije.
Tradicionalni prvomajski nočni sprehod na Kokoš
KD Lipa, ŠZ Sloga in ŠD Zarja prirejajo v ponedeljek, 30. t. m, na predvečer prvega maja že tradicionalni prvomajski nočni pohod na Kokoš. Zbirališče udeležencev bo ob 21.30 pri bazovskem kalu, kjer bo na sporedu kresovanje. Slavnostno vzdušje bo ustvarila godba na pihala Viktor Parma iz Trebč. Ob 22.30 se bodo pohodniki podali na Kokoš po daljši poti, tako da bodo po programu opolnoči na vrhu. Pot jih bo namreč vodila mimo bazoviškega spomenika na Pesek ter od tam po kolovozu in stezi na vrh. Tam bodo dvignili rdečo zastavo na improvizirani jambor.
To je že četrti zaporedni nočni pohod na Kokoš, ki ga prirejajo aktivisti športnih in kulturnih društev iz Bazovice in okolice, ima pa simboličen pomen. Bazovica je bila namreč osvobojena na predvečer prvega maja leta 1945, letos pa so organizatorji pohod zelo popestrili. Vsako leto je namreč več udeležencev, saj so poleg domačinov prisotni člani SK Devin, SPDT in še drugi. Letos bodo tudi prvič pripravili izkaznice udeleženčev, ki bodo nato ob večkratni udeležbi tudi nagrajeni. Vsi pohodniki od prvega pohoda naprej so namreč registrirani. Pohod je primeren za vse, organizatorji pa vabijo vse, da se tega nočnega sprehoda zagotovo udeležijo.
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70,- din (700.000,- din), polletno 390.- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000,- din).
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%..Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
četrtek, 26. aprila 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
Čedad - ui. mstori 28
Tel. (0432)731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Praznik delavcev so prvič proslavili pred sto leti
Prvi maj ohranja svoj pomen čeprav se vsebinsko spreminja
RIM — Delavski praznik, 1. maj, praznuje letos stoletnico obstoja. Predlog, da bi po vsem svetu organizirali mogočno manifestacijo, s katero bi delavci vseh kategorij izpričali svoje zahteve, je padel na drugi internacionali, 14. julija 1889. Glavna zahteva pa je bila omejitev delovnega urnika na osem ur, vendar ne samo po dogovoru z delodajalcem, temveč z zakonom. Predlog je dal francoski delegat Raymond Lavine, dopolnil pa ga je ameriški delegat Hugh McGregor, saj so se v Združenih državah že nekaj časa delavci borili za izboljšanje razmer na delovnem mestu.
Dan manifestacije, je bil nekako že v naprej določen, saj se je prav na ta dan leta 1886 v- Združenih državah začela neprekinjena splošna delavska stavka, ki jo je oklical sindikat Federation Trade and Labor Unions. Geslo stavkajočih delavcev je bilo: osem ur za delo, osem ur za počitek, osem ur za vse ostalo. Središče delavskega protesta je bil Chicago, kjer se je na ulice zgrnilo več kot 80 tisoč demonstrantov. Prav v tem mestu pa so tri dni pozneje izbruhnili hudi neredi, ko je policija prepovedala osrednjemu govorniku, da nadaljuje svoj govor. Obračun spopadov je bil enajst smrtnih žrtev in na stotine ranjenih, krivdo za nerede pa so oblasti pripisale osmim anarhističnim sindikalistom. Po procesu - farsi in brez vsakršnega dokaza so sodniki sedem sindikalistov obsodili na smrt z obešenjem, enemu pa so prisodili 15 let zapora. Dvajset let pozneje so vseh osem sindikalistov proglasili za nedolžne.
Delavski boji so se nadaljevali, čeprav ne v tako ostri obliki, in se še nadaljujejo. Prvomajske manifestacije še potekajo, vendar se po sili razmer in pod pritiskom splošnih političnih in družbenih razmer, spreminjajo. Tako, na primer, v vzhodnoevropskih državah letos ne bo več impozantnih manifestacij, katerih so se vselej udeleževali najvišji politični predstavniki. V Sovjetski zvezi so delavske organizacije prepustile prireditev 1. maja političnim in sindikalnim predstavnikom, gotovo pa je, da se jih bo politični štab le postransko udeležil. Tribuna na Leninovem muzeju bo zato letos ob 1. maju prazna.
Tudi Marxova aleja v Vzhodnem Berlinu letos ne bo prekrita z rdečimi zastavami in nageljni. V novi NDR delavskega praznika sicer niso ukinili, do danes pa še niso odločili, ali ga bodo sploh praznovali. Na Madžarskem, ki je prav tako doživela politično prenovo, bodo prireditve za delavski praznik vodile posamezne organizacije, tradicionalne osrednje manifestacije pa ne bo. Praznovanje delavskega praznika pa letos ni več obvezno niti na Češkoslovaškem, vsaj ne v obliki in z vsebino, na kakršne je bilo ljudstvo navajeno. Sindikat bo kljub temu priredil svojo manifestacijo na otoku Strelecki, ki leži sredi Vltave .blizu Prage. V Romuniji pa ta dan ni bil »zapovedan« praznik niti za časa Ceaucesca. Nobena napoved ne prihaja niti s Poljske, kjer je sindikat Solidarnost te dni zaključil svoj kongres, medtem ko bodo v Jugoslaviji, kljub vidnim znakom prenove praznovali 1. maj enako kot v preteklosti.
Policija napadla upornike
V Manchestru je policija napadla skupino zapornikov, ki so se pred štirimi tedni povzpeli na strehe kaznilnice Strangeways. Poseg policije menda ni bil preveč učinkovit, saj se v zaporu nadaljuje protest	(Telefoto AP)
V Neaplju že slavijo
Napoli mora v nedeljo sicer še odigrati tekmo z Laziom, vendar pa je v Neaplju že vse pripravljeno za proslavljanje drugega naslova italijanskega prvaka	(Telefoto AP)
Nejasnosti v preiskavi o pokolu v Pescopaganu
CASERTA — Preiskava o petkratnem kamorističnem umoru v Pescopaganu za zdaj še ni dala otipljivih rezultatov. V torek in včeraj so policisti preiskali mnoga bivališča domnevnih kamoristov, vendar brez uspeha. Da gre za kamoris-tični umor naj bi pričale vse okoliščine in način, kako je bil pokol izvršen. Nepojasnjen pa ostaja motiv krvavega zločina, čeprav naj bi najverjetneje šlo za »kazen« za neporavnana plačila dobave mamila neevropskim razpečevalcem.
Toda »superpolicisti«, ki se zdaj ukvarjajo z zločinom, ne izključujejo tudi nekaterih drugih možnosti. Tako bi lahko do kazenske ekspedicije prišlo, ker naj bi razpečevalci »razredčili« prejeto mamilo in tako povzročili bes kamorističnih »grosistov«, ki naj bi se ustrašili za svoje »dobro ime«. Druga možnost pa naj bi bila, da naj bi kamora, ki ima velike interese na tem področju, skušala neevropske priseljence odgnati s tega področja. Karabinjerji iz Časerte so včeraj v Pescopaganu tudi aretirali 4 neevropske priseljence, pri katerih so našli nekaj doz heroina.
Medtem pa se ni spremenilo zdravstveno stanje sedmih ranjencev, ki se zdravijo v bolnišnici. Najhuje ranjen je 13-letni sin lastnika bara, v katerem je prišlo do napada, Franco Bocchetti, kateremu je krogla poškodovala hrbtenico.
V Nuoru mina pred trgovino
NUORO — Na osrednjem trgu sardinskega mesta Nuoro je v noči na sredo odjeknila močna eksplozija. Neznanci so namreč izvedeli atentat na trgovino modne konfekcije s priloženim krojaškim ateljejem na Trgu Mazzini. Eksplozija je razdejala trgovino ter uničila tri parkirane avtomobile.
Trgovina je last 51-letnega Paola Dadee, ki trdi, v popolnem soglasju s preiskovalci, da so atentat podpisale osebe, ki so ga že dalj časa izsiljeva-le.Dadea se je menda odrekel nezaželeni »pomoči«, zato pa so mu zlikovci podtaknili peklenski stroj, ki je bil po svoji sicer obrtniški izdelavi sila podo-
ben mini.
Aprila 1915 so Angleži skušali prebiti nemško-turško obrambo
Svečana obletnica bitke za Gelibolu
ANKARA — Britanska ministrska predsednica Margaret Thatcher se je včeraj udeležila svečanosti ob 75. obletnici bitke pri Geliboluju ob Dardanelah. Ob zori so na simboličen način ponovili izkrcanje vojakov, kot je bil to primer leta 1915, ko so pod angleško-francoskim poveljstvom avstralske in novozelandske enote skušale razbiti nemško-turško obrambo in prevzeti nadzor nad Dardanelami, kar pa se jim ni posrečilo.
Včerajšnji slovesnosti so ob Thatcherjevi prisostvovali tudi turški predsednik Turgut Ozal, premier Yildirim Ak-bulut, obrambni minister Safa Giray, avstralski premier Bob Hawke in generalni guverner Nove Zelandije Paul Reeves. Thatcherjeva (na sliki AP pred začetkom vojaških slovesnosti) je ob tej priložnosti dejala, da je Velika Britanija takrat izgubila bitko pri Geliboluju zaradi taktičnih napak in zaradi vojaških vrlin turških vojakov, ki jih je vodil tudi izredno sposoben komandant. »Železna lady« je tako počastila Kemala Ataturka, ki je takrat poveljeval Turkom.
- »
Teleskop Hubble bo po galaksijah stikal po utripu že ugaslih zvezd
RIM — Po zunanji obliki spominja na mali avtobus, 12 ton, imenuje se »Hubble«, po dolgi čakalni dobi pa je končno poletel v vesolje s pomočjo Shuttla. »Hubble« je - in če bo šlo vse po sreči bo tudi v prihodnjih 20 letih -najmočnejši teleskop, kar jih je kdaj zgradil človek. Teleskop so imenovali po Eswinu Hubbleju, ki je izdelal teorijo o hitrosti širjenja galaksij. Zanimivost novega teleskopa je predvsem v tem, da bo deloval kot stroj za potovanja v preteklost. Oko teleskopa deluje namreč po drugačni logiki v brezzračnem prostoru, nekako tako, kot bi s pogledom segal dlje, signali pa bi se odbijali po lečah s hitrostjo, ki je večja od hitrosti svetlobe. Naš pogled (točneje oko fotografkse kamere) bo torej zrl v oddaljeno in še nepoznano »globino« galaksij, kjer bo teleskop dejansko beležil impulze iz preteklosti. Tako bomo najbrž zapolnili nekaj temeljnih vrzeli v našem dosedanjem preučevanju galaksij, saj bo Hubble sestavljal inventar tudi tistih zvezd, ki so že zdavnaj ugasnile, a zaradi »počasnosti« svetlobe njihovi svetlobni impulzi še vedno »potujejo« po vse-mirju.
Posnetek teleskopa Hubble na Shuttla
(Telefoto AP)
Štiri leta po Černobilu
MOSKVA — Sovjetska zveza se bo danes spomnila tragične obletnice jedrske eksplozije v Černobilu. Medtem ko mora še na stotine oseb kljubovati posledicam jedrske okužbe, bo sovjetski vrhovni sovjet posvetil svoje današnje zasedanje odločanju o ukrepih, s katerimi naj bi država še bolj konkretno lahko pomagala prebivalstvu, ki je na lastni koži utrpelo najhujše posledice trgične nesreče.
V Sovjetski zvezi, ki je prav ob Černobilu odkrila tudi do takrat neznani pomen besede »glasnost«, bodo jedrski nesreči posvetili enodnevni televizijski maraton. Televizijski studio so uredili v dvorani moskovskega hotela Rosija, neposredni prenos pa bodo oddajali od polnoči dalje. Pred kamerami se bodo zvrstili politiki, osebe, ki so preživele tragedijo, tujci, ki so Sovjetski zvezi priskočili na pomoč.
Na Černobil se bodo spomnili tudi v Italiji, kjer ugotavljajo, da se ponekod še poznajo sledovi radioaktivnega dežja, ki je nekaj dni po nereči padel v nekaterih italijanskih deželah. Izvedenci vsekakor trdijo, da gre za neznatne količine radioaktivnosti.