Št. IL
Maribor, dne 16. marca 1911.
m v * v i *
1 ecaj A L V .
.List ljudstvu v pouk in zabavo.
ishaja vsak Četrtek ta valja s požiniao vred in v Mariboru a pošiljanjem na dom za celo leto i K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, sa drage izvenavefaijr» gsiieSe 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 8 K, Naročnina ee poSilja na: UpravniSivo „Slovenskega Gospodarja* v Maribora. — IJst se dopoSilja do odpovedi. — Udje „Katcl, ji »kovnega drnStva" dobivajo iiat brei posebna naročnine, Posamezni listi stanejo 10 vin. — TJredniStvu: Koroška cesta Stav. 5, — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Korogis
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. £* inserate se plačuje od enostopne petiivrste za. enkrat 15 vin^ za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemaj do srede zjutraj. — N»*
zaprte reklamacije so poStnine proste.
Izjavi.
proizvajajoči stanovi. Kdor dela proti kmetu, najsi bo tiho oli odkrito, je grobokop slovenskega naroda.
1.	Dne 19. maja 1910 objavili smo v svojem listu članek pod naslovom: „Tri milijone '/.a učitelj-stvo."
Podpisano uredništvo in podpisani odgovorni u-rednik izjavljamo, da je bil dotični napad neutemeljen in obžalujemo, da je bilo slovensko napredno učitelj-stvo s tem člankom izpostavljeno pred celo javnostjo zaničevanju in zasmehn.
2.	Dne 30. junija 1910 in dne 21. julija 1910 smo objavili v svojem listu poči napisom „Šmartno pri Slovenjem Gradcu" dopise, ki se nanašajo na napad na Ignaca Kalinseka in njegovo smrt.
Podpisano uredništvo in podpisani odgovorni urednik izjavljamo, da je z ozirom na dognano sodno postopanje popolnoma neutemeljeno v teh dopisih izraženo sumničenje, kakor da bi bila „Narodna stranka" ali pa gg. Ivan Kac, Franc Verunik in Jakob Vrefiko povzročili napad na pokojnega Ignaca Kalin-šeka. Obžalujemo, da se je z objavo dotifinih člankom škodovalo dobremu imenu omenjenih dospodov.
V Mariboru, dne 11. marca 1911.
Boj za šolo.
Uredništvo.
Fran Rakovi?:, odgov. urednik.
Naši sovražniki.
Argentinsko meso se je prodajalo pretekli teden po nekaterih štajerskih mestih; Takoj je ta okolnost neugodno uplivala na ceno naše živine. Prekupci in mesarji so se izgovarjali, da jim pravzaprav ni treba kupovati domače živine, ker jim je argentinsko meso na razpolago. Živinorejci so se udajali takemu dokazovanju in popuščali pri cenah.
Ljubljanski list „Jutro", ki se tiska v liberalni Učiteljski tiskarni, se veseli uvažanja argentinskega mesa in rohni proti kmetijstvu, ki podražil je s carino meso in druga živila. Veselijo se udarca, ki se z argentinskim mesom zadaja našim kmetom, tudi sp.-štajerski nemški listi, katere najdeš največkrat v rokah nemškega uradništva. „Štajere" pa. sedaj nima besede do slovenskega kmeta. V svojih predalih nori zaradi poloma liberalne glavne posojilnice v Ljubljani, urednik Linhart je pa končal s shodi med spodnje-Štajerskimi krneti in hodi v Gradec na shode, kjer hvali list in svojo stranko kot predstražo nemštva.
Srce nas boli, ko vidimo, kako se najdejo med nami ljudje, ki se veselijo propadanja slovenskega kmeta. Naš narod ne sloni na stanovih, ki se zbirajo pod liberalno in nemškutarsko zastavo, ker to niso
Mi stojimo v hudem boju z liberalnim učitelj-stvom, Ijodisi nemško ali slovensko, nemškutarsko ali slogaško. Imamo druge nazore o nalogi šole, kakor ti ljudje. Nam sedanja šola. ne izpolnjuje nalog, ki jih stavi kmečko prebivalstvo do nje.
Cel učni načrt ima napačen pravec. Učencu se hoče napolniti glava z vsemi mogočimi tvarinami. Toda, kjer se ponuja največ, tam se navadno premalo poda. Kmečki otroci ne dobijo razven pisanja, čita-nja in računanja ničesar, kar bi se oziralo posebno na njih stan. Osem let morajo sedeti v Soli, in ko je teh osem let minulo, se ni storilo niti z mezincem, da bi se jim vcepila kmečka zavest, kmečki ponos in ljubezen do domače grude. Tudi ne dobijo nobene podlage za nadaljno strokovno izobrazbo.
Celodnevni pouk je ponekod pravo trpljenje za otroke in stariše. Majhni otroci bi morali biti vsak dan hribolazci, ki hodijo dan na dan po Šest ur, pri dobrem in slabem vremenu, pri vročini in snegu, po hribih in pečinah, in vedno s praznim želodcem. Vsaka postava se mora ozirati na kraje in stanove, ki spadajo pod njeno pravomoČ. Šolska postava je v tem oziru kruta. Njena brezobzirnost ne razločuje med gorami in tlakanim mestom, ne razločuje med daljavo v hribih in med bližino v obljudenih krajih.
Stariši morajo zahtevati, da se jim otroci vz-gojujejo v odločno katoliškem duhu. Tudi v tem oživa se z liberalnim učiteljstvom ne razumemo dobro. Ti bi imeli seveda najrajši, da bi bila šola popolnoma svobodna. Nam je za to, da se napolni otrok z nauki krščanske poštenosti in pravičnosti.
Že predolgo trpi naše ljudstvo pod določili sedanje šolške postave. Treba bo spremembe. Za to spremembo pa bo treba boja. Ne bomo se brigali v tem oziru za sovraštvo liberalnega učiteljstva, ampak stali bomo rama ob rami s kmečkim ljudstvom.
'oiifiini ogled.
— Drž. zbor je imel zadnji teden dve seji ter je sprejel nekatere spremembe za društveni zakon. Zraven pa pridno zborujejo različni odseki, pred vsem seveda proračunski odsek. Toda težko bo, da bi odsek pravočasno zgotovil posvetovanje in da bi se proračun Se pred prvim aprilom sprejel v zbornici. Vsled tega bo morala vlada prositi zopet za začasni prora-
čun, kajti s 1. aprilom ji poteče dosedanje dovoljenj* državnega zbora za izplačevanje plač in za pobiranje davkov. Ta teden bo imela zbornica dve seji, en» v torek, drugo v petek, med tem se bodo posvetovali odseki.
—	Novi davki. V proračunskem odseku je finančni minister dr, Meyer naznanil, da ne bo vseM davkov naenkrat zahteval od zbornice, ampak v dveh skupinah. V prvi skupini, o kateri želi, da se reši že po Veliki noči, naj bi bil osebno-doliodninski in žganjarski zakon. Oba davka bi naj bila višja, kakor jih je nameraval prejšnji finančni minister Bilinski. tako, da bi se zvišali doneski še za kakih 10 milijonov. V drugi skupini bi bil davek pri podedovanju, davek na vžigalice, davek na zdravilne vode, davek na avtomobile in davek na vino. Kakor znano, je po govoru finančnega ministra dr. Korošec v imenu naših poslancev takoj ugovarjal proti nameravanemu davku na vino. To je res, finančni minister ima zdaj svoj načrt, kako bo upeljal nove davke, a vprašanje je. Če ima tudi poslance, ki bi mu za davke glasovali.
—	Slovanski poslanci sedijo na Dunaju v Slovanski Jednoti skupaj, ter se posvetujejo o vseh vprašanjih, ki niso verska ali strogo gospodarska. V teh vprašanjih gre vsak klub svojo pot, kajti katoliškim klubom je pač težko iti z dr. Kramarjem ali dr. ¡^lo*-jem. Kljub temu, da so tako kočljiva vprašanja izločena, ni pravega sporazumljenja v tej skupini. Nekateri gospodje bi namreč radi, da bi se sedaj molčalo o vseh njihovih neumnostih. Vsi listi bi morali biti tiho, tudi če se zgodi še taka gorostasnost. Seveda sega. taka zahteva predaleč.
—	V Ljubljani se bije hud volilni boj med ljudsko in liberalno stranko. Obe sta že razpostavili vse svoje topove ter začeli streljati na nasprotne trdnjave. Moč je baje na obeh straneh precej enaka, zato je boj tem zanimivejši. Volitve se vrše v aprilu. Dan Še ni določen. Sedaj so že tudi socialni demokrati in Nevm-ei prišli na volilno bojišče.
—	Belgija in njen napredek. V Belgiji je že 20 let katoliška vlada na krmilu. Delo te vlade je živ zagovor katoliških načel v }>rosveti in gospodarskem delu. Železnic ni v primeri z drugimi državami nikjer toliko, kakor ravno tukaj, in vožnja, nikjer cenejša. Sploh ni nikjer v Evropi življenje tako poceni, kakor v Belgiji. Najznamenitejša lulca v Evropi je Antwerpen v Belgiji. Glede socialnega zakonodajstva koraka Belgija V prvi vrsti in delavstvo ne pozna bede. In kar je tudi dokaj vredno, Belgija edina v Evropi ni uvedla vseh 20 let, od leta 1884, do 1010. kljub zviša-nim izdatkom nobenega novega davka, razun da je zvišala davek na alkohol.
FODL1STEIL
Kaj je novega?
(Piše Klepetulja).
(Konec.)
Pa dam Mari tisti trak, oh dobra so Mari, dobra, en lep kos pečenke in pa oparjenih jabolk so mi dali zanj, Bog naj jim dajo dobro, pa se hitro j>oslo-vim od njih, ko sve se št- tudi zmenili, kaj je novega po svetu. Pa še četrtinko vina so mi dali, dobrega, sladkega; ne pijem rada, pa takrat mi je dobro storilo. No, pa če oni gospod pridejo iz Maribora k meni na obisk, jim bom pa že pripravila kakšno četrtinko tistega boljšega za gospoda, saj vem, da so ga navajeni. Saj ni greh vino piti, Še Noe so ga j)ili in sam Bog Sin v Kani Galilejski na svatovščini. ' Pa pijem četrtinko vina, in kaj mislijo gospod, kako je mladi svet pohujšan, menda vendar ne bom imela greha, da sem takšno hudobijo poslušala - tam pri okrogli mizi pri peči so sedeli fantje Tevžek, Franci, Tonče, pa stari kovač z očali, ki so jih že menda Ma-tuzala nosili celo svoje življenje, pa še eden drugi deda so bili, ki jim jih pa ne vem imenovati, in Tevžek, ki jo še-le reva iz plenic zlezla - koliko let pa ima, 28 do 30 — on jim je pripovedoval in jih učil, da ne sinejo biti ponižni: „Ali nisi sam svoj gospod?" jim pravi. „To me najbolj jezi," pravi, da naš ubogi delavec in kmet misli, da ni sam nič, tujec, Nemec, ali nemčur, }>a če ima denar, pa vse. „Poglejte te-le na-še ljudi!" pravi, „kako se jim hlačke tresejo ni kako stiskajo klobuk pod pazduho, kadar govore z Ježem —
seveda on ima denar, on je Nemec. Prosim vas", pravi, „ali se ni on obogatil z delom slovenskih naših delavcev in z našimi krajcarji, on bi moral pred nami klobuk doli jemati, pa ne mi pred njim."	... ,
Tako je govoril bogokletno, prosim jili gospod, in da bi malo lepše zgledalo, jo še rekel: „Naši ljudje bi morali biti bolj zavedni, naobraženi," ali kakor je že rekel: „Mi spoštujemo in se odkrivamo samo svojim ljudem, ki so v resnici naši prijatelji, bojimo se pa le Boga, le pred njim trepečemo in se mu klanjamo."
Jaz sem ga pa čisto vse dobro razumela, Bog ga bodo pa kaznovali. Bo tak mlečezobnik črez Ježevega gospoda zabavljal in se iz Boga norca delal; a-, li zna on nemški? Jež pa znajo! Pa darove dajejo tistim društvom, sem Cula, da stavijo nemške šole po Slovenskem, da bi so naši otroci — jaz jih nimam hvala Bogu - kaj prida naučili. Pa tudi dobre krščansko časopise imajo v gostilni. Jaz sama jih ne berem, pa to vem, da kaj slabega nimajo. To sem videla, da imajo „Štajerca", in Ježov gospod so rekli, da je to najboljši slovenski Časopis. Oni že vedo. In črez takšnega gospoda si upa Tevže zabavljati. Za božjo sveto voljo, takšna, vidijo, je sedaj mladina, pa jaz bom gosj)odu to povedala, pa ga naj tožijo. Se tisto malo ponižnosti, ki je je še med nami, bi rad takle smrkolin s sveta spravil. Pa pohujšuje in ščuva na vse strani. Povedala sem mu jih par Tevžekn, on se mi je pa smejal, trdovratne/.. „Kajti," sem rekla, „boš tukaj-le se norca delal iz Boga in Jožovega dobrega gosj>oda, ti, ki si se še ves inoker in polzek valjal po pleničkah, ko sem že jaz jajca v Celje nosila. Bog so svet in tebe ustvarili. Ježov gospod so pa dobri,
pridni, pošteni, znajo nemško, in vsi visoki gospodje v Celjo in drugod jih imajo radi. Oni so zato tukaj, da govore in zapovedujejo, pa ne tak-le smrkolin.
Pa mi je ponudil Tevže piti, ker se je ustrašil mojih besed — morebiti sem ga celo spreobrnila, Bog mi bodo že plačali — jaz pa nisem hotela piti. Da bi se le skesal in spovedal, kaj je govoril, gospod ga bodo že podučili. Jezna sem bila, Bog mi grehe odpusti; pa res, bo tak-le fantek kaj govoril, še veliki gospodje, ki imajo vedno bele ovratnike in o nikomur nič slabega ne govorijo, stopijo pred Ježovega gospoda s klobukom pod pazduho in jim pravijo „gnelier". In takšen gospod naj bi se pred Tevžekom odkrivali, ali ni to v nebo vpijoč greh? Nekaj starejših in pametnih možev mi je pa tudi reklo, da imam prav, da sem pokarala Tevžeka; par drugih trdovratnežev je pa čez mene zabavljalo, posebno Podgorski; pa ta je tudi u-molknil, ko so mu PuŠjak rekli, da je „pro.....Črni hu . . .". Prekrižala sem se,, ker je to grda beseda; pa prav so mu jo pa le povedali. Tempredrznežem in napuhnežem bodo že Ježov gospod malo hrbte u-pognili - Bog se usmili, kadar zvedo, kako črez njih delajo.
Mene je pa tako vjeziia ta framazonska družba napuhnjencev, da sem kar srčno odšla. Mari so mi dali roko in so me povabili, naj še kaj pridem; jaz sem jim pa obljubila, saj grom vsak dan mimo Ježa, kadar grem v Celje, ali pa nazaj Črez Laško. Saj bodo oni gospod, ko me obiščejo, tudi morali tam mimo, si naj ga pa gredo po eno četrtinko tistega po štirideset k Ježu, Tisti človeka čisto pomladi in ga napravi močnejega. Za takrat ga bom že jn.z tudi preskrbela eno kupico. .
— Revolucija v "Mehiki. Poročali smo že o revoluciji v Mehiki, ki se je pa razširila tako, da bodo morale posredovati ameriško Zedinjene države. Ze-cfinjene države so na tihem nalašč netile revolucijo v Mehiki, da bi tako dobile priliko, polastiti se te dežele, Sodaj bodo Američani res zasedli Mehiko,, da napravijo mir in da — ostanejo tam. Zedinjeno države so poklicale pod orožje 20.000 mož, ki se pošljejo na mehikansko mejo. Devet vojnih ladij je odplulo proti mehikanskemu obrežju. Kakor pa se poroča, obstoji med Mehiko in Japonsko neka pogodba, po kateri je Japonska v slučaju, da Mehiko kaka velesila napade, dolžna, priti s svojimi Četami in vojnimi ladjami Mehiki na pomoč. Kako drzni so revolueionarci, se vidi iz tega, da je poslal revolucionarec Madero vas-hingtonskemu zastopniku velesil spomenico, v kateri Jamči za življenje in lastnino v Mehiki bivajočih ino-zemcev, ako pridejo on in njegovi pristaši do vlade.
*	Izjave. Z ozirom na to, da je bila zadnja porotna klop v Mariboru zelo napredno-posilinemška, in z ozirom na okolnost, cia urednik g. Rakovič Še ta mesec izstopi iz našega uredništva, zdelo se nam je primernejše, da smo dve pravdi, ki so jih naperili liberalci proti nam, z izjavami na uvodnem mestu spravili iz sveta.
*	Iz šole. Nadučiteljem je imenovan stalni učitelj Jožef Conč v Jarenini. Stalni učitelji, oz. učiteljice so postali: na ljudski šoli v Kapeli pri Brežicah tamošnji začasni učitelj Jožgf Jerše, na ljudski šoli v Jurkloštru tamošnji začasni učitelj Andrej Gostiša, na ljudski šoli pri Sv. Marjeti v Rimskih toplicah tam. začasni učitelj Karol Drolenik, na ljudski Šoli V Kamilici tamošnji začasni učiteljici Emilija Wach in Pavla Bazelj, na ljudski šoli v LjubeČnem tamošnja začasna učiteljica Viktorija Zörer, in na ljudski Šoli v PetrovČah tamošnja učiteljska suplentinja Marija Con-fidenti. Za okrajnega pomožnega učitelja za politični okraj Slovenji Gradec je imenovan začasni učitelj v Mariji Puščavi, Andrej Leskovšek.
*	iz politične službe. Cesarski namestnik je 1-menoval narednika Miroslava Pleterška v Celovcu na-mestniškim kancelistom pri okrajnem glavarstvu v Slovenjem Gradcu. Slučaj je nanesel, da je imenoval narednika Pleterška obenem kranjski deželni predsednik za vladnega kancelisla za Kranjsko.
*	Žalostni podatki. Iz dosedaj znanih izidov ljudskega Štetja se more razvideti, da pravzaprav kmečko prebivalstvo splošno povsod nazaduje. Mesta postajajo vedno večja, vasi pa vedno manjše. Velik del kmečkega prebivalstva se izseljuje v mesta in trge, da bi si lažje služil kruli. Da je tako upanje navadno goljufivo, je znano, kljub temu pa izseljovanje v mesta ni manjše, V takih razmerah je pričakovati, da bo izkazala statistika v nekaterih deželah komaj 50% kmečkega prebivalstva, 1 med tem ko ga je bilo pred 20 leti povprečno še 60%. Treba jo resno misliti, kako bi se omejilo izseljevanje kmečkega prebivalstva z domače grude, kajti brez močnega kmečkega stanu država nima zadostnih življenskih sil.
*	Orožne vaje v ITI. armad nem zboru so so .sledeče določile: Pehota in lovci: rezervisti dne 24. aprila do 6. majnika, nadomestni rezervisti: od 8. do 10. majnika, 22. majnika do 3. junija. Pehotni pionirji: 8. do 10. majnika; 22, majnika do 3. junija; kava-lerijski pijonirji G. do 22 junija, ¡Trdnjavskj artilerijski polk Št. 4 in trdnjavski artiljerijski bataljon Štev. j 3: 24. aprila do 0. maja; 8. do 10. maja, 22. maja do1 3. junija; 6. do 18. junija; 10. junija do 1. julija. Pi-jonirski bataljon štev, 15: 1. do 13, majnika. Tren-ska divizija Štev. 3: rezervni podčastniki 1. in 28. majnik, 1. do 18. junija; rezervni poddesetniki in rezervni trenski vojaki: 8, do 28, majnika, 8. do 28. junija. Rezervni kolesarji vojaki pehote in manj izurjeni vojaki kolesarji, nadomestni rezervniki pehote in lovcev: 1. do 13. majnika; 24. majnika do 6. junija. Sanitetni oddelek št. 7, 8, 9 rezervisti in. nadomestni
rezervisti: 3. do 15. aprila; 18, do 30. aprila; 1. do 13., 15. do 27. majnika, 1, do 13., 16. in 28. junija,
*	Ces. voj. vaje se bodo vršile letos na ogrsko-
hrvaški meji.. Pri teh vajah se bo uporabila prvič neka novost, ki bi dobro služila v slučaju kake vojske v hribovitem ali gorskem svetu.
*	Naš prvi droadnought bo spuščen v morje dne 27. maja t. I. Ker pride pri tej priliki uajbrže sam cesar v Trst in bo ondi zbrano vse naše ladjevje, bo gotovo tudi iz naših dežela odšlo veliko ljudi gledat ta slovesni in lepi prizor. Kolikor je dozdaj znano, bo naš prvi dreadnought imel 20.500 ton, turbinske stroje 25 do 26,000 konjskih moči, 12 topov kalibra 30% cm in 12 brzostrelnih topov kalibra 15 cm ter veliko 7 cm topov. Stolpi za velike topove bodo štirje, v vsakem po trije topovi,
*	Prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand je prišel dne 4, marca z družino na otoke Brioni. Na kolodvoru v Pulju ga je pozdravil namestnik princ Hohenlohe, zapovednik vojne luke admiral Ripper, in voditelj okrajnega glavarstva, dvorni svetnik groi Attems.
*	Vojvodinja Hohenberg — nadvojvodinja, Govori se, da bo soproga avstrijskega prestolonaslednika, vojvodinja Hohenberg, imenovana za nadvojvo-dinjo.
*	Davek na vžigalice je baje gotova stvar. Tovarnarji so se že sporazumeli s finančnim ministrom. Država pokupi vse tovarne.
*	Kmet. dražba. Na občnem zboru štajerske Kmetijske družbe bodo slovenske podružnice zagovar-j"ale predlog, da se da tudi ravnatelju slov, šentjursko Šole glas v osrednjem družbinem odboru, kakor se je dalo to ravnateljem nemških šol. Nadalje se bodo zavzele tudi za predlog, da se poučuje na Šentjurski Šoli tudi vinarstvo, oziroma da se ustanovi v kakem drugem okraju posebna slovenska vinarska šola.
*	Ceno živini so na sejmu klavne živine v Gradcu dne 9. marca zelo padle. Opazilo se je, da so se cene pri nekaterih vrstah živine znižale celo za 10 do 20 K pri 100 kg žive teže. Na tem sejmu se je prodalo silno malo živine. Tega udarca za našo domačo živino je krivo meso iz Argentinije, ki se ga je poslalo zadnji teden velike množine v mesto Gradec, Maribor, Ljubno,_ Dunaj in dr. Sedaj vidimo zopet, koliko Škode napravi tuja živina in argentinsko meso našim živinorejcem. Zahteva kmečkega ljudstva naj bo, da se uvoz argentinskega mesa v avstrijska mesta prepove.
*	„Osrednja zadruga za vnovčevanje živine in pospeševanje živinoreje v Mariboru" ima dne 20, marca 1911 ob 8, uri dopoldne v prostorih „Kat. delavskega društva v Mariboru", FloBergasse 4, redni občni zbor. Razven volitev je tudi predavanje o živinoreji. Predava živinorejski inštruktor Fr, Krištof iz Ljubljane. Kmetje živinorejci! Udeležite se v velikem številu tega zborovanja, na katerem se bo izključno razpravljalo o povzdigi živinoreje. Pridite, zaupniki iz vseh župnij, da slišimo vaše želje in. nasvete!
Osrednja zadruga za vnovčenje živine naznanja, da naj spodnještajerski živinorejci pošljejo naznanila o živini, ki jo imajo na prodaj, naravnost na Osrednjo zadrugo za vnovčenje živine v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, ki bo potem vse potrebno uredila.
Slovenska tiskarna v Celju. Društvo Zveza slovanskih posojilnic je odložilo tiskarniško koncesijo pod pogojem, da se podeli ista zadrugi Narodna založba. Tudi več drugih prošenj za tiskarniško koncesijo je vloženih. Kako se to vjema z liberalnim kričanjem, da se je hotelo slovensko tiskarno uničiti?
*	Na pobegu. Iz liberalne celjske Zadružne zvezo so začele izstopati različne posojilnice. Tako je izstopila posojilnica pri Sv. Tomažu, v Trbovljah in Pilštanju. Razlog bo pač ta, da je Zadružna zveza v Celju prizadeta na polomu Glavne posojilnice v Ljubljani,. Celjska liberalna posojilnica (Nar. Dom) Še vedno vstraja pri celjski Zvezi. „Nar, List" jo vsled tega visoko povzdiguje ter jo hujska, naj ne da več vi-
Sem si pa Šla v Ježovo trgovino po malo kofe-ta, O imajo zelo luštuo, mlado prodajalko, ali kakor se po domače reče „lodenskega jjozreta", se je dalo včasih že kaj pokramljati ž njo. Sem pa tudi oni dan malo kramljala, naenkrat pa pride, ko bi ga iz zraka vrgel, OgrajenŠekov študent notri, tisti, ki študira za dohtarja, ker ni hotel dobro storiti in Čisto pregrešno se je obnašal. Roko je dal „pozretu", pa tikala sta so, pa gledala, pa smejala. Kaj sem pa jaz hotela, videla sem dovolj, prekrižala sem se, pa sem odšla, Taki, taki so mlad) ljudje!, Pa na „lodenskega pozreta" sem še malo držala, a ljudje pravijo, da ga tudi ni nič prida, posebno gospoda, ki je nekaj študirala, ona bo to že vedela, bolj ko mi. Kaj jo treba roko dajati pa smejati se takemu sprijenemu Študentu. Ce bi ga bilo kaj prida, dobro bi bil storil, pa gospod bi bil. že letos bi bili lahko veseli vsi skupaj na njegovi premiciji. Saj pravijo stari ljudje, Če bi njegov rajni oče vedel, kakšen lump je, ker ni postal gospod, trikrat bi se v grobu okoli obrnil in na glas bi so razjokal. Kaj jo troba materi solze pretakati pa denar zapravljati za njega. Saj iz njega ne bo nikoli nič prida, še z raztrganim cekrom bo beračil in za plotom bo cr.....— saj pravijo. Kaj če bi bil tudi kak
drugi gospod, takšen ni pri meni nič vreden. Seveda gre tudi v cerkev in se dela, ko bi molil, sem ga 2e sama videla, pa to kar iz hinavščine; zakaj pa potem z dekleti govori, če je res tako priden. Lump je, le meni verjemite! Glavo stavim, da ne bo nikdar nič iz njega. Babe so ga zapeljale, saj tako so mi
pravili ongov očo — no, pa ko bi se Šele spoznal. Ko bi bila jaz z našim županom, jaz ga zaprem tako dolgo, da bi se v luknji izpreobrnil. Pa ti ljudje mu Šele menda potuho dajejo.
Ko sem kofeta in pa še soli kupila, sem jo pa mahnila spet proti domu. Kaj pa oni gospod pravijo, kakšno sol je boljše kupovati, morsko zrnato ali štok-na.to? Mi je že marsikdo pravil, da je v morski mnogo nesnage in pa smeti, in da naj kupujem Štoknato. .Taz pa pravim, Bog ne daj; kupujem že od nekdaj zrnato, pa še nisem poginila od njene nesnage. To je le sama prevzetnost, vse bi bilo rado lo „nobel" in po novem — ponižnosti ni. Kdo bi si Še to skrb nalagal in štoknato sol kupoval. Pravijo, da je bolj okusna, a-li, kakor rečemo, „apetitlih", pa to je larifari. Zrnata sol še nobenemu ni želodca predrla. Pa njim, gospod, ko me obiščejo, bom že s tisto osolila, katero imajo rajši. Oni so pač oni.
Oh da, skrbi so skrbi; cele noči ne morem spati, kar mislim, jočem in premišljujem. Se jaz, ki grem vsaki dan v cerkev, in sem pobožna, nisem svetnica, čeravno ne vem, kake greho bi kaj imela, kaj še-le potem drugi, ki niso tako pobožni in ne molijo toliko, ko jaz — posebno mladina. Svet se bo v hudobijo po-greznil.
Ko sem tako Šla potem proti domu, sem Še marsikaj zvedela, posebno od stare Osi ne Polonke, ki sera jo srečala; ona ve tudi veliko povedati. Pa nikar naj ne bodo preveč radovedni gospod, vse bodo prihodnjič zvedeli.
narja za kak klerikalni zavod. Ker roka roko um'raT je seveda celjska posojilnica v Nar, Domu odgovorila z velikim inseratom v glasilu liberalcev. Tudi ptujska posojilnica v Nar. Domu je še vedno pri celjski Zvezi!
*	Naše posojilnice so sedaj, hvala Bogu, povsod vzorno urejene in vsled tega popolnoma varne in zanesljive. Zato pa je treba, ako bi se našel kje kak obrekovalni jezik, takoj brezobzirno nastopati. Kdor bi le dvomil ali sumničil nad varnostjo naših zavodov, tega zapodite takoj pred sodnijo, da ga zaprejo, najsi bo obrekovalec nemškutar ali liberalec.
*	Na Murskem polju so liberalci, ki so dosedaj pri volitvah, zborovanjih in časnikih vestno hodili s celjsko Narodno stranko, začeli tej razpadajoči organizaciji' obračati hrbet. Ker pa nočejo vstopiti v katoliško kmečko stranko, hočejo sedaj skovati neko spravno stranko, kjer bi klerikalci in liberalci živeli med seboj v objemu in ljubezni. Samo gospodarski prdgram hočejo imeti. Stvar je napačna. Mož katoliškega in nekatoliŠkega prepričanja nimata nikdar i-stega gospodarskega programa, o tem so se pa® že lahko muropoljski kmetje poučili na nekaterih liberalnih voditeljih. Liberalci pridigajo odiranje kmeta, katoliške stranke vzajemno podpiranje. Prepričani smo, da rojaki preporoditelja Slovenije v katoliškem smislu, rojaki kardinala dr. Misija ne bodo z zapuščenimi liberalci ustvarjali verske brezbarvne organizacije.
*	Izseljevanje v Indijo. V zadnjem Času so je pogosteje pripetilo, da so se neimoviti ali malo i a» sviti avstrijski državljani podali preko Trsta v Bombay, iskat ondukaj dela, ne da bi bili poznali ondotne posebne delovne razmere. V Indiji opravljajo največ o-brtov ondotni deželani (rojaki), ld delajo izvanreino ceno. Troha evropskih delavcev, kateri dobe delo, so strokovnjaki, kakor strojevodje, mehaniki, elektrotehniki itd., ki pa morajo razven usposobljenosti v svoji stroki biti popolnoma vešči ne le angleškega, tam-več tudi jezika tamošnjih deželanov. Glede malo sluSb te vrste se daje razven tega prednost britanskimi (ang-leškim) državljanom, UvažujoČ ta dejstva, se mora trditi, da so nade avstrijskih državljanov glede dobave dela v Indiji neugodne.
*	„Kres", slov. kat. izobr. društvo v Gradcu vabi na veselico, ki jo priredi dne 25. marca 1911 v dvorani restavracije „Zum grünen Anger", Leonhard-Straße Št, 3 ob 4. uri popoldne. Na vsporedu je petje, tamburanje, govor veleč. g. prof. dr. Hohnjeea, igra „Tri sestre", prosta zabava. Vstopnina: Sedeži: I. prostor 1 K, za Člane 80 vin. II. prostor 70 vin., za Člane 50 vin. Stojišča po 40 vin.
: Mariborski okraj.
Maribor. V soboto dne 11. t. m. se jo ustcelif pri „treh ribnikih1" 191etni Vilibald Vollgruber, trgovski pomočnik pri tvrdki Fontana, Umirajočega je prepeljal rešilni voz v bolnišnico, kjer je črez & uro u-mrl. Vzrok samoumora neznan. — Ravno isti dae se je obesil dninar Jakob Kranjo, stanujoči v Jožefovi u-lici 29, v tam nahajajoči se drvarnici. Bil je že dalje časa radi brezdelnosti ves potrt in vlada mnenje, da je povzročil samoumor trenutek duševne omračenosti.
m Izpred sodišča. V ponedeljek, dne 13. t> m. je bil od porotnega sodišča v Mariboru obsojen na 18 let težko ječo moriloc Klobasa, ki je začetkom januarja t. 1. s sekiro zavratno umoril posestnika Dap-kota v Jarenini in ga oropal. Morilec, ki je doma iz Št. Petra pod Sv. gorami, je živinsko dejanje priznal. Klobasa je bil tudi velik prijatelj Šnopsa,
m Sv. Križ pri Mariboru. Občni zbor tukajšnjega Bralnega društva, ki se je vršil pretočeno nedeljo, dne 12. t. m., je zopet pokazal, da je isto teli v preteklem letu v polnem obsegu vršilo svojo dolžnost. Zlasti mladina je bila kaj marljiva v prirejanju shodov, poučnih kakor zabavnih, pa tudi v rabi društvene knjižnice. Iz odborovega poročila posnamamo, da je društvo lansko leto priredilo 12 poučnih shodov in ö veselic s petjem in gledališčnimi predstavami, ter ima na ta način v teku svojega 231etnega obstanka eno na vsestranskem delovanju najplodovitej-ših let za seboj. Dohodkov je imelo v preteklem letu 162 K SO vin., strdškov pa 115 K 87 vin., tako, da nam preostane Še v blagajni 46 K 93 vin. Društvo šteje sedaj 82 rednih članov, a laMo bi se to Število gotovo še podvojilo, saj je članarina 60 vin. na loto, tako majhna, da jo pač zmore tudi najrevnejši. Kri-ževčani, le oklepajte so vedno bolj, in držite se radi svojega Bralnega društva, katero naj vam bodo, kakor je pripomnil poročevalec k sklepu svojega poročila, nekako skupno ognjišče, na katerem naj se vedno bolj ogreva in poživlja vaša ljubezen do mile nago slovenske domovine sploh, posebej pa še do svojoga kmečkega doma. Novo sestavljen odbor nam je porok, da bo društvo tudi v bodoče marljivo delovalo. Občni zbor jo bil dobro obiskan, do 100 ljudi. Z napeto pozornostjo so vsi navzoči sledili zanimivemu predavanju g. dr. Leskovar-ja iz Maribora, v katerem je kaj poljudno in razumljivo razpravljal o političnih pravicah državljanov. Požrtvovalnemu gospodu doktorju iskrena hvala za njegov trud! Upamo in prosimo, da bi poučna prodavanja imenovanega gospoda še večkrat mogli slišati!
m Zgornji Dupljnk. Da jo zgradba mostu pri nas neizogibna, o tem smo vsi eno misli. Toda kdo je kriv, da se ne sezida, o tem mislijo štajeroijanci in liberalci drugače, kakor mi. Eden, ki bi rad izvedel, kje je resnica, so jo vsled tega obrnil v Gradeo, in dobil tam to-le poročilo: Štajerski deželni zbor je bil vsled dreganja slovenskih poslancev pripravljen, da-
ti doneske za zgradbo mostu. Proračunski odsek je že po izvajanjih dr. Korošca in dr. Verstovšeka sklenil, da.fi kot prvi obrok 20.000 K. O tem sklepu je obvestil deželni odbor okrajni zastop v Mariboru in c. kr. namestnijo ter izrazil upanje, da bo dala tudi država primerno podporo, ker mora tudi njej biti ležečo na tem, da se zgradi most. Okrajni zastop sploh ni več z mezincem ganil zaradi tega mostu. C. kr. namest-aija pa je z dne 23. decembra 1900, Štev. 2, 2180:7 naznanila, da ministrstvo za javna dela noče dati nobene podpore, ker mora skrbeti za druge ceste in mostove. Kakor se je izvedelo, so nekateri nemški poslanci delali v ministrstvu proti mostu, in sicer taki poslanci, katere postavlja „Štajerc" za vzor poslan-eev. Slovenski liberalci pa sploh za most niso storili koraka, pač pa so po svoji navadi le pridno hujskali in lagali.
a Daril« za irnzej. Fr H rti v Slivnici, Mirkov 8lo*ar, Ma-jcievo Uzajemno hlovuico, Slavisehe B ar ter 1 18«5 6S dr. E Pi« fufi »¿v-tat v Maribora. 7.eta>ih novrev, mau> orski orli 10 starih novce . UrSi Gnus, trežuica v Mariborn, lesen izrezljan krii (domača diilo^, A Godec nčitel) t Leiubahn 39 različnih pti-»v in li sičj.i 1 banjo, J1 Lesjak, nčitej v Rušah, 1 noži* in 1 verižico za asi.eki pis J. Jan, posest, v ! embahu, t letn k „Vedela* in Kranjske Cbeiiee, J. Krevh, gimnazije«, p šmarno t rokopisn i z S ar ga i-rga Rojaki! Tujci nan hofejo ugrabiti tudi starine in nmetnine, delajte in d rujte za naš muz,si.
m Jarenina. Na Marijin prem k, dne 25. t. m. priredi naU aiJa<?en Ska zvfza, podnfno predavanje. Govori veleč. g. kapi n Golob <» St. Uja. Vse fante prijazno vabimo, pa tadi možje so dobrodošli
ptujski okraj
p Ptuj. Včeraj, dne 15. t. m. so se tukaj začeli zapet svinjski sejmi.
p Črna gora pri Ptuju. Radovednost in Vam, g. urednik, dana obljuba, me ne pustite pri miru; podam se zopet proti Stoprcam. Za menoj se pripelje oela vrsta vozov. Kam tako naglo, jih vprašam. V Stoprce po hlode za Hamre. Bi smel prisesti? Sem tudi namenjen v Stoprce. Prijazni voznik me sprejme na voz. Kaj pa je novega v Stoprcah? Nisem bil on-di od tistih dob, ko so ob izvolitvi novega župana tako streljali, da so se cele Stoprce tresle, Ce se ne motim, bilo je leta 1904. Dragi prijatelj! Ce toliko let niste bili v Stoprcah, tedaj jih niti poznali ne boste. Imajo drugega župnika, novega Župana, prenovljeno župnišče, povečano in novo slikano cerkev in Šo vse sorte novin. Kaj pravite, novega župana imajo? Kam pa je odšel Štefan Jus, kateremu na Čast so gromeli iopidi? Saj pa ni umrl; bil je Še mlad. O, Pustačjak je še čvrst, Čeravno ga je prašiča na iurežu v Pisti-ki nekoliko pohapala; pa tista mu ni zbila županske krone z glave. Kaj pa? Tote preklicane volitve. Ko bi bil župan izvoljen dosmrtno, tedaj bi Stef Še sedaj županova!; pa izvoljen je bil za tri leta. Pa vkljub temu se je držal moško in je tri leta nategnil. Cele tri leta so se zaganjali vanj „klerikalci", pa mu niso mogli do živega. Dvakrat so volili in enkrat so hoteli voliti, pa Pustačjak jih je nagnal. Tri leta mu niso mogli do živega. Sedaj pa je prišlo nesrečno suš* no leto 1909. Pustačjak je hotel tretjo volitev izvršiti popolnoma postavno, kakor se je sploh postave strogo držal. Pa glej Šmenta; postavnost in prevelika po-Šteuost ga je spravil'' ob župansko Čast. Se celo župnik je prišel v občinski odbor. Seve so rekurirali in Naprtili župniku sodmjsko preiskavo, pa bilo ie prt*. i>ozno. Novi občinski odbor si je dne 30. junija 1010 ?TvoItl za župana hauptklerikalca Ignaca Vrabi*
p Vurfcerg. Dne 10. t. m. je umrl tukaj mizar Jakob Filip Horvat, star 48 let,. Pred tednom še zdravega in veselega moža je spravila nesrečna pljučnica v prerani grob. Rajni je bil v obče priljubljen in veselega značaja. Zapušča 8 nepreskrbljenih otrok in žalujočo ženo. Bodi mu žemljica lahka! — Dne 8. t. m. je deklici Neži GaŠpariČ pri žaganju drv zlomilo nogo. Nesreča nikoli ne miruje.
p St. Lovrenc v Slov. gor. Lansko leto smo brali v „Slov, Gospodarju" opombo, da že prav srčno želimo zopetne prireditve v Šoli. Takšen dan veselja se je nudil nam starišem dne 26. februarja t. 1. In glej, strmite in občudujte vsemoč Jurja!. Ob enih je bila določena občinska seja. Po isti nam prebere gospod nadučitelj visoko prepoved, rekoč: Usnjar Jurij, kot načelnik krajnega Šolskega sveta, odločno prepoveduje vsako veselico v Šoli, ako ni dovoljenja od gosposke. A kljub tej prepovedi vsenemškega 'Jurja smo korakali vsi zbrani v Šolo. Zbralo se je razun proč. duhovščine mnogo starišev, ki so se veselili 3 svojimi otroci. In res, veselo je bilo gledati našo de-co, kako se je sukala na odru, veselja in smeha je bilo dovolj! Koliko truda je bilo pač k temu treba, prodno se je dosegla ta dovršenost. Marsikateri vajeni igralec no bi bil stvar boljše dovršil; in ta redki zavžitek se nam je hotel zabraniti? To veselje se je hotelo naši deci, kateri so žarela lica od veselja, pokvariti? Trud našega cenjenega učiteljstva se je hotel poplačati s prepovedjo v zadnjem trenotku, in sicer iz zgolj narodnega nasprotstva. S to prepovedjo jo Jurij, privandraneo pokazal, koliko mu je mar na-Sa deca, za katero se v nepotrobnih prilikah toliko poteguje.
p Zupfovja vaw. Tukaj je dne 21. februarja načrte smrti umri posestnik in daleč na okoli znani lončar Valentin Motaln. Dne 16. prosinca mu je ravno tako nagle smrti kakor zdaj on, umrla njegova žena, itate<*a mu je zapustila dva, Še mala otročiča. Mož si hitro poiskal drugo Ženo, da bi otročičem nadome-kovala mater. Dno 20. februarja, ravno ko bi bila imela iti k poroki, pa ženin hudo zboli, da ne more vstati. Cez dva dni žo je žonin umrl. N. v m. p.!
p Volika Nodolja. Pri ljudskem Štetju se je na-šiolo prebivalcev pn občinah: Runeč 493t Sodenci 544,
Sardinje 930, Trgovišče 296, Velika Nedelja 836, Vi-čanci 343, skupaj 3342, 18 manj od leta 1900. Približno toliko jih je v Ameriki, od koder nc pošiljajo posebno dosti denarja ali veselih poročil. Mnogo naših ljudi je v zimskem času v tovarnah na Zgornjem Štajerskem, v rudniku v Trbovljah, tudi na Nemškem, na Francoskem, mnogo naših deklet in mladeničev služi po mestih, da skoro ni mesta, kjer bi ne naletel na Velikonedeljčana, celo v Bosni so. Mi pa imamo tudi Nemce, 39 po Številu; vsi v občili volikoueJoijaki; v 10. letih so se namnožili za 6; nekaj jih .¡e v resnici nemške narodnosti, in govorijo samo nemški, večinoma pa govorijo samo slovenski, ker nemški ne znajo drugega, ko poslušati; dali so se pa med Nemce zapisati, ker si domišljajo, da so kot taki več vredni ali pa bolj priljubljeni. Splošno pa je narodna zavest živa; Mohorjanov jo za pet več od lani, zanimanje za „Slov. Stražo" je toliko, da so darovali Mo-horjani 20 K, na gostiji Ivana Kuharič in Roze Majcen se je nabralo 22 K, na gostiji Antona GaŠpariČ 4 K 87 vin. v njen namen. Upajmo, da se tudi pri nas kmalu ustanovi podružnica „Slov. Straže". Na Občnem zboru Bralnega društva je bil izvoljen stari odbor; Mladeniška zveza pa si je izvolila predsednikom Antona Kosi iz Ključarovec, vrlo delavnega mladeniča,
p Sv. Tomaž pri Ormo/u. Ponosni smejo biti Tomaževčani na ustanovni občni zbor podružnice „Slov. Straže", ki se je vršil dne 5, t. m. v gostilni g. Mat. Caf. Bil je res sijajen. Nad vse nas je izne-nadilo nenavadno veliko število zborovalcev, med katerimi je bila najbolj zastopana zavedna mladina. Bilo je vseh skupaj čez 200. Zborovanje jo vodil domačin, g, poslanec A. Meško, ki je v krepkih besedah pozdravil mnogoštevilno občinstvo. Nato je g. Fr, Že-bot iz Maribora prisrčno pozdravil zborovalce v imenu štajerske krščanske organizacije, ter je v poljudnem govoru pojasnil navzočim, k,ako potrebna je usta-novitev podružnice „Slov. Straže", Za njim je še mladenič Mart. Pučko, tajnik Mladeniške zveze, pričujoče prijazno povabil k pristopu k novoustanovljeni podružnici. Izvolil se je podružnični odbor, obstoječ iz mož: A. Meško, J. Rižnar, Fr. Kostanjevec in Fr. Močnik, kakor tudi pomočni odbor, v katerem ima vsaka vas svojega zastopnika. Na novo je pristopilo 82 udov, večinoma rednih, gotovo častno število. Med temi je zlasti mnogo vrlih deklet. Zabavali so nas tudi marljivi domači pevci. Ta shod je pokazal, da je ogromna večina naših župljanov v taboru katoliške stranke, razun nekaterih suhih liberalcev, o katerih pa sicer ni vredno govoriti. Bog živi in krepi najmlajšo podružnico „Slov. Straže" na Spodnjem Štajerskem ! Sosedje, posnemajte nas!
p Krčev nsko bralno društvo pri Ptuja priredi v nedeljo dne 26. marcija po veiernicab v prostorih kmečke posojilnice podučen shod ca katerega uljudno val i vse okoličane, zlasti pa mladino odbor Tudi Dekliška zveza ima takrat (in ne 19 marcija) svoj mesečni sestamk.
p Kmetijsko braln« društvo pr Sv Florjanu ob Boču ima prihodnjo nedeljo dne 19. marca po večernicah svoj občni zbor» prostorih bralnega drušva z navadnim vs oredom.
p Sv. Križ tik Slatine. V nedeljo dne 19. t. m. ima katol. pol. druStvo za rogaški okraj popoldne ob 3. nri v prostorih g Ogrizeka svoj redni občni zbor. Pridejo tudi govorniki cd drugod. K obilni udeležbi vabi tdbur.
ljutomerski okraj.
1 Mala Nedelja pri Ljutomeru. Dne 27. februarja t. 1. dosegla je tukaj svojo SOletnioo spoštovana Rospa, zdravnikova vdova in posestnica Jožefa Pore-kar, iz rodu Matjašičev, ki jo je v svoji skromnosti tiho obhajala. Sprejela je ta dan Še čvrsta mnogo ča-stitk.
1 Gor. Radgona. Naše Bralno društvo je imelo dne 12. februarja t. 1. svoj redni občni zbor, pri katerem se je volil nov odbor, ki je obljubil, da bode delal ter s svojim vzgledom navduševal in vspodbujal ude Bralnega društva za ljubezen do domovine in slovenskega jezika. Izvoljeni so sledeči: C. g. Rajmund Bratanič, predsednikom; g. Janko Pelcl podpredsednikom; g. Henrik RobinŠak tajnikom, g. Franc San-tl blagajničarjem, g. Martin RoŠkar njegovim namestnikom; g. Anton Osojnik knjižničarjem, gg. Frano Prajndl in Jožef Kavčič odbornikom.
1 Sv. Jurij ob Sčavnici. V nedeljo, dne 5. marca je imelo naše društvo svoj občni zbor za leto 1910. Predsednik g. Jernej Košar prav prisrčno pozdravi navzoče člane, navzočih je bilo okoli 80, večinoma mladeniči in dekleta. Društvo je imelo v preteklem letu 188 K 90 vin. dohodkov in 177 K 80 vin. izdatkov. Društvo kot tako je delovalo samo zelo malo, delali sta le Mladeniška in Dekliška zveza. Nato izrazi dosedanji dolgoletni predsednik g. Jernej Košar, da iz različnih vzrokov na noben način ne more prevzeti več predsedništva v Bralno društvo. Izvoli so nato za predsednika že dolgo v Bralnem društvu in v Mlade-niški zvezi delujoči mladenič Hole Franc; za podpredsednika g, kaplan Ratej Miroslav; za blagajnika mladenič Janez Golnar; za tajnika g. kaplan Er-hatič Martin, za knjižničarja g. Ivan Košar, za odbornike g. organist Valentin Kocbek in mladenič Fr. Kolbl, za računske preglednike č. g. župnik Janez Kunco in g. Župan Jakob Nemec. Med slučajnostmi se poziva člane, naj prinesejo v Bralno društvo več življenja, kar se bo godilo s tem, da se bodo prirejala od časa do Časa za Bralno društvo predavanja praktične vsebine. K tem predavanjem bo imel potem pristop vsak, ki je prijatelj društvenega življenja in gibanja. Ce si je tu in tam namreč tudi kdo želel so udeleževati društvenega življenja, mu ni bilo mogoče, ker sta imeli le obo zvezi vsaka zaso navadna dru-fitvona predavanja* Sodaj bo pa poskusilo prirediti
Stran 3.
^■-ai^ritr.-i-n T -»-t—-ir»T—nr-.a. ju— i ■■ «nrj—■» • ■ «.i.-i-i ihhiii»i^—-, , , , ■—"•rrri ■ m*
društvo nekaj javnih shodov in predavanj, da se tako razširi smisel za društvo na vse sloje. Svetovalo se je, naj se naročajo tudi tuji govorniki; gotovo se bode to z veseljem storilo, ko bo društvu to mogoče. Naloga Dekliške in Mladeniške zveze pa bi naj bila v prvi vrsti, da se v MladeniŠki in Dekliški zvezi obravnavajo stvari, ki so tičejo strogo teh dveh stanov, in naj bi bila nadalje vsaka zveza nekaka šola za javno delovanje bodočih mož in žen.
1 Sv. Križ na Murskem polju. Tukaj na Murskem polju se jo začelo neko gibanje, o katerem se pravi, da se mu gre za spravo. Za njim pa stoje ne naši učitelji, ampak liberalni. K nobenemu dosedanjih shodov ni bil povabljen kateri izmed duhovnikov, pač pa vedno liberalni učitelji in nadučitelji. Sumljiva mora biti vsakemu tudi stranka, za katero se peha Jože Rajh, ki je toliko delal ob volitvah zt* liberalnega kandidata, PuŠenjak in Puconja hočeta imeti zedinjeno 6tranko na gospodarskem programu. Tudi gospodarski programi so različni, različen je socialdemokra-ški, liberalni in krščansko-socialni program. Mi hočemo pa imeti ne samo gospodarski, ampak tudi verski in narodni program. Ne vemo tudi, zakaj bi se pri Sv. Križu delalo za spravo, ko smo vsi enega duha pri Kmečki zvezi. Par nezadovoljnežev je, toda takih ne bo nikdar manjkalo. Ako je gospodarski verski narodni program Kmečke zveze pravilen, potem ni treba novega programa. Ce ni pravilen, potem naj snovatelji povedo, kje je ta program napačen. Sicer pa po naši pameti ne bo edinosti, če se sedaj osnuje Še tretja stranka, pri kateri bodo nosili zvonec PuŠenjak, Cvetko, in Puconja, ki v istini vendar niso bili nikdar pri nobeni katoliški stranki ali struji, ampak vedno ž njo v boju, bodisi odkritem 'ali prikritem. Značilno je, da o teh spravnih shodih poročajo z dopadajenjem vsi liberalni listi, slogaški in celjski. D tem zborovanju dobimo Še to-le poročilo:
Seveda je veliko boljše in lepše živeti v miru in edinosti, kot v boju in sovraštvu. Pa vprašanje je vendar, ako se nam ravno ta stvar posreči v našem kraju, ali nas bodo tudi drugi posnemali? Pri nas v križevški župniji je tudi vsa taka sprava nepotrebna, saj pri nas nimamo nobenega razpora, o tem ve tudi Širša javnost. Saj že dolgo celo preteklo leto ni bilo nobenih napadov na nas ne od ene in ne od druge strani; par „Nar. Listov" res prihaja k nam, pa Še ti ga večinoma ne plačujejo, ampak ga dobijo od kakih „znancev".. Kakih par oseb je mogoče tudi drugega mišljenja, pa tudi ti svojega prepričanja nikomur ne vsiljujejo; mogoče je v ljutomerski župniji taka sprava bolj potrebna. Nekako sumljivo pa je, da sta sklicatelja shoda, g. Puconja in Kardinar vabila razun kmetov tudi tri nadučitelje, ki so vsak od Sv. Križa po eno uro oddaljeni, a ravno pod oglom pa se našima duhovnikoma, g. župniku in kaplanu, ki tudi nista zadnja v javnem življenju, o tem ni nič povedalo in vabilo. Zakaj ne ? — Ali imamo res premalo strank, da bi se morala ustanavljati še nova? Ali bi ne bilo-bolje, ako člani Nar. stranke uvidijo, da se njihova ladija potaplja in jo hočejo prej zapustiti, da se pridružijo k nam, k naši K. Z., katera ima ravno isti program in je že po celem Spodnjem Stajerju vkore-ninjena, ako pa vidijo, da jim ni kaj prav pri K. Z., pa naj pri občnem zboru zahtevajo, da se ta ali druga točka spremeni, saj je tam prosta beseda vsakomur. Edino na ta način bi se dosegla najlepša sprava in zaželjeni mir ter edinost med brati, in celi slovenski narod bi pozdravljal to misel, katera se je rodila pri Sv. Križu, kar za nas ni nič novega, saj se je pred nekaj leti o smrti kardinala dr. Misija pisalo v raznih Časnikih: Ni ga rodila takega slovenska zemlja, in ta mož je bil pri Sv, Križu na Murskem polju.
I Bučečnvoi. T kajinjenm prost^volinemn gasi'nemu drni vn ie mi'nt i enca na s'«b p<> umrli g Kaarii.i Ž:tek' velep >8. v Bu-čeč vcih p slal g Frano Kialj, c. kr. poštni oficijal v Mar.boru 10 K Bog piati t
SlovenJ^rašk! okraj«
s Velenje. Se nikdar ni velenjskih občanov tako razveselila kaka vest, kot naznanilo, da jo imenoval občinski zastop č. g. župnika Cizeja svojim častnim občanom. Občina je skazala svojemu dušnemu pastirju, ki je že skoraj 20 let v župniji priljubljen in požrtvovalen delavec, svojo najvišjo čast. C. g. župnik Cizej jo storil za občino mnogo dobrega i zabra-nil še več hudega; povsod je bil dober in vtsten svetovalec in kazal v govorih in dejanjih svo! blag namen, delovati za blagor in prid ljudstva. Občinski zastop je imel v njem veliko podporo; tudi v okrajnem zastopu se je potegoval na čelu kmečkih zastopnikov vedno za težnje kmečkega stanu. S svojim vzornim gospodarstvom je dajal marsikateremu dober vzgled. Zato so pač vsi po pravici radujemo zaradi te mu izkazano časti. C. g. župniku pa naj bode to dejstvo nekak porok za ljubav, katero gojimo vsi župlja-ni z malimi izjemami do njega, naj mu bode tolažba nasproti gnjusnim napadom naših nasprotnikov. Bog živi našega novega častnega člana Še mnogo let!
s Keinšnlk. Da se je veselica našega Izobraževalnega društva izborilo obnesla, se moramo zahvaliti č. g. kaplanu, ki se je toliko trudil, da so fantje tako dobro igrali. Zahvaliti se moramo tudi fantom igralcem za njihovo požrtvovalnost, da so so vlogo tako dobro izvrŠ.le. Imena igralcev so: Lošnik Jurij, Koležnik Janez, Helbl Lovronc, Litor Alojzij, Krežat Anton, Helbl Jurij, Ferdo Zavratnik, Zahvaliti se moramo Še 6, g. župniku za njegov prelop nagovor.

n Kmet. bralno društvo 7 St remtrgu ima na 25. suSca v prostorih g Oebelna, po veiernic.h sroj občni zbor. Za obilno udeležbo rabi njudno odbor.
e Zave dn je. V oobi tu^ajSojega braJn.-ga društva bo imel dne 26. t. m i.b | ol 12. uri dop ldne pradavanje sastopnik ¥¿8)00^6 zavaroTalniie v Ljubljani ObČinst o bo ui udno abi, da se udele-H toga predavanja. Predavalo se bo o zavarovanju pr ti ognja in •Ugodnostih te edine domaie slovensfee in katoliške zavarovalnice.
Konjiški okra
k Konjice. D110 25. t. m. na praznik Marijinega, oznanenja po večernicah je shod za matere vzgojiteljice. Na mladini se vidi, kak blagoslov je prava vzgoja, in v kolikih družinah manjka prave vzgoje. Matere, ki nimate ljubezni do svojih otrok, ostanite loma, za vse dobre, požrtvovalne in plemenite matere in vzgojiteljice, žene gospodinje je pa naravnost sveta dolžnost, da pridejo. Ravno tako sveta dolžnost vseh bralcev „Gospodarjevih" je, da. povejo povabljenim kraj in Čas zborovanja. Matere, Če imate kaj materinske blagosti, ne zaraetujte truda, ki se žrtvuje f vaš blagor in blagor vaših dragih.
k Konjice. Na shodu Bralnega društva dne 12. t, m. je bilo — 7 mladeničev, med njimi 1 deček, ki je Šele iz šole izstopil, moža pa nobenega. JužnoŠtajer-ski Slovenci, zdaj pa sodite, koliko je zavednosti in ukaželjnosti med našim ljudstvom. Tega madeža skrajne zanikrnosti ne boste tako hitro izbrisali, a to žalostno dejstvo jasno kaže, da gremo neizogibni propasti nasproti, Če nas ne bodo branili naši sosedje, ki imajo več smisla in požrtvovalnosti za društveno življenje, ki je glavni činitelj napredka v našem narodu. Tem večja Čast tistim sedmerim vrlim fantom, ki bodo gotovo tudi zanaprej steber poštenega fantov-stva v naši okolici. Najdelavnejši sloj našega ljudstva v versko-narodnem oziru so danes — dekleta, ki bodo morale menda tudi v Konjicah — hlače nositi.
Celjski okraj.
c €elje. Polom Glavne posojilnice v Ljubljani izrabljajo seveda tudi celjski nemškutarji po svoje. Po celi okolici larbajo nevedne ljudi, da bodo vse slovenske posojilnice propadle ter da je varna le njihova Šparkasa, o kateri celo pravijo, da je to cesarska kaša, za katero cesar sam dober stoji. Ljudje božji, bodite vendar pametni in ne verujte takim norcem! Kar se tiče naše Ljudske posojilnice (v hotelu „Beli vol), ni ona v nikaki zvezi z liberalno glavno posojilnico v Ljubljani in je najmanj toliko varna, kakor nemška Šparkasa, ker jo vodijo pošteni in vestni katoliški možje. Trezni ljudje to tudi dobro vedo, zato ravno zadnji Čas prav pridno nalagajo v naši posojilnici, ki se vedno lepše razvija.
c Celjski Nemci veliki „prijatelji" Slovencev, V lepem gozdu na griču okoli cerkve sv, Jožefa, ki je last celjskega mesta, se je zarodil lubadar, in zato so morali posekati letos par tisoč smrek. Vejevje, ki ga je po gozdu vse polno, pobirajo ubožni ljudje. Pred kratkim pobirate tudi dve ženici iz slovenske okolice, kar prihrumi nad njiju mestni ekonom, veliki Nemec Derganc, rojen nekje doli na HrvaŠkem, ter začne aad njima, seve v blaženi nemščini, kričati,^ naj se pobereta, ker smejo pobirati vejevje le Celjani, ne pa okoličani, ter jima grozi, da ju bo dal kaznovati, ako ju Še kdaj zaloti, — Tako torej! Nemški Celjani gro-jsijo slovenskim okoličanom kar s kaznimi, če jim v gozdu le veje pobero. In okoličani? Ti ne ločijo med mestom in okolico ter vedno nosijo svoj denar v nem-Sko šparkaso, nemške trgovine in nemške gostilne. Y c Sv. Krištof tik Laškega. Občinske volitve so pri koncu; zmagala je v vseh treh razredih kmečka stranka. Izmed 855 volilcev se jih je udeležilo 250; mnogi se držijo Še starega gesla: „Bodo že brez mene opravili." Vendar so bile letos zelo živahne, posel no, Če pomislimo, da je bilo nič manj ko 443 kandidatov — pravi zmešani Babilon. Se vidi, kako so potrebni ljudje pouka, izobrazbe; vsak je volil po svoji glavi, nekateri je vzel vseh 8 kandidatov in 4 namestnike kar zaporedoma iz ene vasi; seveda je bil prepričan, da bodo vsi izvoljeni. Ako bi se ne priporočala splošna lista, bi ne bilo sploh mogoče, priti h kakemu cilju. Veliko se je grešilo iz osebnega sovraštva, zavisti, Častihlepnosti itd,, zato toliko kandidatov, največ pa se je motilo ljudstvo zavoljo lova. „Zaje Je naš, jaga je naša!" tako je šlo od ust do ust. Med ljudstvom se je že dalje časa razširjalo hrepenenje po lovu: „Vsak in v vsakem času, da bi smel streljati;" So to sme občina dovoliti in da ima nad seboj višje oblasti in postave, to jih ne briga, posebno hujskače ne! Izvoljeni v odbor so, razun dveh, sami kmetje, in vsi bi gotovo enoglasno privolili, da sme vsak in v vsakem času pokončati zajca, če bi to Šlo! Naši poslanci se itak zelo trudijo, da bi v tem oziru kmetu polajšali, pa dokler ne bo tak zakon sankcioniran od cesarja, ne pomaga nič, če bi tudi v občinskem odboru sedeli sami „divji lovci"! Izvoljeni odbor je večinoma vnet za splošni blagor občine in je upati, da bo, kolikor sredstva dovoljujejo, deloval le na korist in 5ast slovenskega kmeta-trpinal
c Sv. Krištof. Pri volitvi občinskega predstoj-niŠtva so bili izvoljeni: Anton Petek za župana z vsemi glasovi; namestnik Luka Kačič; svetovalci: Sun-ta Karol, Rebozu And., Sipek Alojzij, Draksler Ja-
*0C> c Sv. Krištof. „Slov. Narod" je prinesel članek v katerem biča naš prejšnji občinski odbor, Češ, zakai je dal v najem lov laški družbi pod roko? Da bi pri dražbi več dobil, kakor n. pr. na Dolu t Kajpa-da!? Zakaj pa ni g. dopisnik omenil kakoseje do-Qllo občini Marija Gradec? Ta je dala na dražbo m
je dobila 70 K, med tem, ko bi dobila pod roko dvakrat toliko in Še nekaj! Kako se je to zgodilo? No, gospodje najemniki lova se Že med seboj pogodijo, da si ne bodo nagajali, in tako bi se zgodilo tudi pri občini Sv. Krištofa, kakor smo se dozdaj vsako Šesto leto prepričali. Mi pa imamo Še druge potrebe in smo navezani na podpore drugih, in zato se ne čudite, saj
Sregovor pravi: „Roka roko umije, lice pa. obedve." lovek se mora mnogokrat nehote premagati, če zahteva to — občni blagor;
c Ljubno. Lovska pravica na občinskem lovskem okolišu občine Ljubno v izmeri 5336 ha 11 a se bode dne 21. junija 1911 ob 10. uri dopoldne v občinski pisarni v Ljubnem za dobo Šestih let, to je od prvega julija 1911 do 30. junija 1917 dražbenim potom oddala največjemu ponudniku v najem. Izklicna cena za enoletno najemnino se določi z 200 K. Izdražbilec mora takoj po sklepu dražbe stroške taiste, nadalje varščino v visokosti enoletnega najemninskega zneska iu enoletno najemninsko svoto vpoložiti. Nadaljna pojasnila o občinski lovski pravici, kakor tudi o v občini obstoječih lastnih lovih se lahko dobijo pri c. kr. politični ekspozituri v Mozirju,
e Marija Nazaret. V nedeljo, dne 26. februarja je naše Izobraževalno društvo priredilo veselico, ki se je prav dobro obnesla. Društvena igralna dvorana je bila natlačeno polna. Med drugim so počastile naše društvo tudi odlične osebe iz Mozirja in pokazale, da razumejo tok časa, da živimo v demokratični dobi. Čast hrabrim dostojanstvenikom! Naši neumorno pridni pevci in pevke so nam zapeli v občno pohvalo štiri lepe pesmi pod vodstvom spretnega svojega pevovodje brata Kamila. Jako veliko veselega smeha je izvabil Šaljiv prizor: „Kmet in avtomat", a Še več šaloigra: „Fajfca in skledica kave". Igralci so vsi dobro igrali, prav posebno pa se je odlikovala Katra s svojo skledico kave in fajfco. Nazadnje smo pa lovili srečo pri srečolovu. Veliko jo je vjelo, bilo nas je pa tudi dosti takih, ki smo jo le lovili, a vje-li je nismo. Pa bili smo vkljub temu vsi prav veseli in zadovoljni. Razšli smo se z željo, naj bi nam naše društvo v. kratkem napravilo zopet kako veselico. Na noge torej fantje in dekleta, da se bo naša. želja izpolnila!
c Sv. Vid pri Grobelnem. Kadar Šentvidskega liberalnega dopisnika spravijo vinski duhovi spat, takrat mu vre po njegovem naprednem piskru tako, da ga vzdigne v liberalna nebesa, kjer imajo naprednja^-ki odločilno besedo v sodbi klerikalcev. Tam imajo svoje hajduke, ki pretepavajo razne klerikalne Jerne-čeke in Lenteke. To vam mora biti veselje za napred-njake, da vsaj tam smejo svobodno udrihati po teh presnetih nepokornežih. Najbolj se dopisniku dopade, ako si Vužirek v liberalnih nebesih zlomi svoj vrat, ker ga tukaj noče ukloniti liberalnim sanjavcem. Dalje se mu zeha po g. kaplanu, ker revše ne ve, da se zmenijo za njegove kolobocije toliko, kot mogočno drevo, ako ga pes poškropi. V svojem zamaknjenju tudi vidi, kako klerikalci kleče prosijo odpuščanja te izvoljene naprednjake, in si kar trumoma hodijo naročat „Nar. List", kateri želi spraviti vse v tista nebesa, kjer udrihajo hajduki po medlih hrbtiščih. Gospod dopisnik, kadar bodeŠ namočil pero še v gnojnico, piši bolj pametno, da se ti ne bodo smejali celo tvoji somišljeniki, kajti po vseh liberalnih piskrih ne vre e-nako. — To ti priporoča eden onih.. .
c Sv. Peter na Medvedovem selu. Dne 13, februarja se je pri nas poročila vrla mladenka Amalija Verk s pridnim mladeničem Antonom Anderlič iz Pla-ta križevske nadžupnije. Bila je voditeljica Dekliške zveze od nje ustanovitve, II. podpredsednica Zveze slovenskih deklet, blagajničarka ženske podružnice „Slov. Straže" in pomočnica ter zadnji Čas tudi prednica dekliške Marijine družbe. Vzorni, nepozabni to-varišici je vodstvo Dekliške zveze po poroki slovesno izročilo krasno diplomo častnega članstva naše dekliške zveze. Naj bi našla v svoji vsestranski delavnosti obilo posnemovalk! Na njeni veseli gostiji so zložili gostje 15 K za „Slov. Stražo". Sploh smo se zadnji čas pogosto spominjali „Slov. Straže", Gostje na gostiji Ane HajnŠek in Janeza Sorn so nabrali za njo 11 K; ob proslavi 401etnice poroke ljubih staršev našega Č. g. župnika se je zložilo 22 K; gostija rodoljubnega mladeniča Janeza Anderlič in zavedne mla-denke Uršule Anderlič je tudi naklonila 10 K „Slov. Straži". Tako kažemo Petrčani v dejanju, da se zavedamo svetih dolžnosti do teptanih bratov in sester ob mejah slovenskih. Naj bi ta vzgled posnemali povsod!
c Sv. Peter na Medvedovem selu. O živahnem delovanju našega Kat. slov, izobr. društva je jasno pričal občni zbor. Udnino za 1. 1910 je vplačalo 89 udov. Dohodkov je bilo 283 K C8 vin., stroškov pa 274 K 42 vin. Predstavljali so mladeniči „Novi zvon na Krtinah" in „Garoia Moreno", dekleta pa „Sveta Cita" in „Dve materi". Vse predstave so izborno uspele. Društvo ima pridno delujoče tri odseke: Mladeni-Ško in Dekliško zvezo ter Orla. Naročenih je bilo 12 časopisov, knjig se je nakupilo 111 iztisov za 113 K 83 vin., 33 knjig se je dalo vezat. Knjižnica je Štela ob koncu leta 1910 518 del v 798 iztisih in se je 1. 1910 pomnožila za 117 knjig. 96 izposojevalcev si je izposodilo 1423 knjig. 32 mladeničev MladeniŠke zveze je prebralo 543 knjig, od teh 12 Orlov 241 knjig; 55 deklet Dekliške zveze je prečitalo 662 knjig. Mlade-niška zveza je imela leta 1910 8 poučnih shodov, Dekliška pa 9, Orel je imel 36 kratkih predavanj ob telovadbi. Ti podatki povedo dovolj. Želimo, da društvo tako živahno deluje tudi letos. Letošnji odbor je sledeči: Predsednik mladenič Pr, Verk; podpredsednik
župnik Gomilšek; tajnik mladenič Janez Hajnéek,► blagajnik mladenič Pr. Kovačič; knjižničarka mladenka Ana Vehovar; odbornika kmet Jan. Conč in mladenič Jernej Drofenik; rač. pregledovalea kmet. Sim. Debelak in mladenič Jurij Anderlič, — Na pustno nedeljo je priredilo društvo zanimivo poučno zborovanje. Župnik Gomilšek je v govoru pojasnil, kako bodimo v vseh svojih delih praktični, spretni in pozorni, da pridemo do pravega napredka. Marija Drofenik je deklamovala pesem „Jezik", Jože Vehovar pa pesem „Pastirček Miha", Mladenič Jernej Drofenik, Anton Strašek in Jan, HajnŠek pa so nas izredno zabavali s Šaljivim prizorom „Kmet in fotograf*.
c Nova Štifta pri Gornjem Gradu, Ce meni kdo, češ, NovoŠtiftčanom se pa sedaj gotovo dobro godi, ker ni ničesar čuti o njih, se nekoliko moti. Se zmi-raj se kdo najde, da nas draži. Ce ne nagaja eden, pa drug Čim večjo škodo dela, takot da bi človek že res moral imeti angeljsko potrpežljivost, če bi hotel vse potrpeti. Najprej nekoliko o lovskih zadevah. Lansko leto enkrat se je po pravici neki kmet pritoževal v „Slov, Gospodarju", kakšno škodo dela lisica kokoši. Da to ni malenkost, bo vsakdo potrdil. Pa tudi pozimi ne počiva. Sedaj pri tej ali pri oni hiši zmanjka katere kokoši. Pa seveda od snega tudi lisica ne more živeti. — Jazbec, ta pa nastopa samo na jesen. Zadnjo jesen nam je napravila ta žival veliko škodo na njivah, zlasti v koruzi. Marsikateri kmet bi je lahko pridelal po 10 do 20 in še več mernikov, dobil je je pa samo dva, pa Še ta je bila slaba. Neki kmet je šel ponoči na njivo, da bi pregnal te nepovabljene goste, so pa kar trije jazbeci planili iz koruze in jo popihali v gozd. — Kaj pa zajec? O tem pa raje molčim. Saj itak nobena pritožba nič ne pomaga. Kdor bi lahko pomagal, ta se pa za zajca najbolj boji. Res prijetno življenje se obeta našemu kmetu. Po dnevi naj pase kokoši in jih varuje pred lisico, ponoči pa naj straži na njivah razne pridelke, pa samo z brezovko v roki, ker Bog ne daj, da bi se predrznil streljati s puško za lisico ali za Jazbezom. Ko pa pride jesen, je pa najbolje, Če vsa sadna drevesa izkoplje in jih dobro v klet zaklene, da jih zajec ne oskubi. Kdo bi ne zavidal takega življenja! — Pa bi rekel kdo, da če živali res delajo takšno škodo, naj se pa potem zahieva odškodnina. Ja, odškodnina! Lani je zahtevala neka gospodinja odškodnino, ker ji je pobrala lisica skoro vse kokoši, so jo pa pošiljali od enega urada do drugega, nazadnje pa ni nič dobila. Naj bi se že vendar enkrat lovska postava tako prenaredila, da bi bila kmetu v korist, ne pa v Škodo. Kmetje, ki imajo svoja posestva ob potoku Mačkooka, imajo pa Še drug križ, in sicer z lesom g, Krajnca, lesotržca v Gornjem Gradu. Ta gospod ima svoj les zmiraj v potoku, pa ne samo nekoliko, ampak na tisoč, dva tisoč hlodov hkrati. Sedaj naj pa nastane nenadoma kaka povodenj, voda se ob tem lesu zajezi in prodere na njive in travnike, ležeče zraven, in Škoda je v par minutah ogromna. Za mline in žage ob tem potoku je ta les zmiraj nevarnost, Damoklejev meč. Pa oblast vsega tega ne vidi! Ce kdo ustreli kakšno veverico, so precej vsi križi doli, ko pa preti kmetu velika nevarnost in škoda, je pa vse gluho in slepo.. Kako pa zna g. Krajnc škodo poravnati, pa tudi dobro vedo prizadeti posestniki. Naj bi se tudi tukaj naredd enkrat red, ker Bog kmeta menda vendar ni samo za to ustvaril, da bi mu smel vsakdo nagajati in mu delati škodo. Ce mora kmet vestno plačevati davke, potem hoče tudi vedno in povsod zahtevati svojo pravico,
Slivnica pri Celju. Pretečeno nedeljo dne 12. t. m. je priredil tukaj gospod i>oslanec Vrečko shod. — Gospod župan, ki opravlja ob enem tudi službo občinskega sluge, bi bil moral shod razglasiti, a je to storil tako, kakor bi ne bil vešč v čitanju razglasov, menda pač zato, ker so pred durmi občinske volitve in se mu njegov liberalni županski stolec močno ma-, je. Ker je bil župan in njegova stranka mnenja, da je prišel gospod poslanec agitirat za občinske volitve, je zagnala neka šnopsa pijana tolpa takoj v začetku shoda huronski krik. Najbolj sta se odlikovala dva manjša posestnika, od katerih se eden preživlja tudi od darov gospoda župnika, drugi pa z zaslužkom, ki ga ima pri gospodu župniku. Kakor se sliši, se l>o-deta pred sodnijo morala zagovarjati za svojo olika-nost. Sedaj pač vidimo, kam zapelje Človeka Šnops. Je pač potrebno pri nas na Slivnici še mnogo izobrazbe. Shod se je vršil vkljub šnopsarske tolpe t župnišču. Gospod poslanec nam je prav živo označil stališče naših poslancev v deželnem zboru in nasprotje nemške nacionalne večine napram nam Slovencem. Ob koncu svojega govora je izjavil: „Ne bil bi se dotaknil niti z besedo vaših občinskih volitev, ali ker vidim brezpotrebno razburjenost, vam zakličem: možje volilci, volite verne, značajne in narodne može!" Beseda verne je močno vsekala v srce gospoda nadučitelja Kurbosa, da je tudi moral pokazati svojo liberalno oliko. Nato je predsednik shoda, gospod Jagodic, z zahvalo gospodu poslancu in vsem poslancem Slovenske kmečke zveze zaključil shod. Potem so pričeli razgovor naš velečastiti gospod župnik radi občinskih volitev ter predlagali in dali na glasovanje kandidate II. in III. volilnega razreda, ali zopet niso bili gospodu Kurbosu po volji katoliško narodni možje. No, pa ni čuda, saj ga ne vidimo skoro nikdar v cerkvi pri izpoln je vanju verske dolžnosti, paè pa smo ga videli zjutraj pred shodom hoditi okoli cerkve, na kar je dobil lepo družbo iz cerkve odišlih, ki niso hoteli poslušati postni pastirski list našega premilega nadpastirja. Slivničani, ali naj te ljudi po-
slikamo? Ali naj takšne volimo v občinski odbor!? Hikakor ne! Sedaj smo jih spoznali natanko. Mi bo-demo volili od velečastitega gospoda župnika predlagane kandidate, ki so res katoliško-narodni možje in s tem zadostili velečastitemu gospodu župniku za vse Salitve tega dneva, Sirji javnosti pa pokazali, da ne maramo liberalne Kurbusove stranke!
c St. Jurij ob juž, Žel, Lani je naše Kak bralno društvo veliko napredovalo. Preselilo se je v nove, pripravnejŠe prostore in dobilo je nov oder. Na tem odru nas kot igralci in pevci razveseljujejo zdaj fantje, zdaj dekleta. To pot so fantje na pustno nedeljo predstavljali dva Šaljiva prizora „RudeČi nosovi0 w „Poštna skrivnost ali začarano pismo". Z zadovoljnim nasmehom so zapuščali gostje dvorano, hvaležni fantom, da so jih s svojo nošo, ponošo, navihano besedljivostjo spravili v dobro voljo. Tudi pesmi glas je dobro učinkoval. Tako se naj fantje in dekleta Še večkrat žrtvujejo v gmotni in vzgojevalni prospeh Bralnega društva, svesti si, da služijo dobri stvari. Letos je ^a vrsti društvena knjižnica, da se kaj notnega uvrsti v njo.
Teharje. Tukajšnjo narodno rodbino Rebov je aadela težka izguba. Umrla je dne 11. marca obče čislana gospa Neža Rebov, žena bivšega slovenskega župana g. 1. Rebov. Bila je vzor žene in matere. Oe si stopil v njeno hišo blizu Celja, si Čutil koj, tu so doma Slovenci stare korenine, ni jih še okužil ne nemškutarski, ne brezverski duh, ki veje tod okoli. Ib umrla je bila Še ena slovenska mati, ki je združevala trdno, neomajno versko in rodoljubno prepričanje z ljubeznivostjo in gostoljubnostjo, ki jo najdeš te še tu in tam. Rajna jo vedela ceniti slovensko knjigo, znala, kako imeniten namen imajo naša krščanska društva. Njeni sinovi in hčere so bili prvi, ki so bili delavni v naših društvih, ona sama je podpirala vse z besedo in z dejanjem. In to je pričal tudi njen veličasten pogreb, katerega so se udeležili v ogromnem Številu teharski Slovenci. Marsikdo je pač spremil njeno truplo z mislijo, dobro nebo nam daj več, mnogo takih rodoljubnih pobožnih slovenskih žen in mater, in ne bo se tod več Šopiril in razširjal mrzli nemškutarski brezverski duh. Vrli neustrašljivi rodbini pa sožalje.
* Zborovanje S. K. Z. * Trbovljah, Društveni Dom, te trži v aeioljo 19. t. m. dop ob 9. uri. Poročata p o si. dr. BaDkovič in Tergliv
« Pail 6»8tlniar bo predaval v Trbovpah ▼ nedeljo dne 19. r. a. pop, ob 3 uri v Društvenem Don u o gocia'neoi sta varovan u. Ob eno» bo druži* eno zborovanji» J S Z
c Prostovoljna pažarna bramba v Braslovčab uprizori v soboto dne 25. t. m na Legantu *el>ko narodno igro _Pož;galeva hči*. Zače-Tek ob uri pop ldan. Vstopnica: Sedeti po 1 K, 60 vin, stojišča 30 vin, K bilni udelt-žhi vabi odbor.
Vgjnik. Ker razni naši i »rodni nasprotniki razš rjVo vest da ima podpisa a posojilnica „velikanske" vsote na>ožene pri propali Glavni ioe<ij ln.ci v Ljubljani, povemo resnici na ljubo sledeče: Naša posojilnica itn a naložen-ga denarja pri Glavni posojilnici < sega skupaj 5000 (beri pettin>č kron). Ta znesek pa ni zgubljen, ker ima Glavna posojilnica neomejen zave«) ker mo ajo njeni člani pokriti ves primaniklaj, pa ln> bi bil tudi zgubljen bi ta zu^a tak čvrst in premožen zavod kakor je vojni ik» posojilnica fe nikakor ne ugonobila. Posojilnica v Voiniku, reg zadr. z neom zav., dne 12. sufica 1911. A. Brezovnik, načelnik, Ign Samec, namestnic.
c Sv. Jurij ob jiii. šal. Osrednia zadruga za vnovčenje živine t Mariboru priredi v nedel o due 26. sulca ob pol ». t>ri dopoldne v .Kn «liikem doma" večje gospodarsko zborovanje, na katerem se bode razp avljalo v pr i vrsti o skupni prodaji ži-ine Ker «e gre za zelo vafco gaspodarsko vpiažanje, je dolžnost vsakega živinorejca, da se n-deleii tega shoda. Kmetje, agitirajte med Bvojimi tovariii za obilno u-delažto.
b Brežice. Dne 10. t. m, je bil slovesno polo-ten k večnemu počitku Častitljiv redovnik, daleč zna-*i in povsod spoštovani p. Bernard Vovk, bivši gimnazijski profesor in ravnatelj, ki je malone pol stoletja deloval kot učitelj in vzgojitelj na gimnaziju v Norem Mestu in v Gorici; svoj pokoj pa je vžival najprej v Nazarju, }kjer je obhajal svojo zlato sv. mašo, £a v Brežicah, kjer je že leta 1907 včakal celo biser-»o sv. mašo. Bil jo do zadnjega dneva, Čeprav že v 87. letu, skoro mladeniško živahnega duha in tudi telesno čil. Na zadnji poti ga je spremljalo 15 redovnih 21 svetnih duhovnikov in zastopniki oblastev ter veliko ljudstva. Pokopal ga je njegov učenec, sedanji g. dekan Schweiger iz Leskovca, v pridigi pa se je poslovil od njega č. p. Kasijan iz Maribora, Blagi pater direktor, nebroj učencev in častilcev ti kliče: Sladko spavaj po tolikoletnem delu!
b Denarna draginja se letos, kakor menda ma-tokje, pozna v našem vinskem brežiškem okraju. A Jßnogokje se splošno priznava, da so ljudje sami v prejšnjih letih, ko je vino rodilo ter imelo lepe cene, tudi dokaj zakrivili s svojo lahkomiselnostjo. Prej so 98 bili zadolžili, da so mogli prenoviti vinograde, a na odplačevanje dolgov niso marali veliko misliti; adaj pa je bila tu vinska kriza, in posledica je, da jfre posestvo za posestvom na boben. Pač resen nauk ■a prihodnjost, četudi nikakor ne trdimo, da je v vseh slučajih kriva opisana lahkomiselnost! Nečuveno pa je, ako se v tako težkih časih tupatam celo posestniki, mesto, da bi skrbeli z marljivostjo za bodočnost, flajo zopet od Šnopsarskega „Štajerca" voditi za nos ter se trgajo za njegovo modrost. Posavčani, ali ste »ožje?! — V Brežicah ga mora seveda pred vsem Matheisova trgovina vsiljevati ljudem; še lepše pa je, da Ž njim tudi brežiška Šparkasa osrečuje ljudi.
b Planina. Prvi sv. misijon se bo obhajal tukaj od 19. do 26. marca in vodili ga bodo veleč. gg. iazaristi iz Celja.
b Dobje pri Planini. Tukaj ima gostilno podr. Janez Detoma „Pri Štajercu", kjer se prebira in razširja lažnjivi nemškutarski „Stajerc". Ker pa pri tej hiši nima zdrave vode, se mu je po o. kr* okraj-
nem- glavarstvu Brežice prepovedalo rabiti sumljivo vodo. Razun tega ima glavni vhod v to gostilno pro-tipostavne stopnice. Zdaj pa hodi orožnik okoli po-ižvedovat, če je že kdo zbolel zaradi te vode in ako se je že kdo na teh stopnicah ubil. Smešno!
b Pišece. Dne 26. februarja dopoldan je bil pri nas tudi političen shod, katerega je sklical Šeh, zjutraj drž. in dež, poslanec dr. K, Verstovšek. Shoda se je udeležilo lepo Število kmetov, ki so pazljivo poslušali poslančeva izvajanja o deželnem zboru, o državnem zboru in o raznih gospodarskih vprašanjih. Posestnik ZiviČ izraža zaupanje poslancem S. K. Z. in se zahvali poslancu dr. VerstovŠeku za poučen govor; posestnik Podvinski ml. opozarja poslance, da skrbijo, da kletarski nadzorniki pazijo na pristnost vin.
b Podsreda. Občni zbor Kat, slov. izobr, društva se je izvršil dne 26. svečana pri prav povoljnem številu Članov. Otvoril ga je predsednik, g. Vimpol-šek in pozdravil navzoče. Nato je sledilo poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja, iz katerih smo spoznali, da je društvo v preteklem letu prav živahno delovalo. Imelo je skupno 15 prireditev, deloma poučnega, deloma zabavnegs značaja. Udov je imelo 65. Denarnega prometa 370 K. Knjig šteje knjižnica 170, in se jih je prebralo lansko leto nad 800, kar je za naše razmere častno Število. Naročeno je bilo na sledeče Časopise: „Slov, Gospodar" 10 iztisov, „Straža", »Naš Dom", „Slovenec". „Kmetovalec". Nato je bil enoglasno izvoljen z malo izjemo prejšnji odbor, s katerega delovanjem smo v obče zadovoljni. — Popoldne so nam pa naša vrla dekleta priredila zopet prav prijetno zabavo z igro „Cašica kave", z mičnim petjem in deklamacijo. Dalje je še vlč. g. župnik, v krasnih besedah in zgledih povdarjal potrebo izobrazbe.
b Zabukovje. Tukajšnje Kmečko izobraževalno društvo je imelo v nedeljo, dne 26. m. m. močno obiskan poučen društveni shod. Velika množica, ki se je tega shoda udeležila, je jasna priča, kako zelo se tukajšnje občinstvo zanima za katoliško narodno izobrazbo. V imenu društvenega odbora pozdravi mno-gobrojno zbrano občinstvo društveni tajnik ter predstavi navzočemu občinstvu mnogocenjenega g. odposlanca S. K. S. Z., vlč. g. I. Tratnika iz Rajhenbur-ga, kateri jim v prav umljivih besedah razloži namen in pomen slovenske krščansko-socialne zveze. Z velikim zanimanjem so sledili poslušalci odposlančevemu govoru ter mu izražali svojo hvaležnost z glasnim o-dobravanjem. Zopet je pristopilo k društvu nekaj novih članov. Da se društvo tako živahno razvija, gre posebna zahvala tuk. preČ. gospodu župniku. Dejstvo dokazuje, da se bodemo tukaj v Zabukovju kmalu vsi zedinili in delovali vsi z združenimi močmi z Bogom za narod, za dom in cesarja ter se združeni razveseljevali in se učili pod venčanim drevesom Slovensko krščansko-socialne zveze.
b Kozje. Minuli mesec je umrl na Veterniku blagi mož, mož molitve, Andrej Klavžer. Rajni je vedno rad molil naprej v cerkvi, ob procesijah sv. rožni venec in je tudi večkrat nosil križ. K sv. maši je hodil skoro vsak dan skoro eno "uro daleč dan za dnevom, poleti in pozimi. Bil je srednji posestnik in mož stare slovenske korenine. N. v. m. p.!
b Koprivnica. Kakor je bilo pričakovati, bila je udeležba pri skioptični predstavi, prirejeni v našem Izobraževalnem društvu, velikanska. Prihitelo je k predavanju tudi mnogo posestnikov iz sosednjih župnij. Slike so bile zelo lepe in zdelo se nam je, da nas požrtvovalni g. odbornik F. S. Spindler res vodi po sv. deželi. Žal, da ni bilo zadosti preskrbljeno za ventilacijo, in torej radi pomankljive luči niso mogle priti vse slike na vrsto. Gotovo pa ni bilo nikomur žal; kaj takega Še gotovo nihče ni videl izmed stoti-nov, ki so bili navzoči. Naj bo požrtvovalnemu gospodu govorniku plačnik ljubi ZveliČar, ki ga je po-veličal s svojim predavanjem!
Vftsrnlk
mladinske organliaclfe.
Zreče. Marijina družba je imela v nedeljo, dne 26. svečana po večernicah poučni shod. Nastopilo je več govornic, ki so navduševale sebe in svoje tova-rišice za lepo, bogoljubno življenje. Trezika Crešnar je v šaljivem govoru predočevala slabe posledice alkohola; ravno primerno za pust. Hren Trezika je o-pozarjala sestrice na Štiri reči, katerih se naj posebno varujejo: nečimernega oblačila, nezmernosti, nevarnega plesa in slabe tovarišije. Na podlagi življenja junaške device Orleanske je vspodbujala Barbika Lamut sotovarišice k ljubezni do domovine., Golčar Julika nam je pokazala v svojem govoru trojno domovino, katero moramo posebno ljubiti: rojstni kraj, kjer je tekla naša zibelka, cerkev, kjer smo se na novo prerodili, in nebeško domovino, za katero se moramo posebno potegovati. Ančka Nemčič je govorila o prostosti in dokazala, da se nahaja prava prostost le v pobožnem in bogoljubnem življenju. Kotnik Micika je razpravljala o poštenem razveseljevanju. Franci-ka Klančnik je svarila tovarišice pred najhujšimi sovražniki deklištva, katerih se naj zlasti v mladostnih letih ogibljejo: ženske lahkomišljenosti, prevzetne obleke, slabih tovarišij in razveseljevanja po plesiščih, grešnega znanja in slabih, nevarnih služb. Prav nedolžno zabavo sta pa napravila ob koncu I-vanka Založnik in Micika Karba s šaljivim prizorom iz domačega Življenja. Da nas je razveseljeval tudi pevski zbor s svojim petjem, je umevno. Shod se je vršil na lično okrašenem prostoru, katerega je pripravil v ta namen spreten mladenič in posestnik An-
ton Kotnik, Dal ljubi Bog, da bi vedno bolj napredovala na tem potu samoizobrazbe naša Marijina družba!
Velenje. Občni zbor Dekliške zveze se je zadnjo nedeljo prav dobro obnesel. Po nauku v cerkvi se je zbralo izvanredno veliko število deklet v Društvenem Domu. Po običajnem nagovoru je opisala v prav lepo ubranem govoru Neža Dobovičnik delokrog, v katerem more delovati dandanes ženska; Franca Artang je pa lepo razložila pomen Dekliške zveze in obenem navduševala dekleta, da bi delale na to, da bi se polagoma zbrala vsa poštena dekleta v okrilju naše Zveze. Nato se zahvali predsednica za izkazano ji zaupanje v pretočenem letu. In ko je Še tajnica podala tajniško poročilo, je po nagovoru g. kaplana sledila volitev novega odbora, ki se je sestavd tako-le: Neža Dobovičnik, predsednica; Miklav Jožefa, podpredsednica; Strahovnik Marija, tajnica; Brdnik M., blagajnica. Izvolile so se tudi namestnice iz vsake okolice po ena, in dve odbornici. Tako je dobila zdaj naša Zveza zopet trdno podlago, na kateri se bo v bodoče vedno bolj razvijala In zbirala v svojo okrilje vedno več deklet naše lepe, a precej, zapuščene Šaleške doline.	___
Našim naročnikom!
Minula sta že dva meseca leta 1911, in vendar je Še mnogo naročnikov na dolgu naročnino za leto 1910. Naše upravništvo mora vsak mesec nasproti plačevati velike svote za tiskovne stroške. Ako pa hoče upravništvo to dolžnost natančno izpolnjevati, morajo seveda tudi naročniki storiti svojo dolžnost in list pravočasno plačati. Zato danes prosimo in opozarjamo vse tiste naročnike, ki li s t a Š e n i s o p 1 a Č a 1 i d o k o n c a leta 1910 , da nam pošljejo dolžno naročnino najpozneje i'n zanesljivo do 1. aprila, ker drugače se jim bode list o d 1. a p-rila naprej brezpogojno ustavil.
Tisti naročniki, ki so list Še na dolgu za leto 1910, bodo dobili dne 30. marca naovitek velik rudeč križ, da tako spoznajo svojo dolžnost.
h celega sveta.
Cesarjev dar italijanski kraljici. Cesar namerava podeliti italijanski kraljici Jeleni par konj iz svoje konjarne v Lipnici, Konji bodo dospeli med 15. in 20. marcem v Rim.
Španski prestolonaslednik gluh. Iz Madrida je došla vest, da je bil pred nekoliko dnevi poklican na Španski dvor neki medicinski Špecijalist iz Švicarske, da pregleda prvorojenega sina kralja Alfonza, don Jaimesa. Vest je najprej v dvorskih, potem pa tudi v drugih krogih izzvala presenečenje in se sedaj govori, da je bil strokovnjak pozvan, da pregleda triletnega princa, ker je gluh. Ista vest je krožila po listih že pred nekoliko meseci, ali so jo dementi-rali.
Preprečen napad na Španskega kralja. Na kolodvoru v Sevili so prijeli nekega anarhista, Ki je hotel umoriti Španskega kralja; kralj se je imel namrefc ravno pripeljati z vlakom. Anarhist se je hotel v ječi obesiti, a so mu to pravočasno zabranili. Španski kralj je mislil, da bo odvrnil od sebe jezo in bombe anarhistov, če privoli v proticerkvene postave. Toda varal se je! Anarhistov, ki se jih tako boji, se ne znebi. Varovati ga morajo angleški detektivi, ker se domači policiji ne zaupa. Je pač žalostno, biti Španski kralj.
Proti ženskam v hlačah se dogajajo v vseh me-stih, kjer se pojavijo take ženske, poulični prizori, ki v več slučajih ovirajo celo promet. Posebno veselje pri tem imajo pohajači, katerih v velikih mestih ne manjka; zbirajo se okoli nositeljice nove mode ter jo na vse mogoče načine nadlegujejo, tako, da jo mora ona odkuriti. V Galatzu si je morala ena ženska v hlačah napraviti pot s tem, da je parkrat ustrelila iz revolverja, seveda v zrak. To je nadležneže razgna-lo, in ona je mogla potem nemoteno nadaljevati svojo pot.
Svoja otroka umoril je v Rožni dolini pri Ljubljani mizar Matija Vehar, ki jima je z britvijo prere-zal vratove. Ko so prišli ljudje v sobo, jim je pripovedoval, da se je priklatil v sobo nek zločinec, ki je napadel otroke in njega. Tu pa se dvigne v postelji lOletni sin Jožef — ki Še ni bil mrtev — in pravi: „Ni res! Oče je to storil." Veharja, ki je pijanec, so izročili sodišču.
Grozen zločin norca. V nedeljo, dne 5. marca se je zgodil v koperski okolici strašen zločin. V Sv, Tomažu je v hišo Ivana Bertoka prišel Ivan Pobega iz Sv. Kancijana* V roki je držal dolg nož „kortelaŠ", s katerim je vsekal najprej po obrazu gospodarja, da se je ta zvrnil. Nato je hotel napasti z nožem gospodinjo, ki je vsa prestrašena skrivala dveletnega ot-ročiča. Ranjeni gospodar, to videč, skoči v kot po pur-ško in ustreli Pobega v nogo. S tem je bila družina rešena. Ko so prišli ljudje, se je začel norec sekati v ranjeno nogo. Po dolgem trudu so mu vzeli nož. Pred-no je prišel norec v Bertokovo hišo, je na cesti umoril 71etno deklico. Morilec je 35 let star. Zbesnel je, ker je umrl oče brez oporoke in ne bo dobil boljšega deleža, ko je upal. — V sredo je Pobega, ko so ga oddali v koprsko bolnišnico, ondi umrl.
Demonstracija beračev. Minoli teden so demonstrirali pred policijskim ravnateljstvom na Dunaju berači. Policija je dtila namreč nabiti razglas, v katerem pravi, da je Rotschildovo volilo že popolnoma izčrpano. Kakih 200 beračev, med njimi mnogo bolnih„
Stran 6.
SLOVENSKI GOSPODAR*
16. marca 1911.
slepih in hromih, je protestiralo proti temu razglit-su. Vpili so: „Nam niste dali ničesar!"' Policija je cEemonstrante sicer razgnala, ti pa so se zopet zbrali in nadaljevali demonstracijo._
ffajfiotejše novice.
Drž. zbor. V torek je govoril poslanec RoSkar o resolucijah za povzdigo kmetijstva. Poslanec Ro-šikar in tovariši so stavili interpelacijo zaradi spremembe Šolskega zakona. O tem velevažnem predlogu bomo Šo govorili. Poslanec PiŠek in tovariši so stavili predlog za uravnavo hišno-najemninskega davka. Hiše ali hišni deli, kateri so za poljedelske delavce ali oli obrti potrebni, naj bi bili prosti hišno-najem-ninskega davka. Dr. Verstovšek, BenkoviČ in tovaii-so vložili interpelacijo radi rešitve aktov glede ser-vitutnega spora v gornjegrajskem okraju. Pritožbe uaj se rešifo in udeleženci o tem obvestijo. Poslanec dr. Korošec in tovariši so interpelirali radi varstva pe-rutninarstva pred kužnimi boleznimi iz Ogrskega. V proračunskem odseku je poslanec dr. Korošec govoril o krivicah, ki so so godile Slovencem pri ljudskem Štetju.
Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov v Grad-eu v torek g. Ivan Horjak, duhovnik v pokoju, v 44. lotu svoje dobe. Rojen pri Sv. Rupertu nad Laškim dno 24. junija 1867, v maŠnika posvečen dne 28. julija 1892, je služboval kot kaplan pri Sv. Martinu blizu Slov. Gradca, v Vojniku, Marenbergu, v Kapeli, pri Sv, Rupertu nad Laškim in v Galiciji. Od leta 1897, do leta 1899 je oskrboval župnijo v Dobjem. Lani meseca maja je stopil zaradi bolezni v pokoj. Pogreb bode danes popoldne. N. v m. p,!
Središče. Prekanjeni tat. Pretečeno sredo zjutraj se je potikal po Središču nek neznan uzmovič. Bil jo Čedno oblečen in se delal, kakor bi bilmntast. Prišel je v več hiš in poskušal svojo srečo. Naposled se je prikradel tudi v župniŠče, in ker ni bilo nikogar v nadstropju, si je odprl kaplanijo in odnesel okoli 50 K. Ker se tatvina ni takoj opazila, jo je med tem popihal zopet domov v Cakovec, Drugi dan je pa nada/-ljeval svoj posel v Varaždinu, in tam ga je zadela roka pravice. Med tem so mu je razvezal že tudi jezik, samo da drugega ni govoril, kakor da je nedolžen in da nič nima.
Učenca, hi M irr.el talent za po-doharstvo in poz!atarsto, spreim takoj pod ugodnimi p goji A it. Sumrek, podobar ia pozlatar Cel !e
248
V Vrt ju pri Žftlcu je na prodaj dobro urejeno gos odarstvo. Nekaj posestva je zasajenega tudi s hmeljem. Novo zidana hiša je pripravna ea vsakršno obrt. Natančnejša pojasnila daie g. Lovro 6-h, nad-uiitelj v Teharjih, p. Štore. 146
Semena E**;
nt re in njive. Ze: ja, saiaita, §r;i&, peso fetajersso in Kacarnsfco deteljo, cetiulo, gvin sxo Kolerabo žn snnj-sku diiorij«. tramo sam», ku^te najbohe že nad iiO tet obstoječi trgovini s s<emen-jem in tiptceniskim bbgom£
Ivan Sirk,
H trii)./, Giavni trg, ;o ovž.
241
Zahvala,
Povodom prebn.tka izgnbe caše nenadomest Ijire aoproge. preljubljene matere i a babice
Ivane Fišer,
i?r kamo tem potom svojo najiskr« eJo zahvalo v**m sorodnikom, so-edtm in znancem aa vse šte- | vilne iiraie s i&lja in aočatja, kakor vsem daro raio^m krasnih s vo<3ev.
Poseb o s« pa zahvaljujemo preß. gg. dnhov I nikoma, flavßeu a ntitoljstvn ter s'avnim pevcem, J gg. Kacom in g GU tberjn ter v em dragim nprem ijevakeoa naše predobre, nepozabne mam oe k veö-üec-a poJitku.
S*. Marti" pti Slov. Oradcn. 232	žalujoči Valentin Fišer, mož,
z otroci in vnuki.

apravniStvo sasao tiBiiœ, ki prücigo vprsÄimjn uiamko sa 10 vin&rj«v
Ltoteriiske Številke.
Dne 11. marca 1911,
Trst . . 18 84 S3 8 47 Line . . 46 20 1 2 84
Poročilo o sejmo goveje živioana Bun«ju dne 13. stnea 1911.
Prignalo se je na sej-m 3612 komido» dobro rejene Sivine. Po vrs'i 2678 volov, 446 bikov, 413 trav in 75 telet Prodajali so se: nemški voli najboljše ) akovosti (prima) 98 K do največ 104, drugi voli 71 do 88 K, ogrski siri voli SO do 96 K, sla' Si voli po 70 do 80 K, Ogrski lisasti voli prima 98 do 110 V, slabejši 78 do 86 K. Voii iz Galicje prima 98 do 106 K. slabejii 84 do 89 K Biki prima blago 96 do 100 K, srednji in slab« 80 do 94 K. izjemoma 76 do 110 K. Krave prima 84 do 9j K, sîabejie in srednje 70 do 80 K, izjem ma 98 K. Tendenca: prign;-Io seje 626 komadov manj kot prejšnji te len. Na Vontamr-čnem sejma, ki se j« vršil v petek 10 marca so bile cene ■eiKprenienifue. Na sejmu klavne živine 13. marca se je naj'xili povpv»-jevalo po dobro rejenih bikih, ki so v ceni z» 3 do 4 K pridob li Pri volili se je opazilo trdne cene samo pri izredno dobro rejenih, doč m eo trednje vrste zgubile 6 do 10 K na ceni. Arg-ntinsko meso, ki s« je zadn;i čas poslalo v naša mesta je krivo, da živina na ceni ne pridob . V li, ki so količkaj dobro pitani, pa bodo imeli ua prihodnjem sejnin ugvdne eeDe.
iulS&SuO XTB4.* .V-Sv. Rupert v Slov. gor; Pren-eé ogabno in žaljivo. — Libonja pri Orm lin: Brez podpisa v kos" — Zavodn e: Preveč < sebno. — Šaleška tžol ca: Namen »e ne more nigdar do aziti. — Drugim gg. dopisnikom: Ker sodaj nism.> imeli prostora, pride zaostalo v prihiduji list.
Kamnosek Franc Ksban, prej A. Horvat v Raijem pri Mariboru »e priporoma flav. obiingtvu v i*-dekvo v njegovo stroko upadajočih dtl po zelo nizki ceni. 113
Jako lepo posestvo se proda, lepa pripravno za r-akeg» gospoda kot ietovu&a, ali za Birbne-g» gospodarja, aroodirano 14'/» o-rtdov, 20 mi&ut i.d kolodvora ia trga, C minut od glavne ceste, 41/« oralov travnikov, 4 orale nji?, 800 sadnih dreves, brajde, vrt, 800 Bežnjev vinogruda (ponvic» novi nasiid), vse v najboljšem re-dn in dobro gnojeno 6 oralov gozda, lepa gosposka h-St, devet prostorov, podstrešje, kiet in hram gospodarsko poslopje, hram io ble?, hlevi ca pr«ši£e, prsi ¡a kohinja ia »nšiloica za sadje, listnica vse c opeko krito ia v '.ajimljk m stanju. Pripravni gospodarski stroji, kakor: centrifiga za Rii.ko, parilnik, elamoK&nica, nali.;, rez-nic« za peso, stroj za pranje pere, krompirja itd. Vež ?e iav© pri Fran j o Pockaj, Šmarje pri Jc1k»1s Hp. Štajereko.	9lil
SEužbe Siče
absolventinja trgovskega tečaja, ki je vešča tudi strojepisja in nekoliko stenografije, v kaki pisarni ali tudi prodajalni. Ponudbe sa prosijo ]K>d „A. V." na upravništ-vo SI. G.	140
Ameriksnske podl-ge ima n» prodaj d. 8 .000 Rip.. Port. in d»u ge Jernej M kol č, Zetale pri Rogatcu. Ceua po d g'vora 131
! Ifvnrinp se takoj sprejme pri jv. Kleinšek, steklar v Mariboi-u, Koroške ulice št. 17. Ima prosto vse oskrb.	130
tepe- pi Bestvft tjk železniške postaje Pesnica pri Mariboru, obstoječe iz 11 oralov zemlje in sicer travnika, sadonosniia, njiv in gozda ter lepe zidane z opeko krite hiše in viničarije se ceni primerno in jako ugodno takoj proda. Isto tam se proda tudi manjše posestvo, ki meri 5 oralov in sieer obstoji iz travnika, sadonosnika. njive in lesene hiše. Obe ¡«sestvi imate krasne lege za vinograde. Natančne e pri g. Zinauer 8v. Jakob v 8k>v gor.	845
Lepo kmetsko posestvo le*efce v ptujski oki lici, fare S'. Lovrenc v Slov. gor., se proda po najnižji ceni zavoljo preselitve; posest o obstoji iz 10 oralov njiv, 16 oralov boste, 10 oralov travnika, 3 orale psšnik», 2 orala sadonosnika, 1 oral vinograda, novo nasajenega Več se iz e pod poste restante štv. 33, Juršmci pri Ptuiu.	172
Ekonom, 32 let siar, oženjen, vešč vseh panog kmet jstva teoretično in prak ičn», bluži dalje časa različne panoge pod btarimi veščaki, vadi že samo ti j no veleuosestva, želi pre-meniti službo, katera ¡ anoga koli pod lahkimi pogoji. Obeh (Vželnih jeiikov zmož> n, z vsemi deli znana in priprosta želita nastop takoj. Nail-.v pove upravmštvo lista. 173
Mova hi?a s B stanovanji v Mariboru se prida z lahkimi pogoji. Me»ečoi unesek 180 kroa fiaslov v npravnišrvu.	188
Seme pravega kašeljskega zelja, pro-dr je Ig. Mrena, v Zg. Kašlju pošta D. M. v Polju po K. 1 ¿0 za 20 gramov. Denar je poslati naprej. Sprejemajo se tudi pisem ke znamke Pohvalna priznanja mojih do-aedsjnih odjemalce? so na razpo-Ugo^ __	163
Redka prilika. Dobro idoia trgovina na deželi mešanega blaga, kakor tudi kupčija z deželnimi pridelki, razpošiljanje jajec in masla se pod zelo ugodnimi pogo-
?i zaradi družinskih razmer proda. Trgovina je tik farne cerk-.e in šole Potrebnega kapitala je 5000 kron. Ponudbe: A. 50<J0 na uprav-ništvo SI. G.	132
Malo posestvo se proda, meri o-koli 4 orale dobre in rudovite zemlje, rediti se more 3 svinjo in ena krava, raste 3 polovnjake vina, 4 do 5 pa jabolčnjaka. Poslopje se stoji iz hiše, kuhinje, kleti, hleva, zidano, in parna za seno. Cena je 8- 800 kron. P. Vohorčid, Jagoie. p. Laški trg.	164
Lepo malo posestvo med Sevnico ia Rajheoburgom, 5 minut od železnice, je honta, lepe rgive, travnik s sadi.im drevjem, lepa ra nina, je kozole, hlev za žirino in svinje, hiša ima dve sobi, die kuhinji, klet, se prodi za 4500 kroti. Naslov je v upravništvu tega lista.	118
Merlji u i možje lsbko dosežejo brez nevarnosti velik zaslužek. Velikanska pat. novost, ki se povsod r&bi. Na'an.'ne;še pove Davorin Stoltavnik, Dol pri Hrastniko. !i08 VeiiU z*služe&! V vseh mestih in krajih se stalno nastavijo marljive osebe za samo prodajo velike pat no osti. Visok, talen mlužek. Zaloga in glavnica ni potrebna. Na-taučnejše pove Davorin Stoka-nik, Dol pri Hrastniku.	200
Prodi so 2!)000kolov, 2 in en pol m dolgih na oba konca ošpičemli, kolje je samo kostanjevo, cepljeno iz čvrstega lesa, proda se tudi motor na dva kolesa „Noricma" popolnoma v d brem redu, ker je bil še malo rabljen. Andrej Marine, Gomiisko.	215
Levo posestvo, obstoječe iz novo-sidane hiše, z živinskim in svinjskim hlevom, 2 kleti, 18 oralov posestva in en oral novo najdenega v mgrada, bliiU Vojnika, 20 minut od državne eeste se proda ?a 8000 K, več o tem pave obč. urad na Frankolo ;em.	196
Dvoje lepih pos°stev, vinogradi, zdi lepe njive, cim,/re, so v Su-hadolu pri Sv. Duhu v Ločah na prodaj. Vpraša se pri Mariji Ra-tej, v Snhadoln.	205
Laso kmetsVo psseetvo na okreg ni cesti, blizu farne cerkve, aron-dirano v en kom leks, meri 5 o-ralov, travnikov, njiv, sadonosnika in gozda. Pošlo je je v dobrem stanu. Proda se radi bolehnosti in obnem gl sti gospodarja. Cena je 6200 K. Pripravljen sem se s kup-c m po zadovoljn sti dogovoriti Fr. Košir v Dramljah.	200
V najem se da trgovina e mešanim blagom in go-tilno eveni tudi sama gostilna blizu farne cerkve v prijaznem kraju na Spod-Štajerskem. Ponudbe pod šifro -Dobia eksistenca" na upravništ SL Gosp.	199
Lepo posesjvo, 22 oralov, velik travnik, se lahko 3 krat ko i, sladka krma, vtlik sadom snik, 1 o-ral novega vinograda, goad, z živino in premičninami, kakor leži in stoji, se proda. Cena 25000 K, nadatek 12.000 K, drugo po dogovoru Vpraša se Karula Leut-schacher, Nova vas 70 pri Mariboru.	^	211
Kmotijsko pisesi-o se proda na
Murskem polju, tik železniške postaje Hrastje in Mota. tik velike o ste Ljutomer Ra gona, vse v ravnini in blizu domafijt, nji>e so vsejane, hrami vsi zidam v najboljšem stanu, posestvo meri 44 oralov piodovite zemlje, je zraven mali vinograd cena je 40.000 K Posestvo se tudi zameni za d ogo. Več se izve pri lastn ku Antonu V abl , vebposfst. in trgovcu, p. Križevci ■ ri Ljutomeru.	197
Išče sa za župnišče. pri katerem ni vtliKega gospodarst/a, g >spo-dinja in kuharica, ki se razuia« na g ap diujst o Služba se labko takoj nastopi. Naslov pove uprav.
lb«
Dekle, 18 — 20 let stara, mirna in spravljiva, ki zna nekaj šivati, in ima »eselje do dela v sobi, se takoj sprejme na letno mesto. V-prašati je tr ba gospo KarOlino Scbwarschn g, veleposest. v Majš-jiergu pri Ptuju.	161
Hiša v Novi vasi pri Mariboru za penzjoniste se proda. Lep vrt za zelenjavo, sadonosnik, lepe vinske trte nekaj polja, hiša s 3 sobami, 2 kuhinji, gospodarsko pos opje, voda teče mimo vrta. Pr <da se radi bolezni 15000 K. Natančnejše t ove Karol L-utgehachor, Neudorf 70 pri Mariooru.	212
Kdor želi
d nar prihraniti, ter za-n?sliii?o dobro blsgo po nizki ceni kupiti, naj gre z zaupanjem t pošteno trgovino
Janko Arkmann-a
v Šent Jur ob Južni tel.
Orglar Cecil'janec želi takoj nastopiti službo. Naslov pove uprav-nistvo.	214
Hiša v Pohrežgu, Franstauden-strasse 136. z 2 sobama in prostorom, primernim za vsako trguvioo, s perilno kuhinjo, s injski in goveji h le ■ s škedi^em, lep sadom nik in vrt za zeleniavo, z 1 in pol orala njive, ki se da porabiti x* stavbisča, solnčno ležeče, se po eeni proda. Vpraša se pri g. W*g-ner, Sp. Pobre^e štev. 117 pri Mariboru.	174
Mizarskega pom-Snika za hišn» ooravo, tako tudi enega učei>ca /a mi arsko obrt, vzame takoj Jurij Ko ale, miiaiski mojster v Sl iv. B strici	233
Nsvoiidsna vila se proda. Vpraša sa v Werkstiitteiistrassc St. 8ž v Studencih pri Mariboru. 229
Čevljarskega učenca sprejme g.
Fr. Narath v Maribora, Koroška eesta štev. 9.	23®
Imam par tisoč amerikatMkih divjakov na prodaj. Janez Diroršak na Rogozi pošta Hoče.	Sti
Kmstlja se proda, 48 oralov eem-Jjišča, v solnčni legi e iobr« vr>-do in vse v dobrem s anu; eena 12 tisoč kron. Več se izve pri Franca Rakovnik, kmetu v Nori cerkvi, pošta Vojnik.	224
Kuharica snažna, biii udsn», ki zna pri prosto kuhati ter op'avfoa vse druge posle, ne nad 40 lot stara in si želi mirnega stalnega mesta, se sprejms pri učiteljski dvojici v Pristavi. Meseè plača 16 do 20 K. Cerkev je na bregu. Vstop 1. aprila. Ponudbe pod „aad-uiitelj v l'iLftavi".	223
Proda se 10 minut od farne cerkve in železniške postaje Petrovi* nova hiša, hlevi in kozole, in ne-kfj posestva pripravno za kakšne ga penzijonista. Več se izve pr, lastniku Francu Sodmineg v Gor. Rojah, p. S. Peter v Sav. dolini. Spod. Štajersko.	235.
BiležnHki uradnik Išče službo. Zaradi smrti prejšnjega g. dr. ai moram poiskati drugo službo pri ka-k. m dr Dolarju samo, ker izurjen v zemljiškoknjižnih zadevah, želi tudi v kako drago pisarno stopiti. Naslov |>ove upravn-štvo. 236
Prijîzna posestvo jo n» predaj. Zidana Li5a, dve sobi, skedenj a hlevom, svinja!« i, drvarnica, lep sado-nosnik, d-e rodovi ni iviri, »rt, lepe b-sjde. ¡ra' pripravno za pen-tij nista ali d U ca, 10 minut od kolodvora Ponikva. Cena je 8200 kron, 1000 kron je posojilnice, tudi gozd se lahko zraven d ¡bi Več se iz' e pri Janezu Fendre, Brezje ob 8'omu pošti Sv. Jurij ob juž. žel. Štajersko-	225
l'če se gostilno na račuti, prevzame se takoj. Naslov pjve uprav-ništvo.	227
Kupci pozor!
Uljudno vam naznanjam, d t so naprodaj tukaj v prijazni Mariborski ckcliti vgake velikosti dobič^anos-na krasna posestva, pri katerih na. kupu brezplačno posredujem; le p.smen m vprašanjam se n j ae"raka pnlož-. Na ziiar! J sip Seme«'., Graoišk», pošta Pesnica. 2ÏSt
Spretna kiharic* varčna, in is knšena v gos lodinst.u, rf-zume 86 tudi na polj ko in vrtno delo, žali službe v župnišče ra detel», če mogoi-e do 1. maja. Spričeval* i-mam jako dobro. Roz» Mauchea v Št Martini ftf 8 III. uadstr. Trst.	32(5
Orgljarska in e^rkovniška služb» se odda v Maj i p rgu pri Ptujski gori s I. majem 1911.	242
Posestvo se proda zavoljo starost-ti, 10 minut ol cerkie Makole. Z dana hiša, vel'k vrt, travišče, rnUd les, vinograd, b ajdo i« nii-va, »se skupaj neri 6 oralov. Cena 3000 kron. Več se izre pri Antonu Vara el, posestnik v f.trsos-l.ih Mak' lah ši, 15, pošta MaUols pri Poljčanah.	2i9

Zahvala.
Za ljubeznive dokaze srčnega sočutja ob smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
Antona [Lasbacher
trgovca v Seliščih pri Sv. 3urju ob Sčavnici,;
dalje za lepe darovane vence in časteče sprem-stvo pri pogrebu, izrekamo vsem pogrebcem, zlasti pa čč. gg. dul'ovnikom, slavnemu učitelj-stvu, domačemu veteranskemu društvu, koje- t ga ustanovnik in načolnik je bil blagi pokoj- I nik, nadalje sosednim veteranskim društvom, | c. kr. orožnikom, domačim pevcem za ginljivou nagrobnico svojo najiskrenejšo zahvalo.
SeliŠči, dne 1. marca 1911.	y<.
Žalujoča žena in otroci.
IIIMIIIIIIIIIIHI lllllllllillB
Zalivala.
Za ganljivo udeležbo, katera se je izkazala povodom smrti gospoda
Antoiaa .Lasbacher
ustanovitelja in načelnika veteranskega društva pri Sv. 3 ur ju ob Sčavnici, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo protek-torjj g. Vogler iz Petajnc, sosednjim veteranskim društvom in domačemu pevskemu zboru za ginljivo nagrobnico.
Sv. Jurij ob Sčavnici, dne 8. sušca 19011.
Veteransko društvo.

IG. «arca 1011,
SLOVENSKI GOSPODAR;
Stran 7,
Postrežba poltena!
Cene primerne!
Poiščite in obiščite
narodnega in doasiegs trgovca
Franca Lenart v Ptuju,
ki je dobil za spomlad in leto veliko izbiro najnovejših Što-fov aa moške ter razne vclne za žinske obleke in biuze. Priporoča pa tudi mnogo lepih novodošlib cetirjev stalnih barv, kakor tudi obilo drugega v to stroko »padajočega blsga po nizkih cenah. Kdor bo 7, tlagom zadovoljen, naj pove svojim znancem, Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni.	26
Priporoča se
Frsno Lenart w Ptuju.
Naročajte in kupujte pri
wefefrcgayinl m šelesnino
91
MERKUR1'
Pvter1
SO W ^«SSJ&BJ
stavbene nosilce, strešno
vsakovrstno žeTeiBino; k?k r:
lepenk« in pločevino, omrežje in ograje omrežja, poljedelske stroje, posebno sedaj za spomlad travniške brane iz litegs železa, kakor tndi \z jekla; nadalje: orodje, oiovje, itedilnilie, črpaljko iodo?cdno ce-
•n itd.
Pristno pozlačena Kristusova telesa so ndno v zalogi. Umetna gnojila, kakor: Tfeomasavo žlindro, kajnit, kalijevo sol itd. prodaja po nizkih cenah.	197
33J
novozidana hišaj 5 minut oddaljena od B'ežic, tik glavne ceste, obstoječa iz stanovanja, delavnice in gospodarskega poslopja. K hiši spsda tadi ed-n oral njive. Nat&nčaejSa pojasnila daje ga. Antonija Zaje.	166
|Ém n popravila!
ca, «s


■a
<u>
<3M
15
Velika zaloga ar, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
iažt ta stoik«! tnustr. cenik lasttsi! «Žrp-ž3i".iss od 20 da 290 K.
NiHasta ramoat-nra K 3'50 Pristna rrebraa ura „ T— Original OJBegs ura „ 18"— Kohinjfka «rs	„ 4'—
BadOjka, niklsria B B*— Poročni prstani	„ 3,—
Srebrne ralžie	„ 2"—
— Vtčlttsa jsmstra —
Nasl. Dietinger
Theod. FMndi
ursr in očaiar «Hribar, OM^M «HC» ŽS.
KbpbJb® ristnla« ta srtfr».

i je ak° j«
, is
tele-
jo —- » BSLioáne
trgovino
& tyflKflU,
Cell®-
H
Jako zanimiv in po&čen list s slikami je
Ilnstrovani tednik"
I
Agitirajte za noye naročnike!
ki izhaja vsak petek, ter stane četrt letno le 180 K. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem!! 111 Naslov: „l'l)Sf<OVanf fednk, LJubljana".

Usojam si svojim p. n. knpecai uljudno naznaniti, da sem svojo, doslej g. C. Worsehe v najem oddano, splošno priljubljeno trgovino z mannfektnro, snknam, modnim in plstnenim blsgom
v Mariboru, Glavni trii št. 16
/ %j
(zraven lekarne)
zepot sam prevzel in da jo bodem z večjo, dobro sortirano zalogo kakor v prejšnjih letih naprej vodi!. — Zlasti si do voljujc-m opozarj sti na svoje gotove predpasnike in perilo, ki se izdeluje v moji hiši sami.
S tem da prosim, da mi naklonite svoje zaupanje in
da
se sami o nizki ceni ter izborni kakovosti prepričate, beležim z velespoštovanjem	240
K. Pichler.
Stara dobro npeljana
zavarovalnica proti požarom
in toč;
sprejme v vseh mestih in večjih krajih spretne zastopnike proti visoki proviziji, tudi v tej stroki izurjene potovalce proti stalni plači. — Ponudbe pod „Assecaranz-Vertreter 59 F" na anončno ekspedicijo J. A. Kienreich, Gradec.
228
20 do 50 K na dan
lahko vsakdo zasluii z razpečavanjem novega predmeta, ki se rabi v vsaki hiši. — Pošljite v pismu za pojasnila znamko za 30 vin. in svoj naslov. Jssip Batič, Idrija, Kranjsko.	244
" • ».' Posojilnica v Oplotnici
vabi v90 svoje zadružnike na
redni občni zbor
ki se viši dne 25. marca popoldne ob 3. uri, ali pri nezadostnem številu zadružnikov uro pozneje. Vspored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo o izvršeni reviziji.
3.	Potrjenje računskega zaključka sta leto 1910.
4.	Volitev načelstva in rač. pregledovalcav.
243	_	Načelstvo.
P
Ako pridete po opravilih v Celje ter ste potrebni okrepčila, zahajajte v priznano pošteno in snažno slovensko kmečko gostilno „pri Jelenu" na Graški cesti 37, kjer se Vam postreže z pristno štajersko kapljico, z svežim pivom, ter z dobro kuhinjo. Tudi ta prenočišča bo skrbljeno. Na razpolago so
kakor tudi vožnja fi-mnogobrojni obisk se 233
konjski hlevi za izpreganje, jakarjev na vse strani. Za priporoča
§ß reorvK, Ljuoijana . ai ^-^«fceV
memmm®* Ai-
posestnik in gostilničar „Pri Jelenu"
Vabilo na
redni občni zbor
Posojilnice y Framu
reg. zadruge z nenm zavezo,
ki se vrši
d n e 16. m a r c a 1911 ob 3. uri popoldne v posojil-nižni pisarni v Framu s sledečim dnevnim redom:
1.	Citanje revizijskega poročila za leto 1910 ter ukrepi vsled istega.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobrenje letnega računa za leto 1910.
4.	Razdelitev Čistega dobička.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva. <>. Sprememba pravil.
.7. Slučajnosti.
F r a m, dne 24. svečana 1911.
Načelstvo.
nmmnnnn nntmnnnnnm
Vabilo na
r.*¿
R . u
Puranovo
perje
40, prodaja veletrgovina
tino kg K l—, grobo kg K
Ed. Suppanz, Pristova.
III. redni občni zbor
Spodnje štajerske ljudske posojilnice v Mariboru
kateri se vrši
dne 6. aprila 1911 ob 2 nrl popoldne t posojilniških
prost rih
Dnevni red:
1.	Poroč lo načol-tva.
2.	Poiočilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka. 4 Rezdelitev Čisttga dob čka.
5. Nadomestna vol tev treb članov načelstva, ki imajo
¡'Stopiti v smis'u § 17 pravil. 7. Vulirev nadzorstva. 8 Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob določani uri ne bil sklepčen, vrši se v smislu § 33 pravil na istem mestu eno uro pozneje drug občen 2bor, ki sklepa veljavno ne glede na šte vda navzočih članov.	^
234	Načelstva.
Vabilo na
i zDor
Hranilnice in posojilnice v Žicah,
reg. zndrngs z neem. zavezo
ki se vrši v nedeljo 26. marca po večernicah v posrvjilnia-ki uradnici. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje rač. zaključka za leto 1910.
3.	Poročilo o zadnji reviziji.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva, o. Sprememba pravil.
6. Slučajnosti.
Načelstvo.
Za pomlad in poletje
s? priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in fante. — Ob enem opozarjam, da imam v zalogi tudi razne štofe iz domaČih in angležkih tovarn, izgoto^ ljens obleke za gospode in fante ter vel;ko izbiro močnih cajgastih hlač.
Vsa naročila izvršim točno in solidno po najnovejšem krfju in Z3 zmerno ceno. — Salonske obleke za goip. dijake od K 56 — naprej.	" 250 Z velespoštovanjem
Jakob "Vezjak, krojač
Maribor, Grajski trg v gradu (Bnrg).
se da v najem s prvim aprilom. Zraven je stanovanje, klet in en svinjski hlev. Kovačnica stoji tik okrajne ceste prvega razreda in je sedaj na novo prezidana. Več so izve pri g. Jožefa Podgoršek, p. d. cestni Jože v Št. Jurju ob j. ž.
237
Vabilo na
] ibsf9
Posojilnice v Vitanju,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ti se bode vrSil v četrtek, clne 30. marca 1911. ob 1. uri popoldne v lastni hiši. Dnevni red:
1.	Poročilo nadzorstva in potrjenje računa za L 1010,
2.	Razdelitev Čistega dobička.
3.	Volitev načelstva,
4.	Volitev rač. pregledovalcev in njega namestnika.
5.	Slučajnosti.
Opomba: V slučaju nesklepčnosti občnega zbora ob 1. uri, se vrši isti ob. 2. uri popoldne v smislu par. 35. (alin. a) zadružnih pravil.
Načelstvo.
«X
na
redili občni zbor
Posojilnice" na Vranskem,
reg. zadrnge z neomejeno zavezo,
ki se vrši v nedeljo, d;n e 26, m a r c a 1911 o b 3. uri popoldne v zadružni pisarni na Vranskem, hf§-na Štev. 82. . „ , »v Spored:	/
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva*
2.	Potrjenje računa za leto 1910.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Revizijsko poročilo Zadružne Zveze,
5.	Sprememba in razširjenje pravil,
6.	Volitev načelstva in nadeorstva.
7.	Slučajnosti.
NaČetetvo.-
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posoji'nice za župnijo Slivnico pri Mariboru v Orehovi vasi, r. z. z n. z^
ki se bode vršil vnedeljo, dne 2. aprila 1911 v posojllniSni
pisarni. Dnevni, red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva»
2.	Odobrenje letnega računa 1910.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
•	v« Ät
Načelstvo,
<t


,{,Domača stavbena tvrdka
L. Oeh in Stojs
Podpisana naznanjava £6. duhovščini, slav. občinstvu, raznim društvom in k orporacijam, da sva otvorila stavbeno podjetje za sedaj: Sv. Miklavž pri Ormožu.
Prevzameva vsa v to stroko spadajoča dela, kakor zgradbe šol, društvenih domov, hiš za zasebnike, gospodarskih poslopij, mostov, zgradbo cest itd. Izdelovanje vsakovrstnih načrtov po zmernih cenah.
Za solidno in strokovnjaško izvršitev' se jamči. Upajoč, da se bo pri oddaji del oziralo na domaČo tvrdko biiježiva 198	velespoštovsnjem
L. Ceh in Roj s.

'flBE
Za ta in
se zanima vsak olikan človek Ln Vi morate tadi vedeti, ako Vasn je Vaše zdravj«? kaj mar, da je v Vaši hiši z-inesijivo razkaževslno sredstvo neobhodno potrebno. Bolezni, kakor šariah, tifas, kolera, koze, oaepice itd, ranitve, ekntbe, sežigi niso redki; sa razkuženje v bolniški postelji, za antiseptične obveze ran, tvorov, za irigacijo za ženska in zibramiev okožinji, za stalno raba pri vsaki vrsti razkuženja in napravo nevonjavosti je najbolj primerno znanstveno izkušeno in svetovno znana, kot B£jboI.&6 razknievako sred >tvo sedanjosti
OFOR
Ker hitro in zanesljivo nčicknje. lahKo vsak brer vsaka nevarnosti rabi, ker prijetno diši, ne draži kože (kakor drnga razknževabia 1 sredstva) in je končno zelo po ceni, je priporoča večin» zdravnikov in se v vsaki hiši rado rabi. V originalnih steklenicah (zelena steklenica), >z uporabnim navodilom, se dobi za 80 vinarjev steklenica po tOG gramov v rseh lekarnah, in dožerijah Monarhije. Pomnite, da Lysofor® slab duh in pot hitro in zanesljivo odstrani!
Izborilo sstno razkuži talno sredstvo za «nažeaje ust in zobov je fiQo dišeči
PFEFFERMINZ=LVSOFORM
v steklenicah po K 1'60. Ob>ra-uje sobe, podeli nst<?m prijeten okus iti odstraai hitro in zanesljivo slab dnh iz ast.
Poočljiro, od nekega odi čnega zdravnika pisano brošaro o „Zdravja in razkaže^anju" Vam takoj pošlje kemik Hubrnacn Dne?.j, XX Petrasc gssse 4, jfianstvcn poročevalec Ly*sfonnovih delavnic, zastonj in poštnine prosto, ako po njo pišefe.
114 Gospodom zdravnikom so v«ak ias na razpolaga vzorci in literatara zastonj in pošt. prosto.
■asm
•3m
émm iiaj« naredni steklarska trgovina
na debelo in ni drobne
Franc Strupi s Celje
Grašfea cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene ia porcelanast? posode* svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev z» podobe.
^rovzefje v»eh «toMprakih de! pri cerkvah in priv. stavbah
4	in toinm pe»«reSka>
Svet vno mojstrstvo
v industriji ur kontno osvojeno
vsled pievzetj» edine prodaje sem v stanu za samo K 4 90 ponuditi elegantno posebno ploščat) ameiik. 14 kar. duble zlato svic. žepno uro. Ista ima 36 ur idifo anker kolesje s piernirano znamko „Speci sa" in je ebktrifnim potom prevlečena s pristnim zlatom. Jamstvo za toien tek 4 le'a. 1 komad K 4'90, 2 ko-rnada K _9'30. Vsaki tiri se pridene zastonj fino pozla-ieEa verižica. Brez rizika, ker je dovoljena zamenja vao?. se denar vrne. E. Holzer, Krakov, Stradom 18/107.
« Knn»mmnnuK»unnnn»
mizarje
sprejme v de'o proti dobremu zasluži.n 3 d o S. na dan
Ta varita ie nih izdelka
Ljubija pošta Mozirje.
Kolarje.
189
Za welikf» noči
priporočam s^ojo veliko zalogo m*,-*« fakturnega blaga za mož l e in žensk»
oble' e,svilene robce, srajce,kravate ¡U
vse najnovejše
Toraj ne bode nobenma žal *k* s* spodaj imenovana trgovina poišfo Maimfakturna trgovina:
Jožef Ulaga : Maribor
Tcšeihbfova cesta š\, 21.
Posfrtžbš točna in solidna. % :: Po Jako nizkih cenah. ::
Častn i prizoanfe 1885.
KK*K*KKK**K*****K*K**
Stafoznana trgovina s semenjem
M. Berdajs, Maribor
Sofljin t--
priporoma svojo veliko zalogo trd-nega, detelj neg a vrtnega in gozdnega semena po riizki ceui. — Opominjam pasebn« na deteljao seme, katero se letos po precej ni ¡"ki eee kot „n&tnrell" ponnja, ter omenjam, da prodiijam samo pmtnu deteljo garantirano, brez predeooe (grinte) in so ea«t kapo valeem spričevala na razpolago.
Poljski mavec (f|ips)
najboljše umetno gnojilo za polje in travnike priporoča
M. Berdajs - Maribr - Sofijin trg.
Slov. brivnica v Mariboru!
Slavnemu občinstvu v Mariboru in okolici priporočam svojo brivuico, ki se tabaja v
Tegetthofovi ulici štev, 22
v hiši g. dr. Kacis. Postrežba strogo solidna! — Za obilen obisk prosi
Juro Gredlič, brivec.
Svoji k svojim!
Slov. Bistrici
in celi okolici se priporoča
kopajte vse Vaše potrebščine pri trgovcu
Al. Pinter-j ■■
pri farni cerkvi v Si. Bistrici.
On ima lepot zalego vsskofrsteega blaga ter točna i* zanesljivo po streže
Za sedajšnji pomladanski čas prodaja tudi vsakovrstna semena, kakor;
Pravo Štajersko deteljno seme, lucerno, rdečo deteljo, travno seme, peso, runkl, repno seme, semenski oves, svinjsko salato (cikorijo), korenjevo, zeljno salatno, indivijo, reclkevno seme itd.
Za vinograde: galico, tenaks, brizgalnlce, Šmarje, motike, gumi-trake, preja ličje itd.
Za travnike: Tomaževo žlindro, kajnit, kalije vo sol, travno seme, kose, vile, grablje, srpe itd
Nadalje je v zalogi Bartelnovo klajno apno, -kulus", vsakovrstni otrobi, železo, ključavnice, ceraent itd.
Cepljeno trge!
1. vrste, d> bro zaraščeno ic nkor niiijeno, ter neaaj di j kov Riparie Portalis imam na prod j in sictr: Lašvi rild k, Žlaiitnina meS^na in Šipon. Cena I. rek' 14 kron, II vrste 5 kron, divj ki 2 kroni 100 komadov. Oglasili sa je pri Fr&ncu Blodnji, trtoiiar, p. Jnriinci pri Ptajn. 144

ña
geometer
Hantich, Maribor Marijina ulica št. 10
nas roti ckr:žnemi Hodiščn — Najcenejša in najbitrejda izvrditeT deljenja zemljišč, po stavljenja mejalknv, parceliranja itd itd
Ii.da;ate.lj in založnik :-Katolifko tiskovno društvo.
Odgovorni orednik: Pran R«k-jT»é.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru