488                            Gašpar Križnik: Ndrodue pripovedke iz Motnika.
omenjeni koperski škof Peter Pavel Vergerij je bil povse prestopil k protestantstvu 1. 1546. in je tudi brata svojega Ivana Krst., škofa puljskega, pridobil za nova načela verozakonska. — Pa še od zunaj semkaj so nekateri škofje luterstvo pri nas naravnost pospeševali, n. pr. bamberški škof Johann Georg Zobel, kateri je 1. 1578. na svojem gradu Paverhofenu v Lavantski dolini katoliškega oskrbnika-duhov-nika odstranil, a namesto njega za bamberškega oskrbnika postavil svetovnjaka-protestanta. *)
V takšnih okolnostih m6gla se je tedaj nova vera protestantska tudi med Slovenci hitro in znatno razvijati, in niti čudo ni, da se je v katoliških cerkvah in kapelah tu in tam vršila luterska služba božja. No, o tem v posebnem razdelku.                                (Dalje prihodnjič.)
Narodne pripovedke iz Motnika.
Zapisal Gašpar Križnik.
I. O zlatem ptiči.
a Francoskem je bil jedenkrat kralj zelo bolan. Vsi zdravniki so ga zdravili, ali nobeden mu ni mogel pomagati. Pride pa stara beračica in mu je dejala :
»Ako bi Vi imeli iz steklene gore zlatega ptiča, da bi Vam pel, potem gotovo ozdravite!«
Kralj je imel pa tri sine in je ročno rekel najstarejšemu: »Vzemi   konja   in  denarjev in pojdi v stekleno goro po zlatega ptiča!«
Sin vzame najlepšega konja, dosti denarjev pa druzega brašna in odide iskat steklene gore. Pride do treh cest in vedel ni, po kateri bi šel dalje; ondu ga je lisica čakala in mu je rekla:
»Mladenič, daj ti meni malo jesti, in bodem ti povedala, po kateri cesti pojdeš !«
*) Lj. Zvon III.  75, IV.  44;   Ljubic II.  553;  Tangi 1.  c. 250.
Gašpar Križnik:  Narodne pripovedke iz Motnika.
489
Ta je pa rekel:
»Tiho bodi, ti ničesar ne veš, lisica!«
On gre dalje po levi cesti. Ko se je noč storila, pride v veliko goščo. Od daleč vidi luč in gre naravnost proti nji. Ko pride tja, stopi notri, dajo mu večerjo, po večerji pa igrajo in je ta vse zaigral, tudi konja in brašno; nazadnje pa je rekel:
»Sedaj naprej ne morem, nazaj ne smem. Ali me vzamete tukaj za hlapca?«
»Te že vzamemo«, reče gospodar, »če bodeš hodil z nami ropat.«
In on ostane tukaj.
Ko ga ni bilo nazaj, rekel je oče iti srednjemu po zlatega ptiča. Temu se je zopet zgodilo ravno tak6, kakor prvemu. Zašel je med imenovane r6parje, pa denar, konja, brašno in še celo obleko je zaigral, da je mogel potlej pri njih ostati, ko si ni upal dom6v, zakaj oče bi ga bil zmerjal.
Kralja je začelo skrbeti/ kam sta prešla, ko jih tako dolgo ni nazaj. Najmlajši sin mu je dejal:
»Pojdem pa jaz po zlatega ptiča.«
Oče mu je branil:
»Nikar ne hodi, onadva sta šla, pa ju ni več nazaj.«
Sin ni hotel slušati, vzame konja, denarjev in brašno, pa tudi mesa in kruha in je mislil: ,Pridem v take kraje, da za denar ne bo-dem mogel živeža dobiti, bodem pa svojega prigriznil.' Sede na konja in odide. Pride do tistih treh cest, ni vedel, po kateri bi jezdil naprej. Ondi ga je lisica čakala in ga je vprašala:
»Mladenič, kam greš?«
On ji pove:
»V stekleno goro po zlatega ptiča.«
Lisica reče:
»Če daš meni malo jesti, bodem ti povedala, po kateri cesti pojdeš.«
On pa reče:
»Vsaka žival potrebuje živeža, tako tudi ti!«
Seže v torbo, pa ji poda kos mesa. Lisica mu zdaj pove, da naj gre po desni cesti. Gre dalje. Srečala ga je mravlja in ga je prosila:
»Mladenič, dragi ti moj! Daj meni malo jesti, da od lakote ne poginem!«
On ji pa reče:
49°                            Gašpar Križnik: Ndrodne pripovedke iz Motnika.
»Vsaka  žival potrebuje živeža, tak6 ga moraš tudi ti imeti!«
Pa ji da iz torbe malo kruha,   ona se mu   zahvali ter mu reče:
»Druzega ti nimam za to dati, kakor jedno nogo mi izderi; kadar se ti bode hud6 godilo, pa se spomni mene!«
Izpiplje ji nogo in odide naprej. Pride daleč v neznane kraje, sreča ga volk in vpraša:
»Mladenič, kam greš?«
On mu odgovori:
»V stekleno goro po zlatega  ptiča.« Prosi ga volk:
»Daj meni malo jesti, da od lakote ne poginem. Bodem ti potlej v veliko pomoč.«
Seže v torbo in mu poda kos mesa. Volk se mu zahvali ter reče: »Druzega ti  nimam  dati,  kakor  na  vrh  glave  mi  izpiplji jedno dlako, in kadar ti bo trdo hodilo, pa se spomni mene!«
On naredi tako in potlej gre naprej. Pride do velikega kmeta in ta ga vpraša:
»Mladenič, kam greš?«
»V stekleno goro po zlatega ptiča«, reče mladenič.
Kmet ga prosi:
»Kadar tja prideš, vprašaj: »Zakaj ni v mojem vodnjaku nič več vode?«
Mladenič je rekel:
»Bodem že vprašal.«
Gre naprej in pride do graščine. Tukaj je pa kraljičina skozi okno gledala in ga je vprašala:
»Mladenič, kam greš?«
On ji pove. In potlej mu je rekla:
»Kadar tja prideš, vprašaj, zakaj v mojem vrtu moja breskev že tri leta ne rodi'.«
On ji reče:
»Bodem že vprašal.«
Odide naprej in pride do rdečega m6rja. Ondu je brodnik čez vozil in vprašal ga je, kam gre. Mladenič mu pove, da v stekleno goro po zlatega ptiča. Prosil ga je brodnik:
»Kadar tja prideš, vprašaj, koliko časa bodem še jaz mogel čez rdeče morje voziti.«
Gašpar Križnik: Narodne pripovedke iz Motnika.                            491
Potem gre naprej, pride do steklene gore. Nobene ceste, nobenega pota in nobenih vrat ni bilo po nji. Gladka je bila, kakor ste klovina, da nisi mogel iti naprej. Spomni se tiste mravlje, pa se je kar v njo izpremenil. Zdaj je pa lezel gori, pride na okno in je čutil, da se ravno roparji spravljajo na rop. Počaka toliko časa, da so odšli. Potem se izpremeni v človeka, potrka na okno, pa mu pride gospodinja odpirat in potem gre v sobo. Precej ga začne ona izpraševati, kako je prišel gori, on ji pa pove. Potem sta se začela druge reči meniti, tudi, da je francoskega kralja sin, da ima očeta zelo bolnega, da je prišel po zlatega ptiča, če ga bode mogel dobiti. Ona mu reče:
»Ondu v zlatem ptičniku je, pa ne vem, če ga bodeš znal ujeti ali ne; moj mož je velik čarovnik in ropar. Mene je ukradel poljskemu kralju, da mu moram zdaj za ženo služiti. Mislila sem mu že pobegniti, pa mi ni mogoče.«
Kraljic ji pa reče:
»Jaz tukaj zlatega ptiča vzamem pa ga ponesem svojemu očetu domov; potlej pa pridem po tebe in te rešim.«
Kraljičina je bila s predlogom zadovoljna. Presekata prstan, pre-režeta ruto in vzameta vsak jedno polovico, in mu je rekla:
»Kadar prideš nazaj po mene, pa prinesi te dve polovici, da bodem videla, če bodeš pravi ali ne!«
Kraljic je pa rekel: »Nekaj moram še tukaj zvedeti!«
Povč ji, kar so mu tisti kmet, kraljičina in brodnik naročili. Kraljičina je pa rekla:
»Tega pa ne vem, bodem izkusila drevi zvedeti.«
V tem se je zmračilo, njega pa je v omaro zaklenila. Ko pride čarovnik domov, precej ga je ovohal in ji dejal:
»Imaš nekaj krščenega pri hiši.«
»Tebi se le zdi, ker si bil pri krščenih ljudeh, ti pa še zdaj smrde,« reče kraljičina.
Zdaj gresta k večerji in potem spat. Ko on dobro zaspi, sune ga kraljičina med rebra, da se prebudi in ji reče:
»Kaj ti je, da mi ne daš nocoj pokoja?«
»Ne bodi nejevoljen!« reče kraljičina. »Sanjalo se mi je, da je tu in tu neki kmet, kateri bi rad vedel, zakaj ni več v njegovem vodnjaku vode ?«
On ji pove;
492
Gašpar Križnik:  Narodne pripovedke iz Motnika.
»Jedenkrat je imel jedno deklo, katera je porodila dvoje otrok, potlej je pa oba vrgla v vodnjak, zato ni več vode notri. Zdaj naj bi ga osnažil, potlej bi bila pa še boljša voda, kakor je bila kdaj.«
Kraljic je pa v omari čul, pa je to zapisal.
Čarovnik zopet zaspi. Ona ga pusti nekaj časa spati, potem ga zopet sune, da se vzbudi. Sedaj je bil nejevoljen, da mu nocoj ne da pokoja. Kraljičina pa pravi:
»Ne bodi nejevoljen! Kaj pomenijo moje sanje? Glej, zopet se mi je sanjalo, da je tu in tu neka graščina, ondu imajo jedno kraljičino, katera ima v vrtu jedno breskev, ki pa že več let ne rodi. Ona bi rada vedela, zakaj ne rodi.«
On ji pove:
»Jedna žival je notri pri koreninah, naj bi odkopali in jo ven vzeli, potlej bi pa breskev rodila še bolje kakor nekdaj.*
Kraljic je pa v omari poslušal in si zapisal ter mislil: ,Dve že imam, da bi le še jedno dobil'
Kraljičina pusti čarovnika, da zopet dobro zaspi, potem ga zopet sune pod rčbra. On se vzbudi in je bil še bolj nejevoljen kakor prej in ji je rekel:
»Če mi ne bodeš dala pokoja nocoj, vzamem pištolo in te ustrelim!«
Ona mu reče:
»Ne bodi jezen! Take sanje imam, da sama ne vem, kaj pome-njajo. Sanjalo se mi je, da ondu čez rdeče morje vozi brodnik, ki bi rad vedel, koliko časa bode še vozil.«
Čarovnik reče:
»Prvega, ki ga bode čez peljal, naj bi v morje zvrnil, potlej bode moral ta voziti, brodnik bi bil pa rešen.«
Sedaj je imel kraljic vse tri reči zapisane. Potlej je toliko časa ostal v omari, da so roparji z d6ma odšli. Potem vzame zlatega ptiča iz zlate ptičnice in se od kraljičine poslovi. Sežeta si v roke in si obljubita, da bode gotovo prišel ponjo. Potem gre na okno, izpremeni se v mravljo in leze počasi doli. Ko pride do rdečega morja, pride mu brodnik naproti in ga ročno vpraša, če je dobil zlatega ptiča. On mu pov6, da. Potem pa, če je zvedel naročeno; on mu povč, da. Reče mu:
»Ročno mi povej!«
Kraljic pa:
Gašpar Križnik: Narodne pripovedke iz Motnika.
493
»Moraš me prej prepeljati čez rdeče morje, potlej ti bodem pa povedal. Vsak delavec mora prej plačilo zaslužiti, potlej je pa dobi.«
On sede v čoln in brodnik ga je prepeljal čez in mu je povedal: »Prvega, ki ga čez prepelješ, vrzi v morje, potlej bode oni vozil, ti bodeš pa rešen!«
»Glej, ako bi bil ti to meni prej povedal, bil bi jaz tebe vrgel, pa bi bil rešen,« reče brodnik. »Zdaj bodem pa še moral sto let voziti, ker na vsakih sto let pride komaj jeden človek, da ga prepeljem.«
Brodnik mu je še rekel:
»Druzega ti nimam dati za plačilo, kakor to ti svetujem, da obešenega mesa ne odkupuj!«
Kraljic gre naprej, pride do tiste graščine. Kraljičina, kakor ga ugleda, vpraša ga, če je dobil zlatega ptiča. On ji pove, da. Potlej ga pa vpraša, če je zvedel, zakaj nje breskev ne rodi. On ji pa pove. Ročno ukaže hlapcem, da so drevo odkopali, in potlej je breskev rodila še bolje, kakor je prej.
Gre dalje, pride do tistega kmeta, ki ga ročno vpraša: »Si li dobil zlatega ptiča?«
Kraljic mu reče,  da.
Ali si zvedel, zakaj   v mojem   vodnjaku   ni  toliko   časa   vode?«
Ta mu pove:
»Jedenkrat ste imeli jedno deklo, katera je porodila dvojčke, pa jih je v vodnjak vrgla. Sedaj ga morate osnaziti, potlej bode pa še lepša in boljša voda, kakor prej.«
Potem odide naprej, pride v neko mesto, gre v gostilno, da tukaj noči. Čutil je zvečer, ko so se gostje razgovarjali, da bodo jutri dva obesili. Drugi dan gre mnogo ljudij gledat obešencev, in on je mislil: ,Naj še jaz grem'. Pa gre; tam je čutil (slišal), ko je bral rabelj imena njegovih dveh bratov, gre bliže, spozna ju, da sta njegova brata, katera sta šla po zlatega ptiča. Vpraša rabeljna, če sta za odkupiti.
»Sta za odkupiti«, reče rabelj, »toda staneta štiriindvajset tisoč kron.«
Ta jih je pa kar naštel in bila sta rešena.
Sedaj gredo veselo skupaj domov. Onadva se začneta pogovarjati :
»Kaj bodo oče rekli; ta bo prinesel zlatega ptiča, midva pa ne, ko toliko časa hodiva.« In si zmislita: »Ubijva ga, vzemiva mu zlatega ptiča, pa reciva očetu,  da   sva   zvedela,   da  je   pri   roparjih.«
494                            Gašpar Križnik: Narodne pripovedke iz Motnika
In res sta naredila tako. Ubijeta ga iti mu vzameta zlatega ptiča. Ko prideta dom6v, ročno denejo zlatega ptiča v kraljevo sobo. Kralj ju vpraša:
»Kje je pa najmlajši sin?«
Rekla sta:
»Zvedela sva, da je pri roparjih, in da pride jedenkrat nas oropat s svojimi tovariši.«
Potem pa onadva vpraša:
»Kako je pa to, da sta vidva toliko časa hodila?«
»Vi ne veste, oče, kak6 sva bila sila daleč,«  mu povesta,
Zlati ptič pa je bil tožen, ni hotel nič peti, in kralj ni nič ozdravel. Zmerjal je tisto beračico in ji rekel:
»Ti ničesar ne veš; toliko me stane zlati ptič. Zdaj mi pa nič ne pomaga.«
Ona mu je pa rekla:
»Ta dva nista nikoli zlatega ptiča dobila,  zato ko neče peti.«
Sedaj pa pustimo te doma in pojdimo k ubitemu kraljiču.
Prideta tisti volk in tista lisica k njemu, katera je poprej pogostil. Volk zbere njegove ude, lisica ga pa pomaže in dihne v njega, da je oživel. In mu je rekel volk:
»Tvoja brata, ko sta te ubila, sta dejala tvojemu očetu, da si pri r6parjih, in da jih boste prišli oropat. Sedaj pa, ko prideš domov, bode te oče v ječo zaprl, in potlej te bodo obsodili na smrt, na vislice. Kadar bi te menili obesiti, ti pa prosi: ,Vsakemu je pripuščeno, predno umrje, s svojim očetom govoriti; naj bode tudi meni!' Pa ti bodo dovolili. Ko prideš v sobo, precej se bode zlati ptič oveselil in bode začel peti v kletki, skakati proti tebi. Oče bode ozdravel, in tedaj bode spoznal, da si ti dobil zlatega ptiča, pa te ne bodo obesili. Tvoja brata se bosta pa ustrašila: jeden pojde vrh graščine in bode skočil doli,  druzega bodo pa s štirimi k6nji pretrgali.«
Zahvali se jima in potem krene  proti domu.
Ko pride domov, ni mu dovolil kralj predse; ni verjel, kar je pravil o bratih, zapro ga v ječo, obsodijo k smrti, da bode obešen. Neko jutro ga peljejo k vislicam, sodba mu je bila prebrana, in je prosil, kakor ga je naučil volk, da so mu dovolili s svojim očetom govoriti, pa mu je bilo dovoljeno.
Ko pride v kraljevo sobo, zlati ptič je takoj začel peti, skakati proti njemu, in kralj je ozdravel. Sedaj je še le verjel, kar mu je ta sin pravil in ona beračica, in kralj ji reče:
Gašpar  Križnik: Narodne pripovedke iz Motnika.                            495
»Do  smrti ne pojdeš od hiše!«
Sina, se ume, je pa tudi oprostil. Ona dva brata sta se pa tako ustrašila, da je jeden ročno splezal na vrh graščine in je doli skočil, da se je ubil; drugi si je pa sam izbral smrt, da je bil s štirimi konji pretrgan.
Potem je kraljic očetu povedal, kaj da je tej in tej kraljičini obljubil v stekleni gori, da jo bode rešil, in prišel p6njo. Oče mu prepusti kraljevstvo, in on gre po kraljičino. Ko pride do steklene gore, spomni se mravlje, pa umravlji in leze po gori. Ko pride na okno, izpremeni se v človeka in pokliče kraljičino, da mu je prišla odpirat; gre" notri, da ji tisto pol prstana in pol rute, pa je steknila, in je bilo prav in potem mu je rekla:
»Če bodeš toliko korenjak, da bodeš vzdvignil meč, ki vaga sedem centov, bodeva pa pomorila vseh štiriinosemdeset roparjev.«
On ga je poskusil vzdvigniti, pa ga ni premeknil. Potem mu je dala spiti neke pijače, potlej ga pa zopet poskusi, in sukal ga je kakor pero. Potem ga je pa v omaro zaklenila. Ko pridejo roparji domov, rekel ji je glavar:
»Kakšnega hudiča krščenega imaš zopet pri hiši?«
Ona mu je pa tajila in dejala:
»Tebi se le zdi, ker si bil pri krščenih ljudeh, ti pa še sedaj smrde\«
»Onikrat, ko mi je bil zlati ptič ukraden, zapela si mi ravno tako, nocoj mi ne bodeš!«
Sedaj preišče vsa k6ta pod streho in kletih, ali ničesar ne najde, in misli: ,Mora že res tak6 biti, da po krščenih ljudeh sam sebi smrdim.'
Ko so bili roparji utrujeni, gredo kmalu leč in ročno pospč. Kraljičina kraljiču odpre omaro in mu poda meč. Najprej je končal čarovnika ali roparskega glavarja, za tem še druge, da je pomoril vse. Potem sta jih zvlekla v klet in zaklenila. Pobereta denarje in imenitne stvari, pa odideta proti domu, kjer so napravili veselo ženitovanje, katerega ni bilo ni konca ni kraja. In srečno pa veselo sta kraljevala do smrti.
746                            Gašper Križnik:  Narodne pripovedke iz Motnika.
Narodne pripovedke iz Motnika.
Zapisal Gašper Križnik. II.
O krojači in divjem moži.
ilo je jedenkrat, ko je neki krojač pri vojakih služil dobrih štirinajst let. Nobenkrat ni vzel za dnino nič denarjev kakor drugi. Mislil je: »Ko leta pretečejo, bom pa vse skupaj vzel.« Leta pretečejo, dajo mu slob6, nič pa denarjev ; zat6 je bil zel6 žalosten. Neki stotnik se ga usmili, da mu je dal pet goldinarjev. Potem gre domdv. Po poti se je mogel prepeljati čez široko vodo, brodnine je plačal, da mu je ostalo malo krajcarjev. Ko grč dalje, sliši praviti, da je rekel neki kralj, ko je imel v gošči prav hudobnega in močnega divjega moža: »Kdor mi ga spravi v kraj, dobil bo kraljestvo in kraljičino.« Krojač gre h kralju in mu povč, da si upa končati divjega moža. Kralj mu obljubi kraljestvo in kraljičino. Potem pa grč, kupi si za štiri groše sira in jednega ptiča in odide v goščo. Ondu se srečata z divjim možem in ga vpraša krojač: »Slišal sem praviti, kako si močen, sedajle se pa dejva skusiti, kateri bo kamen tak6 zmečkal, da se mleko od njega pocedi'.«
Divji mož je bil s predlogom zadovoljen, pobere kamen, pa ga je začel mečkati, pa kamen ni dal nič mleka. Krojač seže v žep po sir, pa stisne, sedaj je pa mleko šinilo izza prstov. Divji mož je pa mislil, da je krojač kamen tako stisnil, da se je mleko pocedilo.
Potem mu je rekel divji mož: »Sedaj se pa skusiva, kateri bo bolj daleč kamen zagnal.«
»Le!« rekel je krojač: »Jaz ga tako daleč zaženem, da ga nič več nazaj ne bo.«
Divji mož ga zažene, pa res je letel sila daleč. Potem krojač seže v žep po ptiča in ga zažene, pa ga res ni bilo več nazaj. Divji mož je pa menil, da je krojač kamen zagnal in da mora čudno močan biti. Povabi ga v svojo kočo na večerjo in nočišče. Gresta leč oba v jedno posteljo. Ponoči vstane divji mož in grč ven, krojač pa ročno iz postelje, potipa podnjo, pa mrliča otipa. Tega dene v posteljo, kakor   je   sam   prej   ležal,   on  se   pa   skrije pod posteljo.    Divji   mož
Gašper Križnik: Narodne pripovedke iz Motnika.                            747
pride nazaj z železno palico, udari mrliča čez hrbet, ta pod posteljo zastoče in reče: »Oh, kdo me dreza?« Drugič ga mahne čez glavo, ta pa reče: »Kdo me po laseh gladi?« Divji mož je pa menil: »Kakšen korenjak mora ta biti, ko ga nič ne boli, če ga udarim s palico!«   Jezilo ga je in gre ven.
Krojač zleze izpod postelje, vzame divjega moža palico, pa gre ven za njim in ga konča. Drugi dan gr6 pa ročno kralju povedat, »da je divjega moža že končal«. Gred6 gledat in res najdejo mrtvega.
Potem mu reče kralj: »V tem in tem gozdu imamo medveda, če ga spraviš, potlej dobiš kraljestvo in kraljičino.«
»To je moja mala skrb«, reče krojač. Vzame kladivo in žebelj, pa gre v gozd. Kmalu ga medved usledi, pa teče za njim, on pa beži in spleza na košato drevo. Medved pa za njim. Krojač vzame kladivo in žebelj, pribije mu taco v deblo, pa gre dam povedat kralju in ta ga vpraša:  »Kje ga pa imaš?«
»Tam v gozdu«, reče krojač, »na nekem drevesi visi, če ne verjamete, pa pojdite gledat!« Potem pa gredo in res najdejo tako, kakor jim je ta povedal.«
Sedaj mu je zopet rekel kralj: »Tu in tu je divji prešič, če mi ga ujameš, potlej pa dobiš kraljestvo in kraljičino.«
Krojač grč in kmalu ga najde divji prešič, krojač beži, prešič pa za njim. Ondu je bila jedna cerkev, krojač gre noter, prešič pa za njim, on na druzih vratih ven in jih zapre, potem pa ročno gre druge zapret, pa je ujel divjega prešiča.
Ročno gre povedat kralju:  »Sem že ujel divjega prešiča.«
Kralj ga vpraša: »Kje ga pa imaš?« V tej in tej cerkvi ga imate, jaz sem ga ujel, pa notri potegnil, kakor ste mi naročili.«
Brž gredo tja, pa so ga ustrelili notri v cerkvi. Sedaj mu je moral kralj dati kraljestvo in kraljičino, kakor mu je obljubil. Ko prvi večer leži pri nji, se mu je pa sanjalo in je govoril: »Za dva groša niti, za štiri krajcarje šivank.«
Drugi dan gre kraljičina očeta kregat. »Takega moža ste mi naklonili, da zmerom o nitih in šivankah govori,   gotovo  je   krojač.«
Kralj reče: »Drevi pojdem pa jaz v njegovo sobo ldč, bom videl, če je res.« Neki strežnik mu je pa povedal, »da ne sme ponoči o nitih in šivankah govoriti, govori naj kaj vojaškega.«
Zvečer   gre   stari   kralj   v  krojačevo   sobo   leč,    ponoči   je   pa krojač zmerom govoril:  »Na levo! Na desno! Hura! Udari ga!« Take besede, katere pridejo na vrsto pri vežbanji  in v vojski.   Ko  zjutraj kralj vstane, gre ročno kraljičini pravit in ji reče:   »Ti praviš,   da je
748
Književna poročila.
krojač,   pa   še   ponoči   vojake   vežba   in se bojuje s sovražnikom,   on mora biti gotovo dober.za boj.«
Ko je bila zoper Turka vojska, moral je tudi novi kralj iti v boj. Zbere svoje vojake pa gredo proti turški meji. Za cesto pobere veliko gorjačo. Ko pridejo nasproti turškim četam, kralj začne na glas vpiti: »Hura! Udari ga!« Začel je po Turkih z gorjačo mahati, da so ležali po tleh, kakor snopje. Kmalu so bili Turki premagani, in vrne se s svojimi vojaki dom6v. Nič več ga niso potlej Turki napadali, tak6 so se ga bali. Srečno je kraljeval s kraljico do svoje smrti.
Književna poročila.
XI. Die   Volksstamme im  Gebiete von Triest und Istrien.
Eine ethnographische Studie von Dr. Petrus Tomasin, Professor an der Staats-Oberreal-
schule in Triest.  — Triest  1890.
To je naslov nekoliko predelanega in razširjenega spisa, ki je bil že lansko leto natisnjen v programu tržaške državne višje realke. Pričujoči po-
v
sebni odtisek je posvetil g. pisatelj dr. Ivanu Sustu, stolnemu proštu tržaškemu.
Pereča ironija, da ne rečem, skrajna predrznost je, ako kdo posveti knjigo, v kateri se zanikuje vse kar je slovanskega v Trstu, jednemu izmed naj odličnejših v Trstu živečih Slovencev, kakor bi ga hotel poučiti in reči mu: Ti se motiš, ako misliš, da imajo Slovenci v Trstu narodnostne pravice. Dokler so to zanikavali prenapeti politikom, transeat! Ali da sedaj tudi že državni uradniki delajo tako, ne moremo si drugače misliti, kakor da je to »signum temporis(<, ki za našo nžrodnost ne pomeni nič dobrega. Tomasin je pisal po volji in morda celo po naročilu tržaških mogotcev in hotel tak<5 sam sebi, kakor vsem svojim somišljenikom vest utolažiti, češ: Kak6 je mogoče tržaškim Slovanom krivico delati, če jih pa še ni ne; ali pa če se je tista uboga peščica v Trstu živečih Slovanov šele v najnovejšem času semkaj doselila ?  —   Man merkt die Absicht und wird verstimmt!
Tržaški in isterski nadri-zgodovinarji se ničesar bolj ne bojč, nego Slovanov in zat(5 odpirajo vsem mogočim narodom vrata v Trst in Istro, samo o najbližjem in najnaravnejšem nečejo ničesar slišati. Zat6 je videl Kandler povsod le Itale (še celč  »Opčine« je izvajal od  »Opicini, Opisci*), Perva-
Književna poročila.
749
neglii (ki je bil nekdaj profesor v Atenah) same Grke, Bernhard Betmssi same Thrake in v najnovejšem času Emilio Frauer same Semite. Tu vse nič ne pomaga, da zdaj že vsak drugošolček vL, da so po vzhodni in severni obali Jadranskega morja tjadoli do Pada stanovali sami i 11 y r s k i narodi (Carnov ne izvzemši) in da je prvi poznavalec rimske zgodovine dokazal, da imajo osebna imena, ki so se ohranila na isterskih nadpisnih kamenih, čisto illvrski izvir. Če je bila vsa severovzhodna obala Jadranskega morja z illvrskimi narodi napolnjena in če so Trst okolo in okolo obkrožali illvrski Carni, Japidi in Istri, ni vrag, da bi se ne bil tudi kakšen Illvrec v to »karnsko vas* (tako imenuje namreč Strabo Trst) zaletel in se tam nastanil! O Illvrih pa Bog varuj govoriti, zakaj to diši nekako po slovanskem, ker so bili Slovani neposredni nasledniki Illvrov in ker se je še do najnovejšega časa imenoval jugoslovanski jezik ilirskim. Posebno dr. Be-nussi se je trudil v debeli knjigi (L' Istria fino ad Augusto) dokazati, da prvotni prebivalci Istre niso bili Illiri, ampak Thraki, zraven je pa mož pozabil na neovržno resnico, da so bili Thraki najbližnji sorodniki Illvrom in da so bili v starem času oboji le jeden narod.
Dr. Tomasin se pri izbiranji prvotnih prebivalcev Trsta in Istre pač ni mnogo trudil, nego je iz vseh omenjenih pisateljev nekaj pograbil in skupaj zverižil. Ne meneč se prav za prav za prvotne prebivalce, pove" takoj v začetku delca svojega, da so se Grki že v IX. stoletji pred Kr. naselili po severovzhodni jadranski obali, da so oni častili ognjenega boga A d ar in od todi da je dobilo Jadransko morje svoje ime. V zgodovinskem času da so se potem »brezdvojbeno* naselili Thraki okolo Trsta, ali tem da niso dali miru Kelti, ki so se polastili Trsta in Istre. Tako dobi po Tomasinu vsak star narod svoj delež v Trstu in kje naj bi potem ostalo prostora še za Slovane? Šele na 7. strani se osrči dr. Tomasin in popne do naslednjega stavka: »Die altesten Bewohner unseres Landes waren somit thrakisch-keltischer Abstammung.<( To bi bilo vse lepo, ko bi zgodovina le kaj vedela o tak(5 monstroznem narodu.
Da je bil Trst pod rimsko vlado čisto rimsko mesto, to se zdi Tomasinu že sam6 po sebi umevno. Trezni zgodovinarji pa vedd, da se je polatinčevanje naših dežel godilo le počasi, posebno tam, kjer ni bilo mnogo vojakov. Latinski je moral znati le tisti, ki je hotel v državi kaj veljati in kaj doseči. Poleg rimljanskih naselbin ob velikih cestah so se ohranila gradišča prvotnih prebivalcev, ki so se takč malo zmenili za Rimljane, da še njih novcev niso potrebovali. Zat6 je pa ob času preseljevanja narodov kaj hitro izginila zunanja latinska skorja in prebivalci naših dežel se nam prikažejo v čisto novi podobi. Ali so se ti poslednji res šele ob preseljevanji narodov semkaj doselili? Ali je popolnoma izginilo tisto ljudstvo, ki je
75°                                                       Književna poročila.
imelo zlasti po Istri na vsakem griči svoja dobro utrjena gradišča? Nikdo se še ni upal trditi, da bi se bila naredila s temi prvotnimi prebivalci »tabula rasa*, nikdo še ni evidentno dokazal, da se je kakšno čisto novo ljudstvo v večji mčri naselilo po naših deželah in vender nahajamo takoj po preseljevanji narodov Slovence kot polje obdelujoči narod po vseh vzhodno-alpinskih zemljah! Samo tržaškim slovanožčrnim zgodovinarjem je mogoče trditi, da so Slovenci okolo 1. 600. v Trst »pokukali, a da so se takoj potem na Koroško nazaj umeknili*   (Cavalli,  Storia  di Trieste, pg.  53.).
O tržaškem mestu ni skoraj duha ne sluha prva stoletja po preseljevanji ndrodov, ker so si ga bili vzhodni Gothi temeljito »privoščili«. In sedaj nastane vprašanje, od kod so prišli prebivalci novega Trsta? Ali mari iz Benetek, kamor se je bilo tudi mnogo Slovanov naselilo? (Arkiv za po-viestnicu jugoslavensku I. 38.). Ali ni naravneje, da so se v Trst selili ljudje iz njegove najbližnje okolice, kakor se to godi vedno in pri vseh mestih? In prebivalci daleč okolo Trsta so bili jedino le Slovenci. Za to do-seljevanje Slovencev imamo direktne dokaze. Sam grad tržaški se je imenoval v srednjem veku »Tabor«. Kandlerju sevčda to ni ugajalo in zato" je rajši čital namesto Thabor ^Chaboro*. In najstarejša čez 1000 let stara hiša v Trstu se imenuje »časa Travnar* (Piazetta Trauner v starem mestu) in to gotovo ne po kakem Italijanu. Sredi starega mesta, zadaj za municipalno palačo stoji še dandenašnji glagolski nadpis na »časa Conti*, ki je nekdaj pripadala mestnemu pisarju Krištofu Cancellieri. O tem nadpisu pa Italijani ničesar nečejo vedeti, češ, da ne bi kazil italijanskega lica Trsta. G. župnik Sila je našel v »novi cerkvi* M. D. na Kontovelji, kjer je stal star mejnik tržaškega mesta, trinajst glagolskih nadpisov (»Edinost*, 1883, 1. 58.—78.), med drugimi tudi tega: »1591 to pisah ja andre zakon od Rovina.* To vender dokazuje, da so leta 15 91. še celč v Rovinji bivali glagoljaši. V prestari fari Dolina, še ne dve uri daleč od Trsta, ki je spadala k »mensi* tržaškega škofa, pisali so vse cerkvene matice z glagolico in torej so tam tudi glagoljaško mašo brali. In v bližnjem Kopru so frančiškani še v začetku našega stoletja glagoljaško mašo brali, kar potrjuje tržaški zgodovinar Mainati kot očividec (Croniche di Trieste I.  214.).
Najsijajnejše dokaze za mnogoštevilno doseljevanje Slovencev z bližnjega Krasa v Trst nam podaje A. Marsich v svojih regestih, katere je prepisal iz listin stolnega kapitelja tržaškega in jih objavil v »Archeografo triestino* 1. 1883.—85. Iz teh regestov pozvemo veliko število takih oseb, ki so se iz raznih slovenskih vasij v Trst doselile in tam kot meščani ustanovile ter tu pri svečanih prilikah kot priče služile. Med takimi pričami čitamo n. pr. (da navedem le tri, štiri jasne slučaje): leta 1224. Domenico Sinec (trikrat) in njegov zet Pentek; leta  1235. gospi   Vodanca in Imica,
Književna poročila.
75'
posestnici vinogradov v Trstu; leta 1256. Martin Mulec; leta 1260. Cer-negorus Sclavus, villanus capituli; leta 1267. Nicolo de Brenke (Breka), domiciliato a Trieste; leta 1273. Lopec Sclavus; leta 1297. Vrizegoj olim de Bisuica (Bazovica) in Giusto Salocher (Zalokar), hišna posestnika v Trstu; leta 1328. Stoian de Landri, domiciliato a Trieste; leta 1366. Agostino Cosez vende a Nicolo di Gabroviza, cittadino ed abitante in Trieste, una časa etc.; leta 1366. Nedelo figlio di Stoiano, Vechiesclavo (Večeslav); leta 1370.—1387. Peruxa (Peruša) de Prosecco, Nedelica, Nedelo, Pribec (Preveč), Papix (Papež), Martino Prosinez, Bisuiza i. t. d. i.t.d., vsi »domiciliati a Trieste.* Leta 1417. je bil »ser Nicolo de Petachiis (Petak, Petac) cel6 vicedom tržaški.
Kakor se godi še dandenašnji, takč se je godilo tudi v srednjem veku: Slovenci so se neprenehoma selili v Trst, tam se udomačili, oženili, hiše in vinčgrade kupili, tudi visoke službe dosegli, ali zraven pa pozabili svojega materinega jezika ter vzprejeli italijanščino nekaj zaradi trgovine, nekaj pa ker je bil italijanski jezik že mnogo bolj razvit od slovenskega. O vsem tem pa Tomasin ničesar neče vedeti, nego trdi na str. 88., da so šele »gegen Ende des vorigen Jahrhundertes (!) kamen sehr viele slovenische Familien nach Triest, aber nur wenige unter ihnen erwarben sich einen gewissen Ruf im Handelsleben etc« Kaj bi pa rekel dr. Tomasin, ko bi včdel, kaj je dne" 15. velikega travna leta 1654. neki porojen Tržačan Ivan Anton Pel-legrini (»et io sono della citta di Trieste«) pred sveto roto v Rimu pričal o svoji domovini? Na vprašanje: »An ejus patria sit in Germania, sine in Italia?* odgovoril je on: »La mia patria e in Schiavonia! (takrat je spadal Trst politiško še h Kranjski). (Crnčič, Priloži k razpravi: Imena Slovjenin i Ilir itd., Starine XVIII, pg.   139.).
Pravičnejši je dr. Tomasin Hrvatom, ker na str. 66. pripoveduje, da so se že okolo leta 600. po Istri naselili. Takrat pa da so bili še divji barbari, »erst im XI. Jahrhundert und noch noch mehr seit dem XV. Jahr-hunderte, als Venedig Istrien erworben hatte (to se je zgodilo večinoma že v XIV. stoletji), fingen sie an friedliche Landleute zu werden.* To je prvi slučaj, da kakšen italijansk zgodovinar dopušča Hrvate tak6 zgodaj v Istro : Franceschi v svojem glavnem delu »L' Istria* trdi, da so se Slovani po Istri v večjem številu naselili šele po letu 1400., ko je bila kuga zel<5 deci-mirala isterske Italijane. Dr. Tomasin je pa že leta 1199. našel v Barbani župana Pribislava in v Galinjani župana Dra&iča (Kandler, Notizie storiche di Montona, pg. 278). Leta 1377. je daroval patrijarh oglejski nekoliko občinskih zemljišč »gastaldio, župano, podžupano, indicibus et universitati castri Pinguenti« i. t. d. Kjer so bili župani in podžupanje, tam so morali pač tudi Slovani biti, in tega si dr. Tomasin vender ne upa prezirati, kakor so to storili njegovi predniki Kandler, Franceschi e tutti quanti.
752                                                       Književna poročila.
Vender pa nam ni smeti misliti, da dr. Tomasin vestno porablja vse vire in nepristransko objavlja to, kar govori za razširjenost hrvaškega življa po Istri. Tak6 navaja n. pr. poročilo puljskega škofa Alvise Marcello (okolo 1. 1655.), kakč so se Perojci iz Črne Gore naselili v Istro. Ali o tem, kaj puljski škof prdcej potem piše, o tem dr. Tomasin trdovratno molči. Alvise Marcello namreč poroča o svoji škofiji in piše doslovno: »40.000 animae sunt in mea dioecesi, sed 4000 tantum I tali (v Pulji, Vodnjanu, Galežani in Fazani), reliqui illiricae lingue, omnes tamen catholici.« (Archeografo triestino   1888., pg.   18.).
Tudi drugod se dr. Tomasin ne kaže baš natančnega. Na str. 18. trdi n. pr., da so se škedenjski Sancini doselili iz Turina v Trst; na str. 65. spodaj v opazki pa trdi o njih: »Wie schon bemerkt, stammen sie aus Cremona.* — To poslednjo novico je posnel dr. Tomasini iz Kand-lerja, ki nekje tako-le modruje: s Tržaški škof Rudolf Pedrazzani (1. 1302. do 1322.) je bil doma iz Cremone; blizu Cremone je vas Sancino, ergo: je škof Pedrazzani poklical Sancine iz Cremone!^ Kaj ne, da je to izvrstna logika? — Nič ne dč, sam(5 da služi strankarskim namenom! — Poštenejši je vender dr. Swida, ki v programu tržaške realke leta 1882. na str. 12. tako-le piše: »Weniger feststehend dlirfte die Angabe Kandlers sein, fiir die ich bisher keinen urkundlichen Beweis finden konnte, dass der Ort Servola in vergangenen Zeiten einmal von Ankommlingen aus Cremona besetzt worden sei.«
Dr. Tomasin utemeljuje torej na krivih, popolnoma izmišljenih trditvah dr. Kandlerja, o katerem celo tržaški arhivar Hortis odkritosrčno priznava, da se mu ne more prav čisto nič zaupati. To pa dra. To-masina nič ne moti, v dosego namena svojega mu je dober vsak pomoček. In tako vara on sebe in vse lahkoverne Italijane, zraven pa pozablja evan-geljskega nauka, da »spoznani resnici ustavljati se je greh zoper sv. Duha!« *)
Tudi drugih manjših pomot (tiskarskih in stilistiških) je v knjigi dr. To-masinovi vse polno. Iz mnogih napak naj navedem samo nekoliko stilistiških cvetic; na str. 89. piše on n. pr.: jDiese Familien n a m e n gehoren der serbisch-orthodoxen Religion an.* Na str. 72. piše: »Obwol die meistem (Bewohner Istriens), geben sich d o c h heutzutage ihre Seelsorger und Lehrer viel Muhe, sie zu civilisiren etc* Neodpustna je nevednost Tomasinova glede" slovenskega jezika, ker na str. 69. piše, da pomeni breg = Felsen, grad = Berg, dol = die Anhohe, draga = der Abgrund, jčz = die Hecke, komarnjak = das Wespennest, potok = die Quelle i. t. d. Leksikografi slovenski, pridite se k dr. Tomasinu učit svojega jezika!
V koš s takšno sušmarijo in premišljeno   sleparijo !                  >S. JR.
*) In dr. Tomasin je  — katehet.