Poštnina plačana pri pošti 1315 Velike Lašče smmxm mm .isas?; . ■ m - -mm š . " - " ..........* - - ■ - . ^ . ' Ö i ■ >,f> r-'-''1 ; j V;: v i:' ■ i Ssfli > . IM ■ -.. - • mr INTERVJU: MILAN KAPLAN, EKOLOŠKO KMETIJSTVO JE NAČIN ŽIVLJENJA stran 18 RAZSTAVA VELIKE LAŠČE SKOZI OBRTI IN DEJAVNOSTI stran 38 Trubarjeva domačija foto: Sara Košir ISSN 2536-4022 6/2021 / Datum izida: 20. oktober 2021 TROBLA KAZALO NAVODILA ZA PISANJE PRISPEVKOV V OBČINSKO GLASILO TROBLA Zaradi lažjega urejanja prosimo vse avtorje člankov, da pošiljajo ustrezno pripravljena besedila. Ta lahko dopolnijo tudi s fotografijami, ki so povezane z vsebino prispevka. Fotografije morajo biti primerne kakovosti: visoke ločljivosti in velikosti vsaj 1 MB. Fotografije pošljite ločeno od besedila, vsako v svoji priponki. Pri končni grafični obdelavi prispevka si uredništvo dovoljuje izbor primernih fotografij po strokovni oceni ter popravke besedila v skladu z zahtevami lektorja. Prispevke pošljite na elektronski naslov trobla@velike-lasce.si do objavljenega roka za oddajo prispevkov v tekoči številki občinskega glasila. Objavljeni članki ne izražajo uradnega stališča Občine Velike Lašče. Uredništvo si pridržuje pravico, da poslano gradivo preoblikuje v skladu s celostno podobo Troble. Letnik 27, številka 6, 20. oktober 2021. Izhaja sedemkrat letno; gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1.590 izvodov. Izdajatelj: Občina Velike Lašče. Odgovorna urednica: Angelca Petrič. Uredniški odbor: Dragica Heric, Jože Starič in Andrej Perhaj. Lektoriranje: Jezični dohtarček, s. p. (razen že oblikovanih prispevkov). Prelom: Špela Andolšek, s. p. Foto na naslovnici: Sara Košir Tisk: Luart, d. o. o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. Tel.: 01 781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide 1. decembra 2021; prispevke je treba oddati do 17. novembra 2021. ISSN 2536-4022 Zupanova stran Občinske strani S seje občinskega sveta O nezakonito odloženih odpadkih Pregled s področja komunale Evropski teden mobilnosti S kolesom od nature do kulture Intervju: vodja knjižnice Barbara Marinčič Intervju: Milan Kaplan Kmetijstvo & narava Škoda po divjadi Šola & vrtec Poezija & umetnost Novosti na naših policah Dediščina Jože Centa: Ringelšpil Janez Škulj: O denarju Velikolaški prostor in gospostvo Ortnek Iz velikolaškega okraja Kultura Razstava Velike Lašče skozi obrti Podelitev Rožančeve nagrade Predstavitev knjige: Ne ugašajte mi luči Društva & Dogodki 30. obletnica razglasitve samostojnosti Strokovna ekskurzija DOD Gradež Pohod po Trubarjevi rojstni fari Kostanjev pohod Skavtski kotiček Šport Adl o tem in onem Oglasi Zahvale 3 4 4 7 8 10 12 14 18 23 25 26 27 28 30 30 33 34 36 38 40 42 44 46 48 51 54 58 59 61 67 ZAČELO SE JE KURILNO OBDOBJE Zadnja dva tedna lahko v klasičnih in modernih informacijskih medijih zasledimo, da so se močno podražili energenti. Kakor napovedujejo, je to komaj začetek in vrtoglave podražitve se bodo še nadaljevale. Jim lahko verjamemo ali pa gre le za enega od pristopov, kako med ljudmi ustvariti paniko, kajti panične ljudi je lažje obvladovati in nenazadnje se s tem lahko regulira tudi potrošništvo? Ali je podražitev nafte, zemeljskega plina in elektrike povezana s situacijo epidemije, nam nihče ni natančno razložil. Takšni in podobni dogodki nam vsilijo algoritem razmišljanja, da za vsem skupaj morda tiči nek konstrukt, ki bi ga v tem primeru lahko povezali z razmeroma neučinkovitim globalnim bojem proti segrevanju naše matere zemlje. Kdo ve, a se bo sčasoma gotovo pokazalo! Dobrohotno se je na vse skupaj odzval tudi najlepši »topless« in najmočnejši »mačo« slovanski voditelj, ki je pripravljen pomagati Evropi ... Razmišljal sem, kaj bi takšna podražitev energentov pomenila za našo občino. Morda takole na prvo žogo niti ne bomo občutili nekega drastičnega stroškovnega šoka. Veliko gospodinjstev se ogreva na cenovno ugodna drva, ki jih bodisi kupi ali pa jim zrastejo v lastnem gozdiču. Drugi se dobro toplotno izolirani ogrevajo modernejše, s toplotno črpalko, ki je prav tako finančno ugoden način. Napovedane podražitve bi znale povečati namenski delež osebnega proračuna tistih, ki se ogrevajo z zemeljskim plinom ali s kurilnim oljem. Vse nas pa bo najverjetneje intenzivneje ogrebel strošek nabave pogonskega goriva. Zaenkrat seveda ni potrebe, da se vnaprej obremenjujemo, a je primeren čas, da razmišljamo o prilagoditvah na energetsko preteče napovedi. Težko je namreč pričakovati, da bo življenje, vezano na energetsko politiko, ostalo enako kot zadnje desetletje. V tej smeri intenzivno razmišljamo na občini. Vse v smeri zmanjšanja ali optimizacije porabe energije, ki se - gledano v daljšem obdobju - vendarle počasi draži. Realizacijo naših miselnih idej smo pričeli s sanacijo toplotne izolacije v športni dvorani in vrtcu v Velikih Laščah. Nadaljevali smo s kompletno izvedbo toplotne izolacije na stavbi glasbene šole. In v občinsko stavbo lahko vstopite skozi energetsko učinkovita nova vrata. Skorajšnje rojstvo čaka projekt nove toplotne postaje, ki bo s pomočjo se-kancev ogrevala osnovno šolo, vrtec in glasbeno šolo. Nova toplotna postaja bo namreč zamenjala ogrevanje s kurilnim oljem, ki je, kot prej povedano, cenovno in ekološko zelo sporen način izrabe energije za ogrevanje prostorov in vode. Kakorkoli že, začeli smo razmišljati trajnostno (angl. sustainable), kar je v zadnjem času zelo pogosto uporabljen izraz, ki marsikje odpira vrata. Tudi za pridobivanje nepovratnih sredstev v smeri energetske optimizacije. Za prihodnje se nam v občinskih glavah vrtinči ideja o realno dosegljivi izvedbi toplotne zaščite občinske stavbe in odločitev, da sprejmemo enega od poslovnih modelov za postavitev sončne elektrarne na streho šole in športne dvorane v Velikih Laščah ter na streho nastajajoče podružnične šole in vrtca v Turjaku. Ker so te energetske zadeve tako popularne in so drugače še politično uporabna zadeva, si morda v prihodnje lahko nadejamo kakšno finančno dopolnitev skladov za subvencioniranje energetske problematike. Tudi za zasebne projekte občanov. Denarja, namenjenega za okrevanje po covi-du-19, je namreč zelo veliko. Čisto simpatično pa je, da uporabljamo v slovenskem jeziku zanimivo in dokaj pogosto uporabljeno frazo na podlagi kurjenja, ki je prav tako lahko vezana na določeno obdobje. Recimo spomladi, ko je čas za nove simpatije mladostnikov, se pogosto izrazimo, da se dva med sabo kurita. Ali pa nekoga kuri nov model jeklenega konjička, saj bi ga rad imel doma v garaži, sem ter tja pa kakšno damo kuri nov D&G zimski plašč ali YSL torbica. To prispodobo kurjenja v vsakem primeru povezujemo z neko pretvorbo energije, bodisi v pozitivnem ali negativnem smislu. Kolikokrat se brez potrebe ukvarjamo z zadevami, na katere nimamo vpliva in si s tem kurimo pozitivno energijo. Nič drugače ni niti pri živalih, kjer se v paritveni sezoni zlasti moški predstavniki kurijo nad lepšim spolom. Dobro, pri tem je lahko to pozitivno s stališča darvinizma. Konjarji poznajo, kako se na konjenici lahko kuri njihov žrebec, če je v okolici zaznal kakšno kobilico ali morebitnega konkurenta. K obdobnemu kurjenju lahko prištevamo tudi predvolilni čas, ko se politične vodstvene glave kurijo, kdo bo naslednji vrhovni šef toplarne. Letos kaže, da zima ne bo mogla biti hladna, ker se vrhovni politiki že dobro kurijo med seboj, pri čemer je občasno že tako vroče, da bi se lahko ogrevalo okolje. Nič drugače po analogiji ne sme biti na lokalnem nivoju, kjer se morajo ogreti »ta mali Gašperčki«. Kakšna bo v resnici zima, vedo le Indijanci ... Dragi občani, smo v obdobju, ko se najobilneje pojavljajo respirator-ne okužbe, pri čemer nas dodatno bremeni koronavirusna pandemija. Tega se je potrebno zavedati, zato moramo še vedno vsi naveličani čim bolj dosledno nositi maske in se izogibati nepreverjenim kontaktom v majhnih zaprtih prostorih. To lahko bistveno pripomore k temu, da ostanemo zdravi. Za imunski sistem pomaga vitamin C ter mikroelementa selen in cink, ki jih lahko najdemo skupaj v kakšnem prehranskem dopolnilu. Dobro deneta tudi primerno gibanje in sezonska hrana, pa čim manj nepotrebnega kurjenja. Dr. Tadej Malovrh, vaš župan 4 OBČINSKE STRANI TROBLA Z 20. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA Nina Tekavec, občinska uprava Občinski svet Občine Velike Lašče se je v četrtek, 23. septembra 2021, sestal na 20. redni seji. Po ugotovitvi sklepčnosti je župan predlagal v potrditev naslednji dnevni red: 1. Potrditev zapisnika 19. redne seje in 2. izredne seje. 2. Poročilo odborov. 3. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo v Občini Velike Lašče. 4. Sklep o imenovanju direktorja Javnega zavoda za kulturo in turizem Trubarjevi kraji. 5. Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin Ribnica, Loški Potok, Sodražica in Velike Lašče - druga obravnava. 6. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o izdajanju občinskega glasila Občine Velike Lašče in Cenik reklam in drugih objav v občinskem glasilu Tro-bla. 7. Letni program športa v občini Velike Lašče za leto 2021. 8. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o višini najemnin za najem ali enkratno uporabo prostorov v lasti Občine Velike Lašče. 9. Vloge občanov za odkup, zamenjavo zemljišč. 10. Sklep o izločitvi župana iz postopka menjave zemljišč in pooblastilu podžupana ter izbris zaznambe javnega dobra. 11. Dopolnitev letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Velike Lašče za leti 2020 in 2021. 12. Pobude, vprašanja in predlogi svetnikov. 13. Poročilo župana. Po potrditvi dnevnega reda so člani občinskega sveta potrdili zapisnik 19. redne seje in 2. izredne seje. Občinski svet je v nadaljevanju sprejel naslednje sklepe: Ad 2. Poročilo odborov Pred sejo občinskega sveta so se sestali odbor za družbene dejavnosti, odbor za komunalo, varstvo okolja in urejanje prostora ter statutarno pravna komisija. Predsedniki navedenih odborov in komisij so podali kratka poročila o sejah. Ad 3. Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo v Občini Velike Lašče Gvido Modrijan je zbranim predstavil predlog odloka, ki ga je za Občino pripravila družba Structura d. o. o. Odlok mora občina sprejeti zaradi Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2), ki določa, da morajo občine občinsko zakonodajo v zvezi z odmero komunalnega prispevka v predpisanem roku uskladiti z določbami omenjenega zakona. Občina odmero komunalnega prispevka določa na podlagi vrednosti, ki jih predpisuje državni pravilnik o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na osnovi povprečnih stroškov opremljanja stavbnih zemljišč s posameznimi vrstami komunalne opreme. Poročevalec je spremembe predstavil tudi na primerih. Svetniki so predlagani odlok sprejeli. Ad 4. Sklep o imenovanju direktorja Javnega zavoda za kulturo in turizem Trubarjevi kraji Občinska uprava Občine Velike Lašče je v Uradnem listu RS objavila javni razpis za zasedbo mesta direktorja javnega zavoda. Na razpis je prispela vloga kandidata Matjaža Grudna. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je ugotovila, da je vloga pravočasna, popolna in da kandidat izpolnjuje razpisne pogoje. Svet javnega zavoda je podal pozitivno mnenje omenjenemu kandidatu in podprl program za vodenje javnega zavoda. Občinski svet je imenoval Matjaža Grudna za direktorja Javnega zavoda za kulturo in turizem Trubarjevi kraji. Ad 5. Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin Ribnica, Loški Potok, Sodražica in Velike Lašče - druga obravnava Predlog odloka je predhodno že obravnavala statutarno pravna komisija in k odloku podala nekaj predlogov za popravke. Vse predloge so sprejele tudi ostale tri občine. Odlok morajo v enakem besedilu sprejeti vse štiri občine ustanoviteljice; nato ga Občina Ribnica pošlje v Uradni list RS v objavo in potem stopi v veljavo. Občinski svet Občine Velike Lašče je sprejel navedeni odlok. Ad 6. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o izdajanju občinskega glasila Občine Velike Lašče in Cenik reklam in drugih objav v občinskem glasilu Trobla S predlogom odloka Občina sledi ugotovitvam računskega in ustavnega sodišča, ki je odločilo, da je brezplačno oglaševanje političnih strank v občinskih glasilih nezakonito. Lokalne skupnosti sicer financirajo politične stranke. Občina Velike Lašče iz proračuna političnim strankam nameni okoli 14.000,00 EUR letno. Sprememba cenika objav v občinskem glasilu izrecno določa, da cenik vključuje že oblikovane oglase in dimenzije oglasov. Glede na potrebe oglaševalcev je dodan oglas v velikosti šestnajstine strani. Pri zahvalah, čestitkah in malih oglasih je dodan možni obseg besedila; črtan je cenik za črno-bele reklame. Iz cenika je črtana možnost brezplačnih objav za politične stranke in na novo je določen največji obseg objave posamezne liste ali kandidata v času volilne kampanje. Občinski svet je sprejel predlagani odlok in cenik. Ad 7. Letni program športa v občini Velike Lašče za leto 2021 Občina Velike Lašče v vsakoletnem poračunu zagotavlja sredstva za sofinanciranje programov športa. Sredstva se dodelijo na podlagi letnega programa športa z javnim razpisom in na osnovi meril in kriterijev določenih v Odloku o postopku sofinanciranja letnega programa športa v občini Velike Lašče. Svetniki so sprejeli letni program športa, s katerim je Občina za leto 2021 predvidela sredstva v višini 76.500 EUR, ki jih je razporedila za prep-lastitev igrišč: 7.000 EUR; sofinanciranje drugih programov športa: 5.000 EUR; športna igrišča po vaseh - vzdrževanje: 5.000 EUR; športna dvorana - vzdrževanje in upravljanje: 29.500 EUR; igrišče Dvorska vas: 10.000 EUR; Občinska športna zveza: 20.000 EUR. Ad 8. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o višini najemnin za najem ali enkratno uporabo prostorov v lasti Občine Velike Lašče Cene najemnin so nespremenjene že od leta 2016. V teh letih so se stroški vzdrževanja in tekoči stroški objektov povečali. Ob veljavnih cenah najemov ni bilo zagotovljeno pokrivanje stroškov, ki nastanejo ob uporabi oz. najemu prostora predvsem, če najem vključuje tehnično podporo (npr. KUD Primož Trubar za Levstikov dom). Člani občinskega sveta so soglasno potrdili predlagane spremembe. Ad 9. Vloge občanov za odkup, zamenjavo zemljišč Občan je podal vlogo za nakup dela zemljišča v k. o. 1713 Krvava Peč. Vlogo je obravnaval odbor za komunalo, ki je opravil terenski ogled in preveril dostopnost na druga zemljišča, ki niso v lasti pobudnika, če se označeni deli javnega dobra prodajo. Odbor se je glede na to, da v primeru prodaje ne bo prišlo do oviranja dostopov do drugih zemljišč, strinjal s predlogom občana. Ob tem je predlagal, da stroške odmere in morebitne druge stroške nosi predlagatelj. Občinski svet se je strinjal s prodajo dela javnega dobra v k. o. 1713 Krvava Peč, kot je to razvidno iz priloge zapisnika odbora za komunalo in varstvo okolja oz. predloga pooblaščenega geodeta predlagatelja ob pogoju, da se del parcele, po kateri poteka kategorizirana javna pot, ne proda. Stroške odmere in morebitne druge stroške pri prenosu zemljišča nosi predlagatelj. Ad 10. Sklep o izločitvi župana iz postopka menjave zemljišč in pooblastilu podžupana ter izbris zaznambe javnega dobra Župan je vložil vlogo za zamenjavo zemljišč v k. o. Krvava Peč, po katerih v naravi poteka kategorizirana javna pot za zemljišče, na katerem je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba javnega dobra, vendar v naravi ne predstavlja ceste temveč travnik. Ker župan ne sme biti hkrati stranka v postopku in funkcionar, se mora izločiti iz vseh faz odločanja o sklenitvi in izvedbi postopka ali posla. Za dejanja v zvezi s sklenitvijo te pogodbe je potrebno pooblastiti drugo osebo. Občinski svet se je strinjal z menjavo zemljišč, sprejel izločitev župana dr. Tadeja Malovrha iz postopka ter za vodenje in odločanje v postopku sklenitve menjalne pogodbe pooblastil podžupana Matjaža Hočevarja. Ad 11. Dopolnitev letnega načrta ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Velike Lašče za leti 2020 in 2021 Občina je v letošnjem letu prejela nekaj pobud za nakup nepremičnin v lasti občine, ki jih občina pri svojem delovanju ne potrebuje. Po načelu gospodarnosti občina stvarno premoženje, ki ga ne potrebuje, bodisi proda bodisi z oddajo v najem ali na drug ustrezen način zagotovi njegovo učinkovito rabo. Za predmetne nepremičnine je Občina pridobila cenitvene elaborate. Za izpolnitev načela gospodarnosti bo Občina nepremičnine prodala najugodnejšemu ponudniku (tistemu, ki bo ponudil najvišjo ceno). Pred prodajo je potrebna vključitev nepremičnin v letni načrt razpolaganja s premoženjem. Občinski svet je sprejel predlagano dopolnitev. Zapisniki sej občinskega sveta in posnetki sej so objavljeni na občinski spletni strani: https://www.velikE-lasce.si/obcin- - ¿ke-sfern/obcinski-svet/ Vabila z gradivom so objavljena na spletni strani v katalogu informacij javnega značaja: http://www.leX-loca!is^nfo Uradni list Republike Slovenije V Uradnem listu RS, št. 159/21 so bili objavljeni: • Odlok o podlagah zaodmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo v Občini Velike Lašče, • Sklep o imenovanju direktorja Javnega -zavoda. . za kulturo in turizem Trubarjevi kraji, • Odlok o spremembah in dopol-nitvah-/-odloka-: o izdajanju občinskega glasila Občine Velike Lašče, • Cenik reklam in drugih objav v občinskem glasilu Trobla, • Letni program"ššporta v občini Velike Lašče za leto 2021, • Sklep o višini najemnin za najem »jteli enkratno uporabo prostorov v lasti Občine Velike Lašče, • Javni razpis za sofinanciranje. programov-športa v občini Velike . Lalči v letu 2021. 6 OBČINSKE STRANI TROBLA Gorenjska cesta 9, 1310 Ribnica T: 01 837 27 10 F: 01 836 22 07 E: ue.ribnicaagov.si www.upravneenote.gov.si/ribnica/ Cenjene stranke obveščamo: da naročanje na Upravni enoti Ribnica ni več potrebno; da lahko vse upravne storitve opravijo v času uradnih ur: • Ponedeljek: 08.00 - 12.00 in 13.00 - 15.00. • Torek: 08.00 - 12.00 in 13.00 -15.00. • Sreda: 07.00 - 12.00 in 13.00 -17.00. • Četrtek: Ni uradnih ur. • Petek: 08.00 - 13.00; da je za prijavo stalnega oziroma začasnega prebivališča ponovno uvedena krajevna pristojnost (prijava se lahko izvede le na tisti upravni enoti, na območju katere je naslov, kamor se posameznik prijavlja). KRAJEVNI URAD VELIKE v v LASCE bo poskusno ponovno odprt VSAK DRUGI IN ČETRTI TOREK V MESECU od 8. do 12. ure in od 13 do 15. ure. Obvezno predhodno naročilo na tel. 01 475 56 37. Kraj'evni urad Velike Lašče bo v prihodnje odprt samo v primeru, če bo dovolj zanimanja za obisk. AMBULANTA DRUŽINSKE MEDICINE Zdravnik: Starc Vidrih Milenka, dr.med.spec.druž.med. Nadomestni zdravnik: Dražetic Nives, dr. med. spec. druž. med. Medicinska sestra: Vidic Marjeta Naročanje na ne nujne in kontrolne obiske poteka v času ordinacije: • telefon: 01/788-10-38 • elektronski naslov: • splosna.starc-vidrih@zdribnica.si • po pošti. Ordinacijski čas ambulante: • ponedeljek: 07:15 - 14:15 • torek: 07:15 - 14:15 • sreda: 12:15 - 19:15 • četrtek: 12:15 - 19:15 • petek: 07:15 - 14:15 Zdravnik: Dražetic Nives, dr.med.spec.druž.med. Nadomestni zdravnik: Starc Vidrih Milenka, dr. med. spec. druž. med. Medicinska sestra: Strnad Renata Naročanje na ne nujne in kontrolne obiske poteka v času ordinacije: • elektronski naslov: • splosna.drazetic@zdribnica.si • telefon: 01/788-99-74 • po pošti. Ordinacijski čas ambulante: • ponedeljek: 12:30 - 19:30 • torek: 12:30 - 19:30 • sreda: 06:30 - 13:30 • četrtek: 06:30 - 13:30 • petek: 06:30 - 13:30 TROBLA OBČINSKE STRANI 7 KDO IN ZAKAJ NOSI STROŠEK ZA ODSTRANITVE NEZAKONITO ODLOŽENIH ODPADKOV Medobčinski inšpektorat in Redarstvo občin Dobrepolje, Loški potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče Občinski inšpektorati v obdobjih preventivnih aktivnosti in v obdobjih intenzivnih inšpekcijskih nadzorov z različnimi pristopi, kot so javni pozivi in objave, obveščanje javnosti z udeležbo novinarjev na skupnih akcijah, članki v lokalnih glasilih in podobno, obveščajo občanke in občane o namenu inšpekcijskega nadzora nad pravilnih ravnanjem z odpadki, kot tudi z vsebino zakonskih določb, ki urejajo to področje. Po 157. a členu Zakona o varstvu okolja odredi občinska inšpekcija odstranitev komunalnih odpadkov, ki so nezakonito odloženi na zemljišču v lasti v lasti države ali občine, izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki; ta jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. Če pa so na zemljišču v lasti države ali občine nezakonito odloženi odpadki, ki niso komunalni odpadki, njihovo odstranitev odredi državna inšpekcija, pristojna za okolje. Če policija ali inšpekcija odkrije povzročitelja, imata tako občina kot država pravico in dolžnost od povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov izterjati vračilo stroškov. Upravnega inšpekcijskega postopka, katerega namen je odstranitev nezakonito odloženih odpadkov, ne gre enačiti s postopkom o prekršku. V postopku o prekršku se ugotavlja kršitelja, ki se mu enako kot na primer vozniku, ki vozi prehitro in ne upošteva cestnih predpisov, izreče globa. Višina globe za nezakonito odložene komunalne odpadke je določena z občinskim odlokom, zato se lahko od občine do občine višina globe razlikuje, čeprav gre načeloma za enako kršitev. Po določbah Zakona o prekrških se smejo z odlokom samoupravne lokalne skupnosti določiti prekrški in predpisati zanje globe samo v določenem znesku ter samo za kršitve tistih predpisov, ki jih same izdajajo v okviru svojih pristojnosti, ter če jih zakon ali uredba še ne sankcionira. Zakon o prekrških določa tudi razpon, znotraj katerega lahko samoupravne lokalne skupnosti predpisujejo višino glob za prekrške. Smiselnost povezovanja občin v organe skupnih občinskih uprav je med drugim tudi v tem, da občine v okviru svojih krajevnih pristojnosti predpisujejo enake globe za enake prekrške na širšem območju ter tako poenotijo ukrepanje zoper povzročitelje. Ker gre pri nezakonitem odlaganju odpadkov le redko za neposredno osebno zaznavo prekrška s strani uradne osebe, se v teh primerih v postopku o prekršku odloča z odločbo o prekršku in ne s plačilnim nalogom, zato je poleg izreka globe ob izdaji odločbe o prekršku potrebno odločiti tudi o stroških prekr- škovnega postopka. Ti so določeni v 143. členu Zakona o prekrških in so na primer izdatki za priče, potni stroški uradnih oseb, sodne takse in podobno. Ker pa je po odredbi uradne osebe v upravnem inšpekcijskem postopku odpadke potrebno odstraniti, in sicer v primeru, ko je lastnik zemljišča občina ali država, preko izvajalca javne službe, tudi v tem postopku lastniku zemljišča nastanejo določeni stroški, ki se v primeru občine ali države prehodno pokrijejo iz javnih sredstev. Zato je zakonodajalec določil, da imata občina ali država pravico in dolžnost od povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov izterjati vračilo tako nastalih stroškov. Ti se od povzročitelja izterjajo po Obligacijskem zakoniku z namenom povrnitve nastale škode in nimajo nič skupnega s stroški postopka, ki jih je v postopku o prekršku izrekel prekrškovni organ. Enako pravico, da od povzročitelja zahteva vračilo stroškov za odstranitev nezakonito odloženih odpadkov, ima tudi vsak drug lastnik zemljišča, le da v tem primeru inšpekcija ali policija lastnikov zemljišča o tem, ali je povzročitelja ugotovila ali ne, neposredno ne obvešča. Lahko pa vsak lastnik zemljišča to informacijo pridobi, če zoper znanega povzročitelja uveljavlja odškodninski zahtevek. V interesu vseh nas je, da je tovrstnih prekrškov in izrečenih glob čim manj, zato pozivamo vse občane in občanke k pravilnemu ravnanju z odpadki in njihovemu ustreznemu odlaganju, saj tako vsi skrbimo za lepo, čisto in urejeno okolje, v katerem bivamo. 8 OBČINSKE STRANI TROBLA PREGLED DELA S PODROČJA KOMUNALE Roman Viršek, občinska uprava Po precej naporni »birokratski vojni« smo izredno veseli, da smo lahko končno začeli z gradnjo prepotrebnega vodohrana Podstrmec. Le-ta bo armiranobetonske izvedbe s kapaciteto približno 100 m3, kar pomeni, da bo znatno pripomogel k stabilnosti Velikolaškega vodovodnega sistema, ter omogočil boljšo požarno varnost v dolini Karlo-vice. Obsežna sanacijska dela vodovodnega omrežja v Rutah so v sklepni fazi; v kratkoročnem načrtu je tudi izgradnja manjšega vodohrana na Veliki Slevici ter pred prihodom zime še izdelava nove vrtine v Turjaku. Zelo aktivni smo na področju cestne razsvetljave. Nedavno je bila končana celostna obnova osvetlitve cerkve na Velikem Osolniku, ki je bila zaradi dotrajanosti že dlje časa nedelujoča. Trenutno posodabljamo sistem osvetlitve v Velikih Laščah, Retjah, Karlovici ter Rašici; v načrtu je tudi dodatna osvetlitev križišča v naselju Gradež, kjer otroci šolski avtobus čakajo na neosvetljenem mestu. Ob križišču nameravamo v kratkem postaviti tudi novo avtobusno postajališče. Asfaltiranje cest je za letos praktično zaključeno. Dokončana sta dva odseka v Osredku, do nedavnega gozdna cesta Ulaka - V. Slevica v celoti ter odseka na Kukmaki in v Laporjah. Preoblačenje bele makadamske ceste v sivi asfalt je predvsem v bolj poseljenih območjih v logističnem smislu pogosto stresen projekt. Tudi letos ni bilo nič drugače. Ob tem velja izpostaviti nesebično pomoč predsednikov krajevnih odborov ter predstavnikov vasi pri urejanju soglasij in se zahvaliti lastnikom zemljišč in objektov ob navedenih odsekih. Izkazanega je bilo mnogo razumevanja, medsebojnega sodelovanja med vsemi deležniki ter ob koncu iskreno zadovoljnih nasmehov, kar je nedvomno tudi cilj nas vseh. V letošnjem letu smo znatno povečali sredstva na področju vzdrževanja cest. Le-te so predvsem na manj frekventnih območjih v precej slabem stanju, zato je njihova sanacija že samo s stališča varnosti nujna. Ponekod so asfalti tako dotrajani, da onemogočajo normalno izvajanje zimske službe. To je razlog, da bomo v prihodnjih letih morali nameniti več pozornosti sanaciji obstoječih asfaltov, dasiravno bo zato kak neasfaltiran del ceste moral - še kako leto počakati. Žal imamo zaradi izredno velikega števila naselij in posledično tudi obsežne pripadajoče infrastrukture glede na velikost naše občine premalo sredstev, da bi lahko ugodili vsem željam in pričakovanjem po novih asfaltiranih površinah. V sklepni fazi je tudi celostna sanacija mostu na Kaplanovem, ki je bila neizogibno nujna, saj je voda predvsem v obdobju večjih padavin povsem denudirala mostni temelj. Tega smo učvrstili, s ska-lometom, zavarovali vhodna mostna krila ter izdelali nova robna mostna venca. Ponovno opozarjamo na občinski razpis subvencioniranja vgradnje malih čistilnih naprav. Rok za prijavo je 30. november. Sredstva so še na voljo; vse potrebne podatke lahko pridobite na spletnih straneh občine. TROBLA OBČINSKE STRANI 9 PRODAJA NEPREMIČNIN V POSLOVNI CONI LOČICA Zainteresiranim kupcem sporočamo, da je na spletni strani občine Velike Lašče objavljeno JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN V POSLOVNI CONI LOČICA. Javno zbiranje ponudb traja od 12. 10. 2021 do 3. 11. 2021 do 10. ure. Predmet javnega zbiranja ponudb je prodaja treh nepremičnin v Poslovni coni Ločica na območju občine Velike Lašče po izhodiščnih cenah: • parc. št. 1926/15 k. o. Turjak, površina 1.528 m2, v vrednosti 84.040,00 EUR oz. 55,00 EUR/m2 brez DDV, • parc. št. 1926/16 k. o. Turjak, površina 878 m2, v vrednosti 48.290,00 EUR oz. 55,00 EUR/m2 brez DDV in • parc. št. 1926/17 k. o. Turjak, površina 942 m2, v vrednosti 51.810,00 EUR oz. 55,00 EUR/m2 brez DDV. Več informacij najdete na spletni strani občine (https://obcina.velike-lasce.si/si/). ZBIRNI CENTER ODPADKOV TURJAK Kot smo že poročali v prejšnji številki Troble, je začasni zbirni center na Turjaku zaradi gradnje podružnične šole zaprt. Obveščamo vas, da bomo do odprtja novega zbirnega centra vzpostavili zasilno lokacijo ločenega zbiranja odpadkov, ki bo znotraj Poslovne cone Ločica pri Turjaku. Predvidevamo, da bo lokacija pripravljena že do konca oktobra. 10 OBČINSKE STRANI TROBLA ŽIVI ZDRAVO. POTUJ TRAJNOSTNO. Sara Košir, občinska uprava V občini Velike Lašče smo letos prvič obeležili Evropski teden mobilnosti. Gre za mednarodno pobudo, s katero želimo na glas pozvati k spremembi potovalnih navad. Letos je Evropski teden mobilnosti ali krajše ETM potekal od 16. do 22. septembra pod sloganom »Živi zdravo. Potuj trajnostno.« V naši občini smo v tednu mobilnosti izvedli več različnih aktivnosti. Vsem gospodinjstvom smo poslali knjižico o ETM, kjer so predstavljene tudi različne oblike javnega prevoza v naši občini in širši okolici. Za starejše smo na Turjaku organizirali delavnico »Varno s kolesom«, na kateri so udeleženci ponovili znanje o CPP za kolesarje in se preizkusili v vožnji z električnim kolesom po poligonu. V okviru ETM smo postavili tudi polnilnico za e-kolesa na Turjaku in stojalo za kolesa. tu. Najmlajši so se udeležili ustvarjalne ekodelavnice z naslovom Zemlja se je prehladila, ki jo je pripravila Tjaša Tomc, in društva Finta. Miha Grohar je pripeljal električna kolesa, ki smo jih lahko preizkusili na Stritarjevi cesti. Del te ceste je bil namreč zaprt za promet in je bil vsaj za nekaj ur namenjen samo pešcem in kolesarjem. Organizirali smo tudi tržnico na temo trajnostne mobilnosti v Velikih Laščah in z njo popestrili dogajanje ob tržnem dnevu. Prostovoljci so predstavili projekt Prostofer. Svoje aktivnosti so predstavili člani Kolesarskega društva Velike Lašče. Obiskovalcem smo bili na voljo za informacije o pešpoteh v občini. Policista Saša in Maša sta predstavila delo policije in osveščala o varnem obnašanju v prome- Če bi si tudi vi želeli izposoditi električno kolo za raziskovanje naših hribov in dolin, lahko pokličete Miho na številko 041 323 865, ki kot prvi nudi izposojo električnih koles v Velikih Laščah. V aktivnosti Evropskega tedna mobilnosti sta se vključila tudi OŠ Primoža Trubarja in vrtec Sončni žarek. V vrtcu so se igrali igro »Beli zajček« in s čistimi oblikami mobilnosti očistili zajčkov kožušček. Z avtobusom so se odpravili na izlet do bližnjega Bloškega jezera in preživeli dan prav v slogu letošnjega slogana ETM. V šoli so najmlajši v šolo hodili s kokoško OBČINA „ „ VELIKE LASCE REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO 9 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR TROBLA OBČINSKE STRANI 11 Rozi, višji razredi pa so se odpravili na izlet. Nekateri peš, drugi z vlakom. Nekaj učencev se je opogumilo in se na izlet odpravilo s kolesom z vodnikom Jožetom Staričem. Da so bili bolj vidni na cesti, so dobili rumene promocijske majice ali ban-dane. V okviru ETM smo kupili tudi dve novi kolesi za osnovno šolo, ki bosta v uporabi pri kolesarskih izpitih in pri šolskih izletih s kolesi. Vse izvedene aktivnosti so bile sofinancirane s strani Ministrstva za infrastrukturo, ki občine finančno podpira pri izvedbi aktivnosti v okviru ETM s posebnim razpisom, na katerega smo se uspešno prijavili. Sredstva so pridobljena iz projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/ SI/000007), ki je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Radi bi se zahvalili tudi vsem sodelujočim, ki ste na kakršenkoli način pripomogli k izvedbi prvega Evropskega tedna mobilnosti v Velikih Laščah. Posebna zahvala gre učitelju Bojanu Novaku, ki je koordiniral vse aktivnosti v šoli, ter vodji vrtca Stanki Mustar, ki je poskrbela za izvedbo v vrtcu Sončni žarek. Hvala tudi Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je projekt podprl, in Občini Velike Lašče pomagal pri izvedbi aktivnosti. S SRCEM NA POTI - brezplačni prevozi za starostnike PROSTOFER Prostofer je namenjen vsem tistim starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo nizke mesečne dohodke ter tudi slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer jim omogoča lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplačne prevoze do javnih ustanov, do najbližjih trgovinskih centrov ipd. ss& Kako deluje Prostofer? Uporabnik, ki potrebuje prevoz, pokliče na brezplačno številko 080 10 10. Klicni center je na voljo za rezervacije prevozov vsak delovnik med 8.00 in 18.00; rezervacijo prevoza je potrebno najaviti vsaj 3 dni pred izvedbo storitve. Vozniki prostovoljci prevoze opravljajo od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00; izjemoma se lahko dnevi in ure tudi prilagodijo potrebam. Dodatne informacije so na voljo tudi na Občini Velike Lašče (01 781 03 70, obcina@velike-lasce.si). 12 OBČINSKE STRANI TROBLA EVROPSKI PROJEKT S KOLESOM OD NATURE DO KULTURE Barbara Pečnik Občina Velike Lašče sodeluje v LAS projektu »S kolesom od nature do kulture«, ki med drugim predvideva analizo stanja obstoječih kolesarskih poti na celotnem območju LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe in pripravo nabora kolesarskih poti. Izbrane poti, ki bodo imele največ potenciala za turistični razvoj in vsebinsko nadgradnjo, bodo retrasirane in povezane z lokalnimi ponudniki. Določili bomo izhodiščne točke posameznih poti ter tako smiselno povezali poti znotraj območja LAS PPD. Pripravili bomo digitalni kolesarski turistični vodnik, ki bo vključeval nove inovativne turistične programe za različne ciljne skupine (družinsko kolesarjenje, turistično kolesarjenje, izletniško kolesarjenje, zahtevnejše kolesarjenje, manj zahtevno kolesarjenje) za celotno območja LAS PPD. V okviru projekta bomo kupili kolesarsko opremo (gorska e-kolesa, čelade, držala za telefon), s katero bomo na območju LAS PPD razvili dodatno storitev na področju kolesarjenja - možnost izposoje gorskih e-koles na celotnem območju LAS PPD. S tem bomo približali doživetje naravnega okolja vsem skupinam, še posebej pa tistim, ki so zaradi fizičnih omejitev nezmožni za kolesarjenje na daljše razdalje (mlajši, starejši). V občini Velike Lašče bodo kolesa za izposojo v TICU na Turjaku. Zainteresirani bodo lahko po predhodnem dogovoru najeli tudi turističnega vodnika na kolesu. Del projekta je tudi izvedba delavnice za starejše »Varno s kolesom«, ki smo jo pripravili v tednu mobilnosti, 24. septembra 2021 na Turjaku. Udeležencem sta policista s Policijske postaje Ribnica predstavila in osvežila prometne predpise za vožnjo s kolesi in električnimi skiroji. Preizkusili so se v vožnji z električnimi kolesi po poligonu, ki jim ga je pripravil Bojan Novak, ki v OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče izvaja izobraževanje za opravljanje kolesarskega izpita. Pokazali smo jim tudi, kako se električno kolo napolni na polnilnici, ki je na novo postavljena pred Domom krajanov v Turjaku. TROBLA OBČINSKE STRANI 13 VABILO NA PODJETNIŠKI ZAJTRK Na Območni obrtno-podjetniški zbornici Ljubljana Vič vsak petek ob 8.30 pripravimo podjetniški zajtrk, na katerem se nam pridruži tudi gost. Srečanje je priložnost za medsebojno izmenjavo informacij in reševanje podjetniških problemov. Podrobnejše informacije so pred srečanjem na voljo na spletni strani naše zbornice. Napovedujemo teme za oktober 2021: • Petek, 22. oktober 2021, ob 8.30: Kako povečati kakovost proizvodnje ter hkrati zmanjšati strukturo stroškov z informacijsko rešitvijo Mestric™; • Petek, 29. oktober 2021, ob 8.30: Online prodajna šola za obrtnike in podjetnike, Marko Bucic, CEO, Salesfocus. Podjetniški zajtrk je namenjen podjetnikom in tudi drugim zainteresiranim. Pridržujemo si pravico do spremembe teme in gosta v posameznem terminu. Potrjene teme boste prejeli po elektronski pošti pred posameznim srečanjem. Vljudno vabljeni! PCT je pogoj za udeležbo. Zbiramo prijave za vse stopnje jezikovnih tečajev - jesenski termini - posebna kvaliteta naših tečajev je dinamika predavateljev in velik poudarek na konverzaciji. Vse obdobje izobraževanja tako slušatelji pridobivajo široko in bogato znanje tujih jezikov. V tekočem koledarskem letu je možno napredovati v jezikovnem izobraževanju za tri stopnje. Prvi sklop jezikovnih tečajev je zaključen do konca novembra. Drugi sklop je zaključen do meseca marca, tretji pa v mesecu maju. Na Območni obrtni zbornici opravljamo jezikovna izobraževanja do devete stopnje (360 ur jezikovnega izobraževanja). Kot nadgradnjo po dogovoru organiziramo tudi jezikovne tečaje kot pripravo za opravljanje mednarodnih izpitov o aktivnem zanju tujega jezika ali intenzivna jezikovna izobraževanja ob vikendih. Vsi objavljeni tečaji so 40-urni in potekajo enkrat tedensko po 2 ali 3 šolske ure v popoldanskem ali dopoldanskem času (jutranji termin). Prilagajamo se željam tečajnikov, če je to le mogoče. Cena (brez 22 % DDV) vseh (40-urnih) tečajev je 245,00 EUR, za člane OOZ Ljubljana Vič 122,50 EUR. Zaradi začetka tečajev pohitite s prijavo! Urnik: • Angleščina začetna stopnja: torek, 18:00-20:15. • Angleščina nadaljevalna stopnja: ponedeljek, 18:00-20:15. • Angleščina konverzacija: četrtek, 18:00-20:15. • Italijanščina začetna stopnja: ponedeljek, 15:30-17:00. • Italijanščina nadaljevalna stopnja: ponedeljek 8:30-10:00. • Italijanščina konverzacija: torek, 18:00-19:30. • Nemščina začetna stopnja: petek, 8:30-10:00. • Nemščina nadaljevalna stopnja: sreda, 8:00-9:30. • Nemščina konverzacija: ponedeljek, 17:15-18:45. Zbiramo prijave tudi za druge stopnje jezikovnega znanja, ki jih bomo organizirali takoj po prejemu prijav udeležencev.Vabi-mo vas, da stopite korak naprej in se naučite novih jezikovnih veščin ter s pomočjo učenja tujega jezika spoznate tudi nove kulture in običaje. Učenje tujih jezikov pozitivno vpliva na miselne sposobnosti posameznika. Zavod za izobraževanje delavcev krije delavcem, ki so zaposleni pri delodajalcih, ki so člani zavoda, stroške usposabljanja in izpopolnjevanja za vse tuje jezike v višini 66 %. Tečaj lahko obiskujete, četudi niste član/ica zbornice ali zaposleni pri obrtniku! Vabimo vas, da se nam pridružite ali pa nam sporočite tudi vaše želje. Članske ugodnosti bomo upoštevali po prejeti prijavi. 14 INTERVJU TROBLA BARBARA MARINČIČ SKRBI TUDI ZA KNJIŽNICO VELIKE w v LASCE Angelca Petrič | foto: osebni arhiv Barbara Marinčič je po študiju slovenistike pričela svojo poklicno pot v knjižnici na Brezovici. Sedaj je vodja Območne enote knjižnice Prežihov Voranc, ki pokriva tudi našo knjižnico Frana Levstika Velike Lašče. Kakšna je bila vaša poklicna pot? Želela sem delati kot profesorica slovenščine, za kar tisti trenutek, ko sem iskala zaposlitev, ni bilo na razpolago delovnega mesta. Moj zaključek študija je sovpadel s prostim delovnim mestom v knjižnici, kjer sem delala že kot študentka. Od leta 2001 sem zaposlena v Knjižnici Prežihov Voranc. Imela sem priložnost delati na različnih delovnih mestih. Na začetku sem se ukvarjala z bibli-opedagoško dejavnostjo. Vodila sem u^e pravljic in ustvarjalne delavnice. Potem sem že zasnovala nekatere projekte. Prvi je bil Viški višek, kjer smo želeli popularizirati obvezna domača branja, naslednji pa Dajmo jim vetra. Ta poteka šgjlnes z namenom, da se spomnimo* obletnic izida slovenskih klasičnih besedil ' zaot-roke, kot so Bratovščina Sinjega galeba, Maček Muri, Zmaj Direndaj. Pozneje sem bila vodja Knjižnice Grba, ki je bila v velikem vzponu zaradi selitve v gesto stanovanjsko sosesko in še danes bejfcži zelo visok obisk. Delo sem nadaljevala kot vodja oddelka za nabavo gradiva. Po letu 2008, ko so nabavo gradiva prevzele skupne službe novoustanovljene Mestne knjižnice Ljubljana (MKL), ?em prevzela vodenje prireditvene dejavnosti v Knjižnici Prežihov Voranc. Leta 2015 sem postala vodja območne enote Knjižnice Prežihov Voranc. knjižnici, kar pomeni, da bodo lahko člani Knjižnice Frana Levstika naročili katero koli knjigo iz katere koli enote. Sedaj je bilo to omogočeno le za vračilo gradiva. Kako je organizirana Mestna knjižnica Ljubljana? MKL deluje na področju Ljubljane in 8 primestnih občin, občine Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Horjul, Ig, Škofljica, Velike Lašče in Vodice. Knjižnice primestnih občini so pogodbene partnerice MKL. V MKL je ustanovljenih 5 knjižnic mestnega območja: Knjižnica Prežihov Voranc, ' Knjižnica Šiška, Knjižnica Bežigrad, Knjižnica Otona Župančiča in Knjižnica Jožeta Mazovca, ki skrbijo za mrežo knjižnic svojega teritorija. Kako pa skrbite za kraje, ki so tudi precej oddaljeni od Velikih Lašč? Za^ddaijefle kraje je-dostop urejen s Potujočoknjižnico, ki te kraje obiskuje Konkretno deluje v okviru Knjižnice Frana Levstika tudi ama>tenkaKnjižnica Rob. Zanjo MKL nabavlja in strokovno obdeluje gradivo; v njej paaelujPknjižnicarr ki ni redno zaposlen v MKL. Želimo si, da bi Knjižnico Rob nadgradili s tem, da bi bila izposoja gradivavključena v sistem COBISS. MKL bo omogdča^šS večji dostop do gradiva s- storitvijo naročanjegradiva v drugih MKL nosi v svojem imenu besedico mestna. Ta opis za Velike Lašče ne drži. Kako poteka združevanje takšnega števila med seboj različnih enot? MKL pripravlja segmentiranje prebivalcev posameznih lokalnih območjih. Ugotavlja pos|bnosti na nivoju mesta, četrtnih skupnosti in občin. Na eni strani upošteva strukturo po starosti, spolu, izobrazbi, na drugi pa naravne danosti okolja, v katerem deluje knjižnica, lokalne posebnosti in tradicijo, dogajanje v društvih, kulturnih organizacijah, gospodarstvu in na podlagi tega prilagaja programe za posamezno knjižnico. Glede na to, da iz naših krajev prihaja Trubar, bi morali reči, da je knjiga tu doma. To drži? Kakor poznam mfežo Knjižnice Prežihov Voranc,4ahko rečem, da so Velike Lašče-ena najbolj dejavnih občin pri poudarjanju literarnezapuiš;isej*iga kraja. To lahko-opazimo na nivoju Občine| ki dajPnajveč sredstev"^ nakup novega gradiva na občana v mreži MKL irt-seveda tudi na nivoju raznih dejavnosti, tako pri- TROBLA INTERVJU 15 reditev kot vključevanja knjižnice v druge segmente dogajanja v občini. Zelo se mi zdi pomembno, da je knjižnica začela s tradicionalnimi Stritarjevimi in Levstikovimi večeri. Kot opazovalec lahko rečem, da tudi Trubarjeva domačija lepo skrbi za svojo zapuščino. Pomen dostopa do knjižnice oz. knjižničnega gradiva v manjših krajih? Knjižnica je pravzaprav osnovna dobrina, ki omogoča dostop do knjig, kulture in znanja. Knjižnice so pogosto edina središča za združevanja, srečevanja in različne kulturne prireditve. Ne glede na velikost kraja se mi zdi dostop do knjige osnovnega pomena. Koliko knjižničnega gradiva imamo v Velikih Laščah in kako sodobno je? Knjižnica Frana Levstika vključuje v svojo zbirko sodobno založniško produkcijo, ki je uravnotežena v smislu kakovosti in glede na razmerje gradiva za odrasle in mladino ter strokovne knjige in leposlovje. V primerjavi z ostalimi knjižnicami ni nobene razlike. Ker pa je merilo za dotok gradiva število prebivalcev občine, knjižnica žal ne more dobiti vse produkcije, ki izhaja. Zato je pomembna premišljena nabavna politika, ki skrbi, da je zbirka čim bolj kakovostna in hkrati odgovarja tudi na povpraševanje po določenih knjigah med bralci. Katere knjige ljudje berejo najraje? Odrasli najraje berejo uspešnice, kri-minalke in ljubezenske romane; med otroki že nekaj let prevladujejo fantastične pripovedi; veliko povpraševanja je tudi po stripih. Z različnimi projekti in dejavnostmi zelo poudarjamo izpostavljanje kakovostnega gradiva, tako leposlovja kot strokovne literature. Tak primer je npr. projekt Mesto bere, v katerem sodeluje tudi lepo število občanov Velikih Lašč in ki v središče postavlja sodobno slovensko in svetovno klasično literaturo. Za otroke MKL vsako leto izda Priročnik za branje kakovostnih knjig in podeljuje znak kakovosti mladinskih knjig zlata hruška. Kakšnega tipa bralce imamo v Velikih Laščah v primerjavi z ostalimi enotami, ki jih pokriva MKL? Opažamo, da občani Velikih Lašč bolj sprašujejo po slovenskih avtorjih kot v nekaterih drugih enotah. Sicer pa ni kakšnih večjih razlik; sledijo založniški produkciji in si predvsem želijo prebrati novosti, ki prihajajo na knjižni trg. Kako skrbite za otroke, sodelujete s šolo in vrtcem? Kaj pa ostale starostne skupine? Knjižnica že vrsto let s projektoma £iduh£S= in RasUggs knjigo-sedej? šolo in vrtcem. Knjižica oddaljene kraje, kot je na primer enota vrtca na Karlovici, obiskuje kar tam; tako jim je omogočen dostop do knjige in ur pravljic ... V okviru projekta Rastem s knjigo s pomočjo Javne agencije za knjigo vsak sedmošolec prejme knjigo, obišče splošno knjižnico in se seznani z njenim delovanjem. Za najmlajše sicer organiziramo tudi ure pravljic, ustvarjalne delavnice; otroci med sedmim in dvanajstim letom lahko sodelujejo v projektu Poletavci, tisti stari od trinajst do šestnajst let pa pri Najpoletavcih. Oba projekta spodbujata prostočasno branje. Za računalniške navdušence pripravljamo spletni kviz Ro-binzonijada v informacijski džungli, ki je dostopen na spletni strani MKL. Kaj pa druge starostne skupine? Kot sem že omenila, za odrasle poteka projekt Mesto bere, v poletnem času pa branje še posebej spodbujamo s projektom Maček v žaklju. To so paketi presenečenja, kamor knjižničarji zapakirajo različno kakovostno literaturo, z različnimi temami in različnim poreklom avtorja. Tako dosegamo širok krog bralcev, ki povedo, da so bili z izbranimi deli zelo zadovoljni. Kdo ni vaš uporabnik, a bi moral postati? ^eUdaii želimo, da bi to bili vsi. Knji-žnica^ggkar-pr-ecej ukvarja s tem, kako priti do neuporabnikov. Zato se trudimo tudi z različnimi prireditvami in delavnicami, da bi v knjižnico pritegnili tudi tiste, ki v knjižnico še ne hodijo, a bi jih obisk -kakšnega dogodka k temu nagovoril. Menim, da je knjižnica prostor, kjer vsak M/VI/VIA NE SODI KNJIGE PO PLATNICAH Na] te prepriča njen prvi stavek \l\hi\hf\h Jn? vrtfnve lr Oplartt ' .11 rI .. ■ .1 m r' '1 • ''' j Rodil sem se prvega junija leta, ki se ga ne spominjam več. Na brezvetrni julij.' ski dan se duiga dim naravnost u nebo. 16 INTERVJU TROBLA lahko najde nekaj zase, od revij, filmov, beletristike, strokovnih knjig z različnih področij, zdrave prehrane, zdravljenja in zdravega načina življenja do politike, vzgoje, psihologije, umetnosti in znanosti. Uporabniki knjižnice so lahko tudi tisti, ki ne uporabljajo njenih fizičnih storitev. Knjižnica namreč na spletni strani ponuja dostop do elektronskih virov, digitalnih časopisov, zvočnih knjig, pretočnih video vsebin z zbirko nagrajenih filmov in dokumentarcev. Tudi vpis lahko uredimo preko spleta. Knjižnična ponudba lahko naslovi prav vsakega prebivalca, zato si želimo, da bi bili prav vsi njeni uporabniki. Knjižnica ves čas išče načine, da bi približala branje različnim skupinam uporabnikov, pripravlja priporočilne sezname, ki so dostopni v knjižnici, na spletni strani izpostavlja gradivo, predstavlja različne nagrajence in s tem informira o trendih tako v založništvu kot literarni produkciji. Občina Velike Lašče kot zibelka slovenske knjige lahko to izkoristi kot prednost in poskrbi, da je knjiga prisotna ob vsaki priložnosti. Kako ste zadovoljni z obiskom v Velikih Laščah? Koliko je članov in koliko jih prihaja redno? Obisk knjižnice je bil do leta 2019, torej pred epidemijo covida-19, v porastu in prav tako članstvo. Zadovoljstvo je najlažje meriti s primerjavo. V Knjižnico Frana Levstika je včlanjenih 17 % prebivalcev občine Velike Lašče, kar je manj od slovenskega povprečja, ki znaša približno 22 % (v občini delujeif Potujoča knjižnica in Knjižnica"Rob; njuni člani tukaj niso upoštevani). V primerjavi z nekaterimi evropskimi državami je ta razlika še večja; na Danskem jejpr. "29% prebivalcev članov splošneinjižnice. V Knjižnico Frana Levstika je bilo leta 2019 včlanjenih 692 članov, od tega 233 " mladih in 459 odraslih. Zaradi izposoje gradiva jo je obiskalo 7.762 članov, 2.121 mladih in 5.641 odraslih. Večina članov knjižnico obiskuje redno, nekateri pa samo v poletnem času, ko si lahko vzamejo čas za branje. Se obisk knjižnice povečuje, zmanjšuje ali stagnira? Koliko je članov in kakšna je njihova struktura? Obisk knjižnice je v zadnjih letih zmerno naraščal; po situaciji z epidemijo žal opažamo upad obiska in zato nas tu čakajo veliki izzivi. Upad obiska opažamo tudi med populacijo študentov, kar je sicer običajen pojav, ker odidejo v večje kraje in za njih krajevna knjižnica ni več primarna knjižnica. Želimo si tudi večje število članov v starosti od 30 do 49 let, zato se trudimo s programi za družine, da bi v knjižnico privabili ne samo otroke, ampak tudi starše. Najpomembnejše se nam zdi, da bralne navade in obiskovanje knjižnice usvojijo otroci, saj knjiga tako ostaja stalnica v življenju kljub manj ali nebralnim obdobjem. »Opažamo, da občani Velikih Lašč bolj sprašujejo po slovenskih avtorjih kot v nekaterih drugih enotah.« Kako skrbite za do-moznanstvo v Velikih Laščah? Poteka tudi tu digitalizacija vsebin? Knjižnica organizira enkrat letno Stritarjev in enkrat Levstikov večer v spomin na velike literate, ki prihajajo iz Trubarjevih krajev. Tako poudarjamo zapuščino Velikih Lašč. Sicer ima Mestna knjižnica Ljubljana specialno knjižnico, to je Slovanska knjižnica, ki hrani tudi gradivo domoznanskega pomena, do katerega lahko dostopajo vsi člani MKL, torej tudi člani Knjižnice Frana Levstika. MKL redno digitalizira domoznansko gradivo; za to centralno skrbi Slovanste knjižnica, ki vnaša tudi vsebine na por-'taL Kamra. To je domoznanski portal, ki ima že zelo bogato zbirko domoznanskih besedil. Tudi Knjižnica Frana Levstika tja shranjuje svoje dogodke s področja do-moznansiva. Ste z odpiralnim časom zadovoljni? """Odpiralni"cas-sicerza^ostuje pravilniku o delovBSm času:;ifvfdabi bil odpiralni čas uporabnikom-geprijaznejši, kar pa je povezano s kadrovsko razpoložljivostjo. Skušamo se prilagoditi potrebam uporabnikov, zato je knjižnioa- večkrat odprta popoldne; v dopoldanskem času je odprta predvsem zato, da je dostopna vrtcem in šolam. Knjižnica uvaja možnost vračilagradi- va v času zaprtosti. Gradivo bo možno ne glede na to, ali bo knjižnica zaprta, vrniti v zabojnik pri vhodu v Levstikov dom. Vračilo se bo evidentiralo ob naslednji odprtosti. V tem času zamudnina ne bo tekla. Kaj pa prostori, v katerih deluje knjižnica? Občina zgledno skrbi za prostore Knjižnice Frana Levstika, vendar pa je potrebno vedeti, da gredo sodobni trendi v to smer, da knjižnice niso le prostor za shranjevanje gradiva, ampak postajajo dnevne sobe kraja. Namenjene so vse bolj tudi zadrževanju v knjižnici z možnostjo po prijetnem, ležernem preživljanju prostega časa ali različnih aktivnostih, od igranja različnih družabnih iger, uporabe računalnika ali drugih tehnologij do druženja in branja. Zato bi si želeli, da bi bila knjižnica večja, ker so trenutni prostori prerasli potrebe. Predvsem bi si želeli, da bi bila knjižnica v pritličju ali pa dostopna z dvigalom, ker imajo spaj invalidi in tudi starši z vozički otežen dostop. Pomembna je tudi umeščeno^ knjižnice. Želimo si, da bi bila knjižnjja tudi v bodoče v središču kraja in ne nekj^a -obrobju. V zadnjem času je kar nekaj knjižnic umeščenih v trgovske centre, komplekse oz. nakupo-valnaf-sredfšfa, kar se je prav -tako izkazalo za dobro prakso. Knjižnica-ši -seveda -želi, da bi občina -v perspektivi našla večje jn dostopnejše" prostore, saj bi s tem omogočala prebivalcem, da"t)i ¿e dalj -časa zadrževali v knjižnici. Tako bi lahko nudila prostor za srečevanje staršev z otroki, medgenera-cijsko druženje, druženje mladih, prostor za ustvarjanje; na razpolago bi imela večji prireditveni prostor. Tako bi postala pravo središče lokalne skupnosti. TROBLA INTERVJU 17 Ali ljudje pri nas uporabljajo elektronske storitve knjižnice? Jih uporabljajo. Uporabnikov elektronske knjižnice je približno 10 %, kar je tudi odstotek v Velikih Laščah. Knjižnica Frana Levstika ima na razpolago tudi bralnik, ki si ga lahko izposodijo člani knjižnice in tako dostopajo do elektronskih knjig. Bralniki so tablični računalniki, ki imajo naložene aplikacijo za branje elektronskih knjig. Mestna knjižnica Ljubljana ponuja elektronske knjige spletnega portala Biblos. Do Biblosa lahko dostopa vsak član knjižnice tudi s svojo napravo (telefon, tablica, računalnik). Kako sodelujete z drugimi knjižnicami? Mestna knjižnica Ljubljana je partner s številnimi knjižnicami. Zlasti na območju osrednje Slovenije potekajo strokovne izmenjave, sodelovanje v projektih. Lahko rečemo, da je Mestna knjižica Ljubljana pogosto strokovno gonilna sila. Vsa povezovanja vplivajo na delovanje posamezne krajevne knjižnice, kot je Knjižnica Frana Levstika, če to seveda knjižnica zazna kot dobrodošlo za njen razvoj. Katere prireditve vse organizirate? Kdo je ciljna publika? Za odrasle organiziramo različna predavanja, srečanja z avtorji, razstave z dogodkom ob odprtju, pogovore o knjigah, za otroke pa ure pravljic, ustvarjalne delavnice, razstave knjig. Knjižnica sodeluje pri občinskem prazniku, kar je odlična priložnost, da privabi nove člane. Pri organizaciji prireditev skušamo slediti povpraševanju uporabnikov, zato smo pred kratkim med njimi izvedli tudi anketo. Še vedno je veliko zanimanje za potopisna predavanja, zlasti če jih pripravi kakšen domačin. Mlade skušamo v knjižnico privabiti z organizacijo filmskih večerov. Kako sodelujete z lokalno skupnostjo? Kako se financira knjižnična dejavnost? MKL je zelo .Zadovoljna s sodelovat njem z lokalno skupnostjo, ki je knjižnici zelo naklonjena. Kot sem že omenilaT Občina prispeva največji delež finančnih sredstev za gradivo na prebivalca-v mreži MKL. PriskihffepotTebam po nakupu knjižnj^f^in ■■računalniške opreme, s - čimer omogoča, da se knjižnica razvija, sledi sodobnim trendom in je enakovredna ostalim knjižnicam v mreži. Knjižnica dobro sodeluje tudi z vrtcem in šolo, kulturnimi društvi, glasbeno šolo. Dragoceno je tudi sodelovanje pri oglaševanju knjižnične dejavnost v vseh medijih, s katerimi občina razpolaga. Dokaz, da ima občina velik posluh, je tudi to, da se je odzvala s sodelovanjem v projektu Knjižna polička na delovnem mestu. Knjižnica Prežihov Vo-ranc vsako leto v nekaj delovnih organizacij pripelje knjige, ki so na razpolago zaposlenim, da si jih izposojajo in lažje dostopajo do gradiva. Niso omejeni z rokom vračila in plačilom članarine. Tako smo želeli približati knjige delovno aktivnim, ki se ne odločajo za obisk knjižnice zaradi pomanjkanja časa. Da je k temu pristopila tudi Občina Velike Lašče, se nam zdi še posebej dobra promocija projekta. Kako preživljajo ljudje čas v čitalnici? V knjižnici je kar nekaj otrok voza-čev, ki v čitalnici koristno izkoristijo čas, ko čakajo na šolski avtobus, saj se lahko učijo in delajo domačo nalogo. V čitalnici se zadržujejo tudi odrasli, ki v njej prebirajo časopise in revije. Uporabe lastnih naprav v čitalnici, kot to opažamo drugje, v Knjižnici Frana Levstika še ni veliko. Čitalnica je v Knjižnici Frana Levstika edini prostor, kjer lahko obiskovalci po-sedijo. Sodobni trendi kažejo, da si mladi želijo v knjižnici več prostorov za posedanje, počitek in druženje. Prav tako se v knjižnici radi zadržujejo tudi starejši, lahko tudi ob pitju kave ali čaja. Sodobnejše zasnovana knjižnica bi lahko ponujala še več možnosti za zadrževanje v knjižnici in vsem prebivalcem omogočajakakovo-stno preživljanje časa. V katero smer bo šel razvoj v prihodnje? Knjižnice so vse bolj usmerjena v avtomatizirano izposojo gradiva z namenom, da bi zaposleni lahko več časa posvetili uporabnikom in izvajanju različnih dejavnosti. Poleg tega sodobne »Knjižnice so vse bolj usmerjene v avtomatizirano izposojo gradiva z namenom, da bi zaposleni lahko več časa posvetili uporabnikom ...« knjižnice izvajajo različne programe tako imenovanih kreativnic, kjer so uporabniki aktivni obiskovalci knjižnic. Te kreativnice so na eni strani tehnološko usmerjene, imajo 3D tiskalnike, različne računalniške delavnice in nudijo možnost spoznavanja in uporabe sodobne tehnologije. Po drugi strani omogočajo sodelovanje pri tradicionalnih opravilih: šivanje, kuhanje, ročne spretnosti, vrtnarjenje. Eni in drugi programi povezujejo lokalno skupnost; hkrati ji omogočajo vseživljenjsko izobraževanje. Ravno pred kratkim sem zasledila moto, ki pravi, da smo nedolgo tega razmišljali o tem, da so knjižnice srce posamezne skupnosti. Vse bolj prevladuje mišljenje, da je skupnost srce knjižnice. 18 INTERVJU TROBLA MILAN KAPLAN Z LENCKOVE DOMAČIJE EKOLOŠKO KMETIJSTVO JE NAČIN ŽIVLJENJA Dragica Heric Si bil s kmetijstvom povezan že od majhnih nog? Oče je bil iz Velikih Lašč, kjer sta bili mesarija in gostilna. Z mamo sta kasneje kupila hišo na Cereji in od kmetije očetovih staršev podedovala približno en hektar kmetijskih zemljišč in tri hektarje gozda. Leta 1980 smo sezidali nove hlev in prav mene je od štirih otrok najbolj zanimalo delo na kmetiji. Ko sem bil star 10 let, sem pred odhodom v šolo pomolzel dve kravi in odnesel mleko do zbirnega mesta. Še najbolj se spomnim, da sem pogosto hodil na bližnjo Žužkovo kmetijo, ki je bila takrat ena največjih v bližini, in pomagal pri različnih opravilih. Tam sem se naučil voziti traktor in ob njihovi podpori smo tudi mi kupili prvi traktor. Pred tem smo vse delali z rokami in s pomočjo konjev. Potem smo kupili še BCS kosilnico in kmalu je bilo v hlevu 19 glav živine. A, ker nesreča nikoli ne počiva, nam je leta 1988 pogorela štala, ki pa smo jo s pomočjo dobrih vaščanov hitro obnovili. Okoliščine so privedle do tega, da sem se odselil v Tomažine, si ustvaril družino, bil do osamosvojitve tudi zaposlen, potem pa ostal brez službe. Iz majhnega svinjaka Milan Kaplan je ekološki rejec govedi in konj. Vsak dan obhodi pašnike od Finkovega preko Mišje doline do Malega in Velikega Osolnika, kjer se skupaj pase več kot 60 govedi in približno 20 konj. Na vsakodnevnem obhodu preverja, ali imajo živali dovolj paše oziroma krme, vodo in da električni pastir ni poškodovan zaradi vdora divjadi ali divjih zveri. Ob tem mu še pogosto zazvoni telefon s prošnjami za najrazličnejšo pomoč, ki se jim Milan vedno in vsakič z veseljem odzove. Tako se njegov delovni dan zaključi pozno v noč, začne pa takoj po sončnem vzhodu. sem uredil hlev za kravo in teleta. Počasi je bilo več živali, ki so bile že v prosti reji s streho nad glavo v primeru padavin. Za marsikoga je bilo to mučenje živali, jaz pa sem vedel, da živalim ni nič manjkalo; bile so zadovoljne, imele so hrano, vodo, svež zrak in svobodo. Je bilo že takrat odločeno, da bo tvoj poklic in življenje kmetovanje? Ja, seveda. Po očetovi smrti sem šel nazaj na Cerejo in začel s prašičerejo, rejo piščancev ter kokoši nesnic. Prodajal sem odojke, piščance in jajca, in to zelo uspešno vse do Kočevja. Bilo je nekaj njiv, saj sva že pred tem z očetom kupovala ali najemala kmetijska zemljišča v bližini. Tako sem vso krmo za prašiče in perutnino pridelal sam, koruzo, ječmen in druga žita. Po razdelitvi dediščine mi je ostalo le še zemljišče na Cereji, kjer sem še danes. Ker ni bilo več njiv za pridelavo žit in ker je ekološka reja prašičev in perutnine brez lastnih njivskih površin zelo težka, sem se ponovno odločil za rejo govedi. To je bilo že drugič ali tretjič, da si s kmetijstvom začel iz nič!? Iz okolice Brežic sem pripeljal prvi dve teleti in začel s pitanjem mlade govedi. Pri vsem dotedanjem kmetovanju sem že spoznal, kako pomembno je živeti v sožitju z naravo. Želel sem, da so moje živali zdrave, zadovoljne in svobodne. Ko je preko kmetijsko svetovalne TROBLA INTERVJU 19 službe prišel v Velike Lašče prof. dr. Tone Vidrih, da bi nam predstavil pašništvo, me je v ideji, da bi živali imel vse leto zunaj, v celoti podprl. Kako so na prosto rejo gledali drugi kmetje, sosedje? Na začetku je bilo zelo težko. Za veliko večino je bil takšen način reje mučenje živali. V kmetijski zadrugi so celo glasovali, ali me bodo sprejeli v članstvo ali ne, čeprav sem kot otrok nosil mleko v mlekarno ter s 16 leti s traktorjem po kraju pobiral živino in jo vozil v klavnico tistim, ki niso imeli prevoza oziroma traktorja. Ker oče nikoli ni bil član zadruge, so mislili, da želim postati član samo zato, da bom dobil sredstva iz rizičnega sklada, ker mi bodo živali itak poginile, ker vse leto ne bodo preživele na pašniku. Kljub temu nisi odnehal. Kmetija se je v naslednjih letih hitro širila. Tako je. Kupil sem vsako kravo, ki se je v naših krajih prodajala. Seveda je bila borba v prvih letih tudi z živalmi na pašnikih. Večina krav dojilj, ki sem jih kupil iz hlevov, kjer so bile privezane, niso bile navajene proste paše. K sreči sem kupil eno kravo v Stični, ki je bila po mo- jem profesorica za vse ostale, zato sem jo tudi poimenoval Profesorica. Bila je mirna, ubogljiva. Hitro je ugotovila, da je biti na paši veliko lepše in počasi so se tudi ostale živali privadile. Čez čas je bilo vse lažje. Delo sem si sam lajšal na različne načine, npr. najprej sem količke za postavitev pašnikov nosil v rokah, potem pa sem si naredil koš za količke, ki sem ga nosil na hrbtu. Čreda se je večala. Krave so bile sprva mešane, mlečne in mesne. Počasi sem prehajal samo na mesne pasme s svojim pleme-njakom šarole, kasneje z limuzin pasmo. Istočasno sem dokupoval, še več pa najemal pašniških in travniških površin po vsej občini. Iskal sem površine, ki so se zaraščale. Dogajalo se je tudi to, da so lastniki zemljišč, ki so kmetovanje opustili ali pa se je njihovo zemljišče že dolgo zaraščalo, poiskali mene in mi ga ponudili v obdelavo. Koliko hektarjev obdeluješ danes in koliko je živali? Trenutno je na pašnikih 62 govedi. V povprečju 25 do 30 krav dojilj, še enkrat toliko mladih živali in en plemenski bik. Obdelujem 63 hektarjev travnikov in pašnikov, ki so razmetani po vsej občini Velike Lašče, od Finkovega do Malega in Velikega Osolnika ter v Mišji dolini. V enem obhodu po vseh pašnikih naredim od 50 do 60 kilometrov. Trenutno je 18 (vmes je bil telefonski klic), narobe 17 pašnikov, ker je eden spet poškodovan s strani divjih zveri oziroma medveda in so živali ušle s pašnika. Poleg govedi je danes velika tudi čreda konj. So konji zaradi paše, rad jahaš ali zaradi reje? Na kmetijah so bili vedno konji. Oče je bil tudi furman. Sprva so bili to delovni konji in spomnim se, kako smo z njimi orali ali opravljali kakšno drugo kmečka opravilo. Kasneje so konje nadomestili traktorji in drugi stroji. Konji so bili bolj za šport in rekreacijo, kar je na našem območju še vedno ali celo vedno bolj prisotno. Sam imam precej stikov z najrazličnejšimi jahalnimi društvi po Sloveniji, ker sem svojčas tudi veliko jahal. V zadnjih letih se povečuje reja konj za vzrejo žrebet in tako imam trenutno 19 konj. Od tega je vedno kakšen, ki je ujahan in konji pasme posa-vec. Posavski žrebec in posavske kobile so vpisane v rodovniško knjigo posavcev, saj sem član Slovenskega združenja rejcev konj pasme posavec. Milan vsak dan pregleda vse pašnike in preveri, ali je z živalmi vse v redu. 20 INTERVJU TROBLA Od kdaj je kmetija ekološka? V ekološki reji s certifikatom sem že od začetka, sedaj že več kot 20 let. Ko smo hodili na predavanja o ekološki reji, so vsi rejci imeli glavni problem, kako preurediti hlev, da bo ustrezal pogojem ekološke reje. Jaz s tem nisem imel težav, ker hleva ni bilo. V ekološko rejo nisem šel zaradi prodaje, pač pa sem to čutil. Vem, da imajo živali na pašnikih kakovostno življenje, da jim je lepo in so zadovoljne. Vsi se čudijo, kako so krave, ki so vse leto zunaj, tako debele. Jaz pa pravim, da so debele od svobode. Imajo streho nad glavo, a vedno so rajši na prostem. Mislim, da je za kravo vedno boljše, da ima dobro ležišče, kar dokazuje to, da si živali same najdejo ustrezno ležišče na pašniku, ki jim ustreza. Poleti, ko je vročina, si najdejo mesto, kjer je več prepiha, pozimi pa so rajši v zavetju pred vetrom. Bolj pomembno je, kakšna so tla in ne streha. Dosegaš zaradi načina reje boljše cene pri prodaji? Prodajam meso, teleta v klavnico za meso ali teleta za nadaljnjo rejo, običaj- no v starosti od sedmega meseca do enega leta starosti. Povpraševanje po ekološkem mesu se je povečalo, čeprav sam nikoli nisem poudarjal, da je to meso ekološke reje in zato cena ni višja. Mogoče je moje meso malo dražje od drugih rejcev, ampak vsak, ki poizkusi meso, ve, zakaj je dražje. Vem, da je meso šlo tudi na Štajersko ali celo v Prekmurje, kjer ima še vedno večina rejcev živali v boksih in jih pita s koruzno silažo in drugo krmo in to se pri okusu mesa pozna. Reja telet v intenzivnih rejah, ki so pripeljana iz Madžarske ali Poljske, je povsem drugačna od reje, v kateri je žival rojena in rejena na pašniku. Povpraševanje po mesu ekološke reje oziroma proste reje je s strani potrošnikov vedno večje. Kupci raje kupijo meso, ki ima sledljivost in za katero se ve, kje je bila žival rojena in rejena. Tudi za pitanje govedi rejci raje kupijo teleta iz proste reje, saj so te živali bolj odporne in bolj zdrave kot živali v hlevu. Ali otroci v naši ali kateri drugi lokalni šoli in vrtcu jedo meso, katere žival »Ko je v Velike Lašče prišel prof. dr. Tone Vidrih, da bi nam predstavil pašništvo, me je v ideji, da bi živali imel vse leto zunaj, v celoti podprl.« je bila rojena in rejena na Lenčkovi kmetiji? Ne. Že več kot 15 let je od tega, ko ste prvič s konjeniki gnali govedo pred začetkom zime iz pašnikov na travnik na Cerejo v Velike Lašče. Imate s tem že vsi več izkušenj? Ja, vsekakor. Jezdec mora biti vajen terenskega jahanja in hkrati mora poznati žival, v našem primeru govedo. Po tolikih letih danes natančno poznamo pot. Vse živali nekaj tednov, preden jih bomo gnali na domači travnik, pasem na pašnikih v Mišji dolini, natančneje pri Dol-ščakih. Najprej jih združimo in potem v čredi, ki jo obkrožamo jezdeci, potujemo iz Mišje doline proti Velikim Laščam. Res je, da včasih kakšna krava želi malo po svoje, a že ko pogleda v napačno smer, jo jezdec pravočasno ustavi in usmeri v pravo smer. Običajno je kakšnih 20 govedi, jezdecev pa v zadnjih letih še več kot 20. Tako brez težav privedemo vse živali preko logov Mišje doline, preko Brankovega, čez Ulako na pašnik, kot mu po domače pravimo Pri Martinkovem ko-zolčku ali Pri Martinkovem. Pot je dolga približno 10 kilometrov. In tukaj so živali vso zimo? Živali so na nekajhektarskem paš- TROBLA INTERVJU 21 niku zelo zadovoljne, saj imajo dovolj paše oziroma sena in tudi travno silažo; v primeru dežja ali snega se skrijejo pod streho kozolca. Na pašnikih so vse živali skupaj, krave s teleti ter kobile s žrebeti. Ločena sta žrebec in bik. Če je mraz, živali porabijo več hrane, ker jo potrebujejo tudi za ogrevanje. Običajno pripravim za zimo okrog 300 velikih bal sena. Ali živali pogosto potrebujejo veterinarja? Živali ne poznajo zdravljenja. Največkrat same telijo. Ko krava teli, se umakne od črede. Če je kaj narobe, to sporoča z glasom ali pa me z mukanjem na težavo opozorijo ostale krave. Le redko se zgodi, da krava pri telitvi potrebuje mojo pomoč, a zgodi se. Edina nevarnost živalim so zveri in divjad, ki živino v pašnikih pogosto prestrašijo in jih moram loviti in vrniti nazaj v pašnik. K sreči me vse živali dobro poznajo, mi zaupajo in se dokaj hitro pomirijo ter mi sledijo nazaj na pašnik. Kako danes drugi rejci in krajani gledajo na prosto rejo? Veliko rejcev se danes uči od mene, me vpraša za nasvet in izkušnje. Številni me kličejo in vprašajo kako in kaj. Predvsem pa me še vedno kličejo rejci, ko jim ponoči uide žival in niso vešči pri iskanju in lovljenju živali. Seveda vedno pomagam. Zahvaljujem pa se vsem, ki so mi in mi še vedno omogočijo izobraževanje s strani inšpektorjev. Najetih imaš precej zemljišč, majhnih parcel travnikov in pašnikov, ki bi se sicer zaraščale. Si čistilec ali pridelovalec hrane? Oboje. Veliko zaraščenih površin sem že očistil, ampak s kravami, ne s stroji. Tone Vidrih je že pred 20 leti rekel, da se krajina vzdržuje z živalmi. Koze so idealne za vzdrževanje krajine, a na našem območju jih je težko obdržati zaradi napadov divjih zveri: medvedov, šakalov, volkov in drugih. Država danes ponuja tudi finančna sredstva za odpravljanje zaraščanja, a sam nisem vešč birokracije, zato se za pridobitev teh sredstev še nisem potegoval oziroma ne vem, kako do denarja. Težav z divjadjo in divjimi zvermi je tudi na našem območju vedno več, kajne? Ja, skoraj ne mine dan ali noč, da medved letos ne bi prestrašil živali na pašniku ali poškodoval pastirja ter pregnal živali s pašnika. Nedavno sem malo po polnoči šel iskat pobegle krave s teleti in v temi iskal, kje je bil pretrgan električni pastir. Veliko škode mi na pašnikih povzroča tudi številčna divjad. Včasih se sedem, osem košut naenkrat sredi belega dne ob kravah pase na pašniku. Ob tej priložnosti, bi se rad opravičil vsem sosedom in ostalim, ki jim živina povzroči škodo in jim v zameno za solato ali drugo vrtnino ponudim meso. Vsi, ki opazijo živali zunaj pašnika, naj so to moje živali ali živali katerega drugega rejca, me lahko 24 ur na dan 365 dni v letu pokličejo na moj telefon: 041-533-883 in z veseljem bom pomagal, bodisi poklical rejca bodisi sam pomagal pobegle živali »Ko krava teli, se umakne od črede. Če je kaj narobe, to sporoča z glasom ali pa me z mukanjem na težavo opozorijo ostale krave.« spraviti nazaj na pašnik. Kmetje, ki imamo živali na pašnikih, si moramo pomagati. Marsikdaj sem komu razrešil težko situacijo. Zgodilo pa se je tudi, da je prav sebi nisem mogel. Mišja dolina je pod Naturo 2000. Je to zate ovira ali prednost? Imam občutek, da se divjad lahko pase na travnikih, moja živina pa ne. Žal je prav to cilj nekaterih projektov, ki se izvajajo na kmetijskih zemljiščih, tudi na močvirnatih, kot so na primer v Mišji dolini, kjer pa kmetje nimamo skorajda nobene besede. Kmetje smo kot na šahovskem polju. Dobiš eno polje in tam moraš delati in to je to. Ali Občina Velike Lašče podpira kmetijstvo? Smo kmetijska občina in občina ima že od nekdaj razpise, preko katerih smo kmetje lahko dobili pomoč. Zdajšnji župan, ki je že v svojem poklicu kot veterinar povezan s kmetijsko panogo, kmetijstvo podpira še bolj. Menim, da se danes kmetijstvo podpira bolj, kot se je pred leti. Trenutni župan ima veliko novih idej prav za razvoj kmetijstva v občini. Zadnja pomoč preko občinskega razpisa za podporo in razvoj kmetijstva v občini moji kmetiji je nakup električnega štirikolesnika, ki mi je v veliko pomoč pri mojih dnevnih obhodih po pašnikih, ter nakup plemenskega bika. 22 INTERVJU TROBLA Danes je vse več sprehajalcev po travnikih in gozdovih. Pospravijo za sabo ali na pašnikih najdeš tudi stvari, ki ne spadajo tja? Najde se marsikaj. Predvsem ne razumem ljudi, ki v naravo prinesejo polno pločevinko, s sabo pa ne morejo odnesti prazne. Bi dovolili, da se to dela na njihovem posestvu? Že drugi mandat si predsednik Strojnega krožka Urban iz Ribnice. Strojni krožek Urban vključuje vse, ki nas veseli delo na kmetiji in smo pripravljeni pomagati drugim ali jim nudimo z našo kmetijsko in drugo strojno mehanizacijo storitev, ki jo potrebujejo. Namen strojnega krožka je tudi, da si kmetje med sabo pomagamo. Preko zveze strojnih krožkov so organizirana številna izobraževanja in tečaji. Gre pa tudi za druženje in medsebojno izmenjavo izkušenj. Zato vsaj enkrat na leto organiziramo kakšno strokovno ekskurzijo, tudi v tujino kot smo na primer bili v Nemčiji v proizvodnji traktorjev Deutz Fahr in na razstavi domačih živali v Brnu na Češkem. Si pa tudi lastnik več unimogov in član društva unimogov? Tako pri sečnji v gozdu ali urejanju kmetijskih zemljišč kot pri košnji travnikov na moji kmetiji, pogosto pa tudi kot usluga drugim, je z unimogom delo veliko lažje kot s traktorjem. Gre za univerzalna vozila, ki so jih leta 1948 razvili nemški vojaški inženirji. Vozila omogočajo, da greš z njim vsak dan na njivo, v nedeljo pa k maši. Takšnega vozila še do danes ni naredil nihče drug. Predvsem je to zelo primerno in vsestransko uporaben stroj za naše območje. Ali še jahaš? Nekoč sem veliko jahal doma in po raznih koncih Slovenije. Lepe trenutke smo preživeli s konjeniškim društvom Divja horda. Z Mimi, ki je danes stara 19 let in je rojena na kmetiji, sva veliko prejahala. Njena mama je črna lipicanka, oče pa arabec in je zelo dobra kobila. Pred leti sva celo tekmovala v spretnostnem jahanju. Bila sva na tekmovanju v Vrbljenjah, Zajčji Dobravi in Dolenjskih Toplicah. Danes ni več časa za jahanje. Imam pa veliko prijateljev in znancev, ki še jahajo in radi pridejo na terensko jahanje v Velike Lašče. Vsako leto se pri meni oglasijo prijatelji, ki jahajo od štajerskega Jurovskega Dola do Ankarana na Primorskem. Kakšno leto prenočijo, a drugo leto naredijo le kratek odmor za počitek. Vedno sem jih zelo vesel in poskrbim, da se odpočijejo in dobijo okrepčilo. Kaj delaš v prostem času? Kaj je to? Če mi uspe, da poskrbim za živali, grem redno na vaje Folklorne skupine Grmada, kjer plešem že več let. Ples, vmes pa še kakšen vrisk, sta mi v sprostitev. Obenem mi to da nove energije. Kaj je to počitek, ne vem. Da bi ob televiziji zaspal, se mi ne zgodi, ker televizije ne gledam. Sem pa vesel, če prideta k meni (danes že odrasla in imata svoje življenje) hči Maruša in sin Matevž, ki mi na kmetiji tudi veliko pomagata. Tudi kobile z žrebeti je treba prestavljati iz pašnika na pašnik. .. ■** ^ ■ v —- Sž ■ Sfc - £ % -" ■ ■* w TROBLA KMETIJSTVO | NARAVA 23 31. RAZSTAVA PASEMSKIH MALIH ŽIVALI DGPMŽ VELIKE LAŠČE Jakob Indihar, tajnik DGPMŽ Velike Lašče Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Velike Lašče je 25. septembra organiziralo razstavo pasemskih malih živali na parkirišču za stavbo KZ Velike Lašče. Razstavljavci smo na ogled postavili naše pasemske male živali, in sicer 10 pasem kuncev, 20 pasem perutnine, 10 pasem golobov in 15 vrst ptic. Vsega skupaj je bilo okoli 300 razstavljenih živali. Razstavo si je ogledalo lepo število obiskovalcev; vsem se člani DGPMŽ zahvaljujemo za obisk in darovane prostovoljne prispevke. Razstave ne bi mogli uspešno izpeljati brez naših sponzorjev: Trgoup d. o. o., KG-Dent d. o. o, Tapro grosist, LSP d. o. o., Art-les Igor Sever s. p., Zdenko Merkelj s. p., Klančar Milan s. p., Belaj Marko s. p., Interlux Trade d. o. o. in Gtwrap Gašper Bavdek s. p. Vsem se lepo zahvaljujemo, še posebej KZ Velike Lašče za uporabo parkirišča in skladiščnega prostora in Občini Velike Lašče za finančno podporo. Ste našli nepremičnino svojih sanj? * i« i >i Zagotovite si, da postane vaš dom. tf t» ili Ponudbo stanovanjskih kreditov z ugodno obrestno mero smo podaljšali do konca decembra. Stanovanjski kredit DBS - za tisto, kar zmanjka. S Deželna Banka Slovenije | www.dbs.si 24 KMETIJSTVO | NARAVA TROBLA KAJ JE NOVEGA V MIŠJI DOLINI IN KAKŠNI SO NAČRTI ZA NAPREJ? Urška Hren, Zavod Krpanove novice V Mišji dolini (Natura 2000) smo v sklopu projekta Mala barja - Marja izvedli še eno letošnjo projektno aktivnost - drugo mulčenje projektnih površin (na Rašici, v Podlogu in v Marinčkih), ki ga je izvajalec Gozdarstvo Mazi, Blaž Mazi s. p. še enkrat uspešno izpeljal. kjer je za vodenje projekta Mala barja -Marja zadolžen Matic Kozina (univ. dipl. inž. gozdarstva). Sam komentira zaključek letošnjih aktivnosti takole: »Zadeve se premikajo naprej; september je bil suh, zato nam je uspelo še drugič po-mulčiti skoraj vse projektne površine. Delamo na tem, da bomo projekt podaljšali še za dve leti, saj zadeve v Kneju in Marinčkih še niso končane, za kar bomo drugo leto dobili novega izvajalca. Gozdarstvo Mazi je podjetje mladih bratov Blaža in Nejca Mazija, ki prihajata iz Prevalj pod Krimom in si občasno pomagata še s podizvajalci. Glede sodelovanja na projektu sta povedala, da je bilo izvajanje del v Mišji dolini zelo težka preizkušnja, čeprav so vajeni mokrih tal. Zelo sta optimistično naravnana, saj pravita: »Vse se da!« Da sta premagala te »nemogoče močvirske razmere«, sta si morala delo prilagoditi na trenutne vremenske razmere in sicer se je delalo, ko je bilo najbolj mraz (sečnja, spravilo lesa) ter ko je bilo najbolj suho (mulčenje). Tako jima je v letu 2021 uspelo posekati in spraviti les ter dvakrat pomulčiti projektne površine na Rašici, v Podlogu in v Marinčkih, kjer pa zaradi talnih razmer za drugo leto ostaja še nekaj dela. »Namen teh aktivnosti je priprava terena za vzpostavitev travišča; z nadaljnjo redno košnjo se bo vzpostavila travna ruša. Z redno (pozno) košnjo in odsotnostjo gnojenja se vzdržuje biotska pestrost, ki je z zaraščanjem postopoma izginjala«, pravi biologinja Judita Lea Krek iz ZRSVN, ki sodeluje na projektu. Obnovo območij Natura 2000 vodi vodilni partner Zavod RS za varstvo narave, V Kneju je malce slabše, kar pa se bo uredilo v naslednjem letu, tako da bo košnja možna tudi tam. Pridobiti moramo še nekaj površin prilagojene kmetijske prakse, čaka pa nas še veliko dela, da bodo zemljišča primerna za košnjo - razen nekaterih res vlažnih, kot so posamezni deli v Marinčkih.« Zavod Krpanove novice je bil izvajalec aktivnosti naravovarstvenega nadzora del odstranjevanja zarasti preko projektnega partnerja Zavod Parnas. Spremljal je aktivnosti na terenu ter o teh obveščal vodilnega partnerja (ZRSVN), projektnega partnerja (Zavod Parnas) ter sodeloval z lastniki zemljišč, izvajalci in javnostjo. Na terenu se vidijo prve spremembe, ki kažejo, da se je mokrišče začelo počasi obnavljati. V okviru naravovarstvenega nadzora smo proti koncu izvajanja del opazili, da se mokrišče že lepo obnavlja. Ker smo drevesa odstranili, ta ne morejo več posrkati vode, zato se ob večjih nalivih zadržuje na površini. Nastajajo »luže«, ki jih že živahno obletavajo kačji pastirji, se ob njih razmnožujejo in vanje odlagajo jajčeca. Ali veš, da od mokrišč nimajo koristi samo tamkajšnje živali in rastline, temveč imamo od njih korist tudi ljudje? Zakaj le? Mokrišča vodo zadržujejo, jo shranjujejo za sušna obdobja in polnijo podtalnico, od koder pridobivamo pitno vodo. »To bo še posebej pomembno v prihodnosti, saj se zimske padavine ne bodo več ohranile v obliki snega, temveč bodo sproti odtekle v dolino in v porečja. To pomeni, da bo pomladi in poleti manjkalo vodne zaloge, če ne bomo našli načina, da jo ustavimo - za kar so najbolj primerna prav naravna mokrišča, ki so veliki zadrževalniki vode«, pravi hidrolog Janez Polajnar iz ARSO. Zato spoštujmo in ohranjajmo mokrišča, saj njihova vloga ni samoumevna. Naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. ŠKODE PO DIVJADI IN DIVJIH ZVEREH NA VELIKOLAŠKEM Dragica Heric Divjadi in divjih zveri, ki povzročajo škodo na kmetijskih zemljiščih, je tudi na območju Velikih Lašč vedno več. V letošnjem letu je škod s strani medvedov in jelenjadi na posevkih koruze zelo veliko. Na to temo so se v septembru v prostorih Kmetijske zadruge Velike Lašče srečali kmetje, člani Govedorejskega društva, lovci, gozdarji ter predstavniki občine ter nekaterih stanovskih organizacij, ki so sprejeli sklepe za zmanjšanje posledic škode po divjadi in divjih zvereh. Navzoče je najprej pozdravil predsednik Govedorejskega društva Velike Lašče Borut Vasič in predstavil problematiko škod po divjadi in velikih zvereh na območju, ki v letošnjem letu predstavlja kmetom poleg neugodnih vremenskih razmer dodatno težavo pri pridelavi in v reji. Zelo veliko škode je na poljščinah, zlasti na posevkih koruze, sejanih travnikih in gozdovih. Kmetje pripisujejo škodo predvsem številčni jelenjadi in medvedom, zato zahtevajo vrnitev staleža gozdnih živali, ki delajo škodo, izpred deset let. Prav tako zahtevajo 100-odstotno povrnitev nastale škode. Franci Zakrajšek, predsednik LD Velike Lašče, si želi čim manj konfliktov med kmeti in lovci in pričakuje sodelovanje med njimi. Povedal je, da je izplačilo škode po divjadi za lovsko družino velik finančni zalogaj. Lovske družine so dolžne pomagati kmetom pri preprečitvi škode po divjadi in divjih zvereh, in sicer z nudenjem zaščitnih sredstev, kot so električni pastir, kemična odvračala, ki naj bi jih lastniki zemljišč uporabili. Pri tem so lovci še opozorili, da nočno plašenje živali po njihovem mnenju ne rodi uspeha, saj s tem živali samo preplašijo in se le-te premikajo iz njive na njivo, kar posledično pomeni nastajanje še več škode. Večji pritisk gozdnih živali na kmetijska zemljišča pripisujejo tudi temu, da letos ni gozdnega obroda. Obstaja pa možnost večjega odstrela, in sicer za 30 odstotkov v realizaciji dvoletnega plana odstrela. Franci Zakrajšek je kmetom poleg pomoči lovske družine ponudil tudi fizično pomoč lovcev pri ograjevanju njiv. Klemen Dolšak, gospodar LD Velike Lašče je opozoril na škode na posevkih in travnikih v Mišji dolini, ki nastajajo zaradi prehajanja divjadi, predvsem jelenjadi in medvedov z Blok, Mo-krca in Turjaka. S številkami je predstavil porast staleža jelenjadi na območju. V letu 2010 je bil na območju LD Velike Lašče stalež jelenjadi ocenjen na 15 živali. Odobren odstrel je bil v tem letu za 4 živali; odstrelili so dve živali. V letu 2020 je bil evidentiran stalež 60 živali, planiran odstrel za 18 živali, kar pomeni 1/3 populacije. Z dodatnim odstrelom štirih živali so uplenili 22 živali. Jernej Marolt je predstavil nalogo inšpekcijskega nadzora pri realizaciji odstrela LD, ki je po njegovem zadovoljiv. Škode se povečujejo in LD je v letu 2020 izplačala 300 evrov odškodnine, v letu 2021 pa do septembra 50 evrov, kar si Marolt razlaga kot posledico neprijavljanja škod s strani kmetov. Eden večjih živinorejcev v občini Jože Debeljak, ki je imel letos na 9 hektarjih koruzo, ocenjuje, da bo pridelka zaradi škod po divjadi in divjih zveri za vsaj 40 odstotkov manj. Jože ima še srečo, da ima za območje res velike njive, saj je ena šesthektarska, dve pa po 1,5 hektarja. Na kameri, ki jo je vsako noč prestavljal, je v dveh nočeh na dveh posevkih, ki sta v razdalji 1,5 kilometra, posnel kar deset medvedov. Za jelenjad si upa trditi, da je na območju okrog 100 primerkov. Jože Debeljak je opozoril, da je v občini, ki je še vedno kmetijska, vedno večja želja več nekmetijskih akterjev, ki preko različnih projektov upravljajo s prostorom in prispevajo k povečevanju staleža divjadi in velikih zveri. V občini je največ kmetijskih površin, primernih za njivsko obdelavo prav v Mišji dolini. Miran Bartol iz Zavoda za gozdove OE Kočevje je zbranim predstavil način ocenjevanja škode po medvedu, ki je jasen. Za uveljavljanje odškodnine, ki jo izplača Ministrstvo za okolje in prostor, mora biti zemljišče ograjeno z električno ograjo oziroma električnim pastirjem. Za jelenjad so učinkovita odvračala in ograja višine 160 cm. Vsekakor je potrebno škodo prijaviti in na podlagi cenika določiti izplačilo odškodnine, ki jo je dolžna izplačati LD. Bartol je pri tem opozoril na zastarel cenik in pripravo novega, ki ga pripravljajo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Jerica Tomšič Lušin iz Občine Velike Lašče je na vprašanje, za kaj se uporablja del koncesnine za upravljanje lovišč pojasnila, da so sredstva prihodek proračuna občine. Občina ga porablja za ukrepe v kmetijstvu, urejanje poljskih poti, gozdnih vlak in cest. Omenila je tudi, da občina preko kmetijskega programa sofinancira ureditev elektro mrež za zaščito pred divjadjo tako pašnih površin kot tudi njivskih. Peter Indihar, kmetijski svetovalec Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, je opozoril na problematiko upravljanja z divjadjo in divjimi zvermi na širšem območju. Na Kočevskem se škode po jelenjadi in zvereh pojavljajo že desetletja, danes pa so tovrstne težave postale vsakodnevnica tudi na Velikolaškem. Težave so nastale zaradi nepravilnega gospodarjenja z divjadjo in divjimi zvermi, s čimer se kmetje ne strinjajo. Na srečanju so bili sprejeti sklepi: • Jelenjadi je preveč - stalež je potrebno zmanjšati na stalež izpred 10 let. • Medvedov je preveč - stalež je potrebno zmanjšati na število izpred 10 let. • Vse nastale škode je potrebno kmetom povrniti. • Cenik škod je potrebno obnoviti (sedanji je star že 10 let). • LD naj poskrbi za izpolnitev plana in zaprosi za dodatni odstrel jelenjadi. 26 ŠOLA | VRTEC TROBLA TEDEN TRAJNOSTNE MOBILNOSTI -»OČISTIMO ZAJČKA« vzg. Jožica Planinšek Nekega dne pa so se vaščani odločili, da skozi gozd zgradijo široko cesto, ki jim bo skrajšala čas potovanja v mesto. Kupili so si avtomobile in se vsak dan vozili v službo, trgovino, k prijateljem ... Čez čas so kožuhi zajčkov postali umazani, sivi. Sedaj sta jih starša težje našla; druge gozdne živali so zbolele; ni bilo slišati veselega ptičjega petja. Va-ščani so spoznali svojo napako in sklenili so jo popraviti. V mesto so se vozili z avtobusom, vlakom ali s kolesom. Zajčki so zopet dobili bolj bele kožuhe in v gozd se je vrnilo »življenje«. Zgodbica je bila uvod v sodelovanje pri projektu Trajnostna mobilnost. V obdobju od 16. do 22. septembra 2021 so se v vrtcu Sončni žarek Velike Lašče izvajale različne dejavnosti, ki so ozaveščale otroke o tem, kako skrbeti za okolje. V skupini Ribice je potekala igra Bel zajček, ki je družine spodbujala k uporabi okolju prijaznih načinom potovanja. Z lastno aktivnostjo so očistili kožuh zajčka. O tem so govorile fotografije, ki so jih prinašali otroci. Poleg tega so starši in otroci pomagali zbirati slike različnih vozil, izrezovali in lepili smo belega zajčka ter plesali na glasbo Bel zajček . Najbolj pa nas je navdušil izlet z avtobusom. Šli smo na Bloško jezero. Del poti smo se peljali, del poti pa prehodili. Na cilju smo pojedli priboljšek in se poigrali na igralih. V Velike Lašče smo se vrnili zadovoljni in prijetno utrujeni. ... Družina belih zajčkov je živela v gozdičku ob majhni vasici. Kožuhi zajčkov so bili beli kot sneg in če so se med igro izgubili, sta jih starša zaradi svetle barve hitro našla. TROBLA UMETNOST | POEZIJA 27 Kovidska jesen Na sončku jesenskem sedim, grejem, tolažim žalostno dušo mojo, da lažje sprejela bi realnost, in spodbudila aktivnost svojo. Na sončku jesenskem sedim, vetrc hladi zbegano mi glavo, odnaša misli, daleč od drugih, osreči naj tudi njihovo predstavo. Na sončku jesenskem sedim, odganjam črne misli svoje, odpelji jih vetrc daleč od mene, osreči mi dušo in ojačaj srce moje. Na sončku jesenskem sedim, prijaznost do bližnjih sosedov gojim. Na prijatelje prave nikoli ne pozabim. Le strah me je zdravnikov, bolezni, bolečin. Na sončku jesenskem sedim, žarkom nastavljam zmedeno glavo, in sklenem s sabo neko stavo, da zdravo bom živel in zmanjšal stroške za kurjavo. A kaj če se bom vdal v usodo: Narava poskrbela bo po svoje in vračala nazaj nas bo v zemljo. Tako bo zaključila življenje tvoje. Marin Jelaska Popravek: Avtorju Marinu Jelaska se opravičujemo, ker smo v septembrski številki Troble (5/2021) pod pesmijo Kovid mehurček natisnili ime Marina in ne Marin Jelaska. Vse mineva, čas beži Tiho, mirno polje spi, v suhih travah ni sledi, tistih rož nikjer več ni, ki so cvetele tiste dni. V gozdu se drevo suši, tiho v vetru zaječi, nemo pade in strohni, krošnje več njegove ni. Včasih smo pod krošnjo to modro gledali nebo srečni, ker smo se našli, skrivnosti si zaupali. Le spomin ostal je še, na trenutke naše vse, ko nam želje je srca, pajčevina spletala. Vse mineva, čas beži, kakor reka se nam zdi, se v daljavo izgubi, sanj, ki šle so z njo, več ni. Kaj pa vse, kar nas teži in življenje nam greni? Če se ljubezen prebudi, nam vse v svetlobo spremeni. Trudimo se zato, naj nič nam žal ne bo. Nataša Vybiralik Klinc ►a o rt N flp C 3 ro r-h O co Koronski zmaj Bernardka P. Mager 28 KNJIŽNICA TROBLA Berem, bereš, beremo Knjižnice smo pomembne zaradi vseh ljudi, ki imamo radi zgodbe. Maja Smole, MKL Knjižnica Frana Levstika Izbor novosti: Viri: dobreknjige.si, sanje.si, miszalozba.com, boter.si, nasamalaknjiznica.si. Mladinski oddelek Resničnost Ohlsson, Kristina: Srebrni deček Miš, 2021 Iz restavracije v vodnem stolpu izginjajo stvari. Aladin, Billie in Simona so odločeni, da bodo skrivnosti prišli do dna. Ko Aladin v bližini restavracije opazi dečka v kratkih hlačah, ga preplavi nemir. Ali on krade hrano iz restavracije njegovih staršev? Zakaj je v kratkih hlačah, če je zunaj hud mraz? In zakaj v snegu ne pušča sledi? Trije prijatelji ne verjamejo v duhove, zdaj pa so vendarle v dvomih. Je deček povezan s stoletno lokalno legendo, ki še danes buri duhove? Srebrni deček, neodvisno nadaljevanje romana Stekleni otroci, je bralni užitek za vse, ki obožujejo ščepec srhljivosti in kanček grozljivosti. Izpod peresa Kristine Ohlsson, ene najuspešnejših švedskih pisateljic kriminalnih romanov tako za odrasle kot za otroke. Tudi ta knjiga je prejemnica več literarnih priznanj. ■I Mladinski oddelek Slikanice Gorenc, Boštjan: Botrovo darilo Mladinska knjiga, 2021 Ob praznovanju desete obletnice delovanja Botrstva je bila želja, da bi glas o Botrstvu in o tem, kako pomembno je, da smo solidarni in prijazni drug do drugega, razširili tudi med otroke. Boštjan Gorenc - Pižama je napisal zelo rahločutno in zabavno zgodbo o dveh prijateljicah, v kateri spoznamo, da se lahko vsaka družina kdaj znajde v materialni stiski in kako je pomembno, da si v težavah pomagamo. Deklica Alenka je tako dobila botra na daljavo. Kaj to pomeni, lahko preberete v tej slikanici, ki jo je sodobno upodobila ilustra-torka Ana Razpotnik Donati. Z nakupom slikanice podprete program Botrstvo v Sloveniji. Slikanico lahko kupite na prodajnih mestih založbe Mladinska knjiga ter v spletni knjigarni Emka. Veseli nas, da bo slikanica našla pot do mnogih otrok in njihovih staršev. Mladinski oddelek Splošno o vedah in znanjih Heinsalu, Els: Aha! KUD Sodobnost International, 2021 »Zakaj? Kako? Ali? ... Ampak zakaj?« Otroci ves čas zastavljajo vprašanja, sebi in drugim. Če bodo ta vprašanja še vedno radi zastavljali, ko bodo odrasli, bodo morda postali znanstveniki. In kaj stori znanstvenik, ko najde odgovor na svoje vprašanje? Takrat, seveda, vzklikne: »Aha!« Toda kako so veliki znanstveniki prišli do svojih idej in zgodovinskih odkritij? Ne boste verjeli, včasih čisto po naključju! Aha! Raziskovati in odkrivati je zanimivo . in zabavno! Knjiga otroku na razumljiv in zabaven način prikaže, kako so veliki znanstveniki, kot so Arhimed, Galileo Galilei in Newton prišli do svojih odkritij. Pri raziskovanju ni pomembna le znanstvena natančnost, temveč tudi igra! TROBLA KNJIŽNICA 29 Včasih si zaželim, da bi odpotovala v katero od zgodb. Obiskala bi Tolkienov Srednji svet, Riordenov Kamp polkrvnih in planet Pern avtorice Anne McCaffrey, kjer domujejo jezdeci zmajev. Privlači me Zrcalkina razkosana Zemlja, svet Harryja Potterja in še bi lahko naštevala. Ko me prime želja po potovanju, zato vzamem knjigo v roke in že sem tam. Te zgodbe me pomirjajo in mi govorijo, da ni nič narobe, če iz preizkušenj pridem drugačna, močnejša. Učijo me, da se življenje spreminja, da se ljudje spreminjamo in da je to čisto v redu. To je del življenja. Kar se tiče prihodnosti, je potreben optimizem. In zgodbe me spomnijo na to, da bo na koncu koncev vse v redu ali, kot je rekel Oscar Wilde: »Na koncu bo vse v redu. Če ni v redu, ni konec.« Samo zdržati moramo. Družbeni romani Tschida, Sam: Siri, kdo sem? Sanje, 2021 Že mogoče, da je Mia videti kot milenijka, vendar je bila rojena - včeraj. Ko se zbudi iz kome, si zaradi izgube spomina v zavest ne more priklicati niti lastnega imena, dokler ji ga ne razkrije Siri na iPhonu. Zaradi svoje kul frizure (ob strani zabrite, z razkošnimi francoskimi kodri), obleke (Prada) in dizajnerske šminke (Chanel) sluti, da je premožna, vendar se o tem po odpustu iz bolnišnice lahko prepriča edinole, če sledi svojim preteklim objavam na Instagramu. Bolj ko košček za koščkom v sestavljanko zlaga svoje nekdanje življenje, vse manj je prepričana, da se želi vrniti vanj ... Pred vami je odličen mladinski roman o prednostih in slabostih kulture spletnih vplivnic in vplivne-žev, humoren, razgiban, iščoč, trendovski, s pravo kombinacijo lahkotnosti, satire in detektivske žilice - roman, v katerem tudi sence prehajajo v sončnost. Odrasli oddelek Stripi - risane zgodbe L'Homme étoilé: Na življenje! Malinc, 2021 Knjiga je risoroman. Dodajmo življenje dnevom, ne dneve življenju! Xavier je zdravstveni tehnik v hospicu. Na Instagramu ima vzdevek L'Homme étoilé, Zvezdni človek. 170.000 sle-dilcem skozi risbe pripoveduje o vsakdanjem delu in življenju. Visok je skoraj dva metra in poln tetovaž. Obožuje skupino Oueen in s svojo toplino dodaja življenje dnevom oskrbovancem, saj ne more dodati dni življenju. Z risoromanom Na življenje! je iz virtualnega sveta zaživel tudi na papirju. Odrasli oddelek Slovenski biografski romani Peršak, Tone: Avtoštop -potovanje na začetek poti Litera, 2021 Roman Avtoštop Toneta Peršaka je vpogled v družbeno in individualno dogajanje protagonista okoli leta 1968. Upor proti sistemu in načinu mišljenja ter življenja takratnih svetovnih voditeljev je poleg odraščanja glavnega junaka ena od glavnih idej, ki jih vpeljuje roman. Želja po svobodi, odkrivanje sreče in različnih vej umetnosti ter počasno vsrkavanje vsega, kar ti pride na poti, kažejo na to, kako je bilo takrat biti individuum. A hkrati so bili mladi del svetovnega gibanja hipijev, ki so zatresli takratne ideologije in niso želeli slediti hladni vojni, ustaljenemu redu in pravilom. 1 „ . Obratovalni čas mestna knjižnica ponedeljek 12:30-19:00, torek zaprto, sreda ljubljana 10:00-15:00, četrtek 12:30-19:00, petek 12:30-19:00, sobota in nedelja zaprto 30 DEDIŠČINA TROBLA Takrat, ko sam Bog štrafa otroško igro (Ringelšpil - vrtiljak) Jože Centa V času mojega zgodnjega otroštva se mi je godilo celo boljše kot gruntarskim otrokom. Tako je bilo pri hranjenju, oblačenju in še nekaterih drugih ugodnostih. Po zaslugi daljne sorodnice »kočevske tete Mimi« sem imel celo nekaj igrač, ki jih je prerasla ali se jih je naveličala njena hčerka Sonja. Imeti veliko črno plišasto opico, pajaca - klovna, ki zacvili in ga ne moreš prisiliti, da bi ležal, saj se v hipu, ko ga spustiš iz te poze, sam dvigne v stav »mirno« in ti začne mežikati. Dobil sem celo kovinski tank (kopija nemškega »tigra«). In ko si ga navil, je začel brenčati; iz cevi topa so švigale iskre in zanj ni bilo ovire, da je ne bi počasi preplezal. Škoda, da mi ga je stara mama kmalu skrila, mami pa je rekla, da to »ni igrača za otroka«, kot da bi vedela, da bo prav tak pravi tank zanjo usoden. V prvi razred so me poslali v lepi plavi mornarski obleki z »zlatimi« gumbi; zato sem bil deležen špi-kanja sošolcev, češ da sem važič. Po tem sem jo oblekel samo še za k maši. Kmalu sem jo prerasel; in glej ga zlomka - mama je ugotovila, da bi bil tisti plašč, ki ga je ob kapitulaciji odvrgel vojak, primeren za predelavo. Peljala me je k Lenovčevemu stricu Antonu, ki mi je »vzel mero« in kmalu sem šel v »probo« za novo obleko. Ta je bila še bolj nekaj posebnega, kot tista mornarska. Na moj, kar obilen telešček sem navlekel čisto pravo lovsko obleko; tako z olivno zelenim ovratnikom in prav takimi »portami« na hlačah. Na štirih žepkih suknjiča so bili manjši gumbi; zapenjal se je z velikimi »jagerski-mi knofi«, izdelanimi iz jelenovega rogovja. Spet sem se bal, s čim me bodo pa zdaj špikali sošolci. In so me: Zajči Jožek ni več zajček, ampak jager na zajklje ... Še dobro, da sem jo lahko oblekel samo dvakrat ali trikrat. Ob bombardiranju so vsa moja in mamina oblačila, igrače, celo očetova gasilska obleka, na katero je imela mama lepe spomine, zgorela. Ostala sva v tistem, kar sva ob požaru imela na sebi. Na tem mestu bom priznal, da sem se kmalu potem začel zavedati, da sem bil scrkljanček. Ampak res -samo - bil ... Zakaj? Zato, ker sem bil po krivični usodi treh pred menoj umrlih otrok, dveh sestric in brata postal po sili - edinec, v katerega sta mama in stara mama še posebej po smrti očeta polagali vse upe. Nadaljujem tam, kjer sva z mamo prišla na Malo Slevico; res samo v tistem, kar sva bila oblečena. Jaz v ponošenih kratkih hlačah z naramnicami, mama v še vedno črni delavniški obleki, saj se je ob smrti moža zaobljubila, da deset let ostane v črnini. Tako se je obema vse postavilo na glavo. Sicer je bila mama nekoliko na boljšem. Za k maši je oblačila obleko sestre Francke. Jaz pa nisem imel nikogar, ki bi mi lahko posodil »za ta k mašni gvant«. Kmalu me je rešil nek ponošen suknjič strica Ivana. Narobe obrnjeno blago je po »raztrenanju« izgledalo še kar lepo. Spet sem šel v mero; tokrat k Tešarjevi teti Marijani. Po tednu dni sem lahko oblekel praznične hlače kar dobrega izgleda in se veselil, da bom po nekaj mesecih spet šel v Lašče k maši. Še bolj kot maše sem se veselil, da bom v Laščah videl neko čudo, ki da ga imajo cigani -ringelšpil. Komaj sem čakal nedelje. S še drugimi mulci smo skoraj vso pot tekli, da bi še pred mašo videli ta »ringelšpil«, ki se mu menda pravilno slovensko reče vrtiljak. Med potjo smo se po nekajkrat ustavili in modrovali, kaj neki naj bi bilo to. Cestarjev Anton je vedel, da se na njem lahko vrtiš, če imaš denar. Seveda so bile Lašče že drugo leto obdane z bodečo žico. In še preden smo prišli do bloka, smo že slišali hreščečo glasbo, ki so jo občasno prekinjali. Stražarji so nas otroke prednostno spuščali naprej. Za odrasle je bila obvezna propustnica - »lašopasare«. Kar naenkrat smo bili tam, od koder je hreščala muzi-ka. Zadaj na vrtu za gostilno Štupica se je trlo mularije, nekaj odraslih in tudi kakšen vojak. Spet je zahrešča-lo; po zraku so v večnem krogu frčali sedeži, iz katerih je odmevalo kričanje, smejanje in vriskanje. Škoda, da samo tri minute. Ringelšpil se je obotavljaje ustavil in »potniki« so izstopili. Ob vrtiljaku je sedela stara ciganka, ki je imela v ustih visečo fajfo; izpihovala je dim in kričala: »Još jedna runda, še ena runda, pripravite denar, samo tri lire, samo tri lire ...«. Kmalu je bilo vseh dvanajst stolčkov zasedenih; iz zvočnika je zahreščalo, iz ringelšpila spet kričalo ... Spet samo tri minute. Ja, lahko njim, ki imajo lire . smo se spogledovali. Pa je od nekod završalo: Če greš trikrat vrteti, se lahko še enkrat pelješ ... Hopsa, to pa ja! Že sem stal v vrsti. Ciganka je snela iz ust visečo fajfo, puhnila vame oblak dima, štempljala majhen papirček, mi rekla, naj stopim v vrsto in obe- TROBLA DEDIŠČINA 31 sila pipo nazaj na tistih nekaj rjavih škrbin. Šesterica nas je čakala, na srečo samo za dve vrtenji. Čas ni bil naš zaveznik. Zaskrbljeno smo pogledovali na uro; seveda tisto na cerkvenem zvoniku, ki so jo moral s pogledom najti med luknjami vej visokih jablan ... »Čez deset minut bo deset,« mi je pomagal tisti, ki je stal za menoj. Ja, mašo bom zamudil. Ampak. Ringelšpil se je že drugič ustavljal. Star brkač temne polti je pristopil in nam dal kratko lekcijo o tem, kako in kaj bomo počeli. Obotavljajoče smo rinili po razcefranih vrvnih lestvicah proti vrhu. »Brže, brže«, je pod nami renčal tisti brkač. Hitro smo bili vsi na cilju - na platoju vrtiljaka - in kmalu držali vsak za svojo ročico. Ugotovili smo, da so stolčki polno zasedeni. Ciganka je že navila razglašen gramofon, zvočnik je zakašljal, brkač je udaril po zvoncu in zakričal: »Ajde, idemo!« Uprli smo se v ročice in večni krog se je začel s komando: leva, desna, je-dan, dva, jedan dva ., ki jo je dajal brkač. Sploh ni bilo tako težko, kot smo mislili. Komaj smo začeli, pa se je že oglasil zvonček in utihnil zvočnik. »Druga runda« smo zaslišali. In kmalu spet zvonček, zvočnik. Tudi nam se je začelo vrteti. V tretje sem že komaj razbral, kaj piše na uri na turnu. Tisti za menoj je zadihano ravsnil: »Ja, deset čez deseto je . « Pregreti in zasopli smo že rinili po lestvi dol, vse niže do tal . Kar precej časa je minilo, da se je »posadka« zamenjala. Nas pa je čakala nagradna vožnja, vožnja z rin-gelšpilom ... Imel sem le toliko časa, da sem si v travi obrisal roke, saj je bilo povsod vse zašmirano. Seveda sem se najbolj bal, da ne bi uma-zal mojih lepih rjavih novih hlač. Končno je prišel čas, ko bodo vrteli drugi, mi pa se bomo peljali. Urno smo se pripenjali s kovinsko verižico čez pas, brkač pa je vse strokovno prekontroliral, če smo vsi dobro »prikavljani«, da ne bi prišlo do nesreče in bi kateri odfrčal v »gore in nebo« je bil nazoren in s prstom kazal proti oblakom ... Na moji verižici je bila kljukica za pripenjane nekoliko raztegnjena, zato jo je še posebej otipal. »Dobro«, je rekel in nas podučil: »Z obema rokama se dobro držite za verige vaših sedežev, i ništa se ne bojte!« »Idemo!« Zvonček, gramofon, nažiganje iz zvočnika. In že smo se vrteli, leteli, kot da bi peruti imeli. Tisti, ki se je vozil za menoj, je bil malo starejši in večji; klicali so ga Malolaščan. Ta se mi je nekoliko približal, zgrabil za moj sedež tako, da sva se za trenutek zaustavila; potem me je zalučal in spustil . Zletel sem do nebes in že v prvem kroženju padel do pekla. Ta poriv je zadoščal vse do zadnjega kroga . Hvala bogu, da se je zaslišal zvonček! Ringelšpil se je začel zaustavljati; sopotniki so se odpenjali. Sam sem si nekoliko vrtoglav obrisal potne srage s čela in očitno nisem vedel, kje sem. Tisti Malolaščan je stal pred menoj, se muzal in se mi zarežal: »Reva, ga imaš v hlačah. « Prijel sem za verižico, se odkavljal in istočasno odskočil s sedeža. Zaslišalo se je nekaj kot »resk!« Otrpnil sem; nisem opazil, da se mi hahljajo. Kavelj verižice je zlovešče zabingljal ob nogi in se tako rešil objema desnega hlačnega žepa. Trikotnik raztrganine blaga, ki je visela ob pasu in vse do mednožja, me je opomnila, da nimam spodnjih hlač in da se vidi vse tisto one, ki ima prostor pod hlačami. Z dlanema obeh rok sem pokril tisto luknjo, odskočil s podija vrtiljaka in stekel za kozolec, ker sem imel želodec že zelo blizu ust. Iz njih je bingljal dolg trak sline. Tako sem si ob napenjanju tiščal z eno dlanjo zgornjo, z drugo pa spodnjo luknjo. To bedo je opazil eden od italijanskih vojakov alpinov, ki so bili pokriti s planinskim klobučkom z zataknjenim orlovim peresom. Pristopil je in mi v čisti primorski slovenščini čivknil »Orkodio, ke fortuna... Ošti-ja, ma če bi te zagrabilo samo malo globje, adijo moškarija...« Prijel me je za čelo in mi obrisal usta. V roke mi je stisnil šop papirnatih robčkov in mi zaskrbljeno velel: »Mulo, ma bejž hitru damu in jim pokaž, kaj te je zapelu. Ma, hodi, hodi!« In me je porinil. Ubogal sem ga. V zvoniku je udarilo za pol enajsto. Adijo maša ... Za hišami po vrtovih sem prišel do izhoda žičnega bloka. Stražar me je samo zabodeno gledal in čustveno pripomnil: »O, mama mia!« Potem sem začel teči, da bi me videlo čim manj ljudi, ki bi gledali v tisto mojo luknjo. Na Hrastinjakih sem se us- 32 DEDIŠČINA TROBLA tavil pri Pijatovi teti Mici, ki se je kot pogorel-ka vselila v Lavričevo prazno podrtijo. Vedel sem, da mi lahko vsaj delno pomaga. Ona je bila prepričana, da knofljica boljše zapira luknje kot še tako debel cviren. Zato je bila vedno vsa zaknofljana. Prosil sem jo, naj mi da vsaj eno. Segla je v nedrje in jo nekje odpela. Z njo v roki je počepnila in mi vsaj za silo zamašila luknjo, da bi bilo kukanje neuspešno. Tak sem stopil v hišo Pri Lenčkovih, kjer je invalidni stric France vsako nedeljo iz bukvic na ves glas bral mašo. Z njim je molila dva-inosemdesetletna stara mati s paternažem v postelji. Bila sta že čez povzdigovanje. Ob mojem vstopu sta v hipu pomolčala in me kot eden začudeno vprašala: »Ja, kaj nisi pri maši?« Zamomljal sem nekaj najbolj neumnega, kar sem si lahko med potjo izmislil: »Lejta, poglejta« sem kazal na tisto luknjo: »Šel sem pokukat tisti ringelšpil ... Za žep me je zagrabil nek cigan, ker je mislil, da imam denar; jaz sem odskočil, pa se je raztrgalo ... Tak nisem mogel v cerkev, sem jecljal. Mislim, da sta mi verjela. Ampak usmiljenja nista pokazala: »Prav ti je! Bog te je štrafal, kaj pa hodiš vohljat k tistim ciganom,« je privo-ščljivo menil stric in se spet posvetil branju bukvic. Obupan sem odšel v kuhinjo k teti Francki in ji vse odkrito povedal. Malo je po-molčala, potem pa: »Še dobro, da ni doma mame Ančke; je že po prvi maši šla v Dvorsko vas brskat po požganini. Hitro se preobleci v ta stare. Drugo bom pa že jaz zrihtala.« Res je vse zrihtala. Poiskala je še en rokav od tistega Ivanovega rekelca in ga s hlačami vred odnesla k teti Marjani. Kmalu se je vrnila in mi pritajeno rekla: »Nič se bat; jutri bodo hlače zašite. Ne bom ničesar povedala mami .« In res je bilo tako. Ni trajalo prav dolgo, ko se je mama vrnila: »Kaj si že doma? Kako je bilo pri maši? Zakaj si se pa že preoblekel, saj je nedelja .« Molčal sem kot grob. Iz rok je odložila ožgan lončeni pisker. »Ga bom šla s peskom zribat, ker še fejst zaudarja. Kaj ne bo, saj je bil že tri mesece v njem ričet, ki se je kuhal v peči ob bombardiranju«. »Odlično sem jo odnesel«, sem si oddahnil. Seveda, drugo nedeljo sem bil spet v tahmašnih hlačah. Mama si me je pobliže ogledala in se obrnila proti teti: »Ampak ta Te-šarica pa nič kaj dobro ne šiva. Glej hlače še ar-žeta nimajo ...« Konec dober - vse dobro. Teta Marjana pa naj ne zameri . O denarju Janez Škulj Denar je menjalno in plačilno sredstvo, merilo vrednosti, ohranjevalec vrednosti in sredstvo za pridobivanje bogastva. Družba temelji na delitvi dela in denar omogoča, da se rezultati dela posameznika lahko zamenjujejo za rezultate dela drugih posameznikov. Kot merilo vrednosti je lahko uporaben za relativno krajša obdobja. V daljših obdobjih se spreminja celo narava; vrednost je samo v človeških glavah. Denar ima svojo notranjo in zunanjo vrednost. Zunanja vrednost je njegova kupna moči Notranja vrednost je vrednost materiala, iz katerega je denar. Notranja vrednost zlatnika ali srebrnika je blizu njegovi realni vrednosti, ker sta rezultat dela, ki je eden od tvorcev vrednosti. Notranja vrednost bankovca ali knjižnega denarja je skoro enaka nič (vrednost koščka papirja in barve). Notranja vrednost kovancev je včasih celo višja od njihove nominalne vrednosti. V našem času se največji del denarnih transakcij dogaja s knjižnim denarjem. Plačujemo tudi z bankovci in kovanci; široka je uporaba kreditnih ali plačilnih kartic. Bankovce in kovance izdaja Centralna banka države, ki je državni organ. Bančno knjižni denar ustvarjajo poslovne banke. Vsaka država ima centralno banko, ki je središče bančnega sistema in ustvarja tudi primarni knjižni denar, ki kroži samo med poslovnimi bankami. Vsaka poslovna banka ima pri centralni banki račun, na katerem ima svoj primarni knjižni denar, ki je dolg centralne banke do poslovne banke. Denar na računu poslovne banke pri centralni banki je mone-tizirana (prenosna) terjatev poslovne banke do centralne banke. Podobni so odnosi med komitentom in poslovno banko. Na podlagi primarnega knjiženega denarja poslovne banke pri centralni banki odobri poslovna banka komitentu kredit tako, da zapiše na komitentovem računu pri njej svoj dolg do komitenta. To stori v skladu s predpisi države in centralne banke. Bančni knjižni denar je torej monetizirana (prenosna) terjatev komitenta do poslovne banke. Ko komitent iz svojega računa vrne poslovni banki kredit, denar izgine s sveta. Dokler je gotovina v trezorjih centralne banke, ni denar. V obtok pride tako, da nakaže poslovna banka centralni banki primarni knjižni denar iz svojega računa pri centralni banki, ta pa ji izroči protivrednost v bankovcih in kovancih. TROBLA DEDIŠČINA 33 Komitenti nakažemo iz svojega računa pri poslovni banki svoj bančni knjižni denar, banka pa nam protivrednost izplača v gotovini. Zakon določa, da so zakonito plačilno sredstvo le bankovci in do določenega zneska kovanci. Bankovce in do določenega zneska kovance upnik mora sprejeti v plačilo, sicer pride v zamudo upnika. Upnik druga plačilna sredstva (ček ali plačilo s kartico) lahko odkloni. Življenje pa gre svojo pot in plačujemo tako, ko je nam najbolj prav. Denar je nastal takrat, ko je prišlo do uporabe kovin (baker, bron) in so se uveljavile trgovske, predvsem pomorske poti. Na začetni stopnji razvoja so imeli samo menjavo blaga za blago. Pokazalo se je, da so določene vrste blaga za menjavo primernejše kot druge. Rimski kmetje za časa kraljestva so dali sol za ovco ali kozo. Latin-ci so drobnici rekli pecus in od tod latinsko ime za denarni drobiž pecunia. Naši slovanski predniki so dali za bakren nož dogovorjeno količino platna in od tod beseda plačati. Kovine so bile zelo iskane in pomorsko trgovska ljudstva so od trgovine z njimi dobro zaslužila. Za proizvodnjo brona je bil potreben baker, ki so ga največkrat samorodno (kot kovino) pridobivali na Sinaju in na Cipru in cin (kositer), ki so ga pridobivali na skrajnem zahodu Evrope. Za proizvodnjo brona je bila potrebna pomorska pot. Denar kot plačilno sredstvo so izumili Fe-ničani, ki so bili semitsko pomorsko trgovsko ljudstvo, ki je živelo na območju današnjega Libanona, verjetno še v bakreni dobi. Za denar so bili namenjeni kosi bakra, ki so sčasoma pridobivali ustaljene oblike. Verjetno je bila prva kovina, ki jo je poznal človek, zlato, ki se je lesketalo v rečnem pesku. Ker je bilo redko in se ni spreminjalo, so ga ljudje nabirali in ga s pomočjo ognja stalili v ploščice, ki so bile preluknjane, da so bile nakit. Zlate ploščice so se sčasoma uveljavile kot plačilno sredstvo. Ponekod so se kot plačilno sredstvo uveljavile srebrne ploščice. Rimljani so kovali samo srebrnike do takrat, ko so osvojili rudnike zlata v Dakiji (današnja Romunija); od takrat naprej so kovali zlatnike. Kelti v Galiji in v Noriku so začeli kovati zlatnike v tretjem stoletju pred našim štetjem. V srednjem veku, ko je vladala upravna razdrobljenost, so kovali denar (zlatnike ali srebrnike) mestne državice (Benetke, Genova) in razni vojvode; v naših krajih je bila kovnica v Brežah na Koroškem (grofje Breže-Seliški) in gospodje Andeški v Kamniku. Kitajci so izumili papir okoli leta 400 p. n. š.; denar so začeli uporabljati v prvem stoletju pred našim štetjem, verjetno za zlato. Nezamenljivi denar so začeli uporabljati za časa dinastije Tuan (1278-1368). V Evropi je prva izdala papirni denar predhodnica švedske narodne banke leta 1656. Ideja je bila, da bi ostalo zlato v trezorju banke, med ljudmi pa bi kot namestnik zlata krožil bankovec iz papirja, ki bi ga lastnik kadarkoli zamenjal za zlato. Ta sistem zamenljivosti za zlato se je z raznimi modifikacijami ohranil do 2. svetovne vojne. V številnih državah so ob bakrenem drobižu krožili srebrni kovanci in zamenljivi papirni denar. Sam se spomnim srebrnega italijanskega srebrnika za 50 lir, ki je krožil pri nas. Banke so ugotovile, da sistem deluje, četudi izdajo več papirnatih bankovcev, kot so imele zlata v trezor-jih. Zlasti v času vojn so se vladarji zadolževali (tudi Habsburžani) in ker niso mogli plačevati dolgov, so bankrotirali in z njimi tudi banke. V času renesanse, ko so imeli gospodarski razcvet v Italiji in na Nizozemskem, so mnogi plačevali z menicami. Do prve svetovne vojne je mednarodna trgovina temeljila na zlatu in srebru. Če je država imela trgovinski deficit, ga je poravnala z zlatom. Med obema vojnama so v mednarodnem plačilnem prometu veljale devize čeki in menice, nominirani v tuji valuti in naslovljeni na trasate v tujini. Kraljevina Jugoslavija je imela zamenljivost svoje valute (dinarja). Narodna banka Jugoslavije je vsakemu, ki je ponudil 250.000 dinarjev, izročila zlato opeko. Po drugi svetovni vojni so vodilne trgovske sile z Bretonvo-odskim sporazumom na novo uredile zamenljivost za zlato in določanje deviznih tečajev (1946). Ameriška centralna banka je bila obvezana vsaki centralni banki, ki je ponudila sto milijonov dolarjev, izročiti ustrezno količino zlata po ceni 35 dolarjev za unčo. Ampak inflacija je storila svoje in na začetku sedemdesetih let je cena zlata na prostem trgu presegla 35 dolarjev za unčo. Združene države so svojo obveznost zamenjave dolarjev za zlato odpravile. Kmalu zatem so bili odpravljeni fiksni devizni tečaji. Od takrat vse valute sveta bolj ali manj prosto plavajo; tečaje določa samo trg. Več kot dve tisočletji človeške zgodovine je kot denar veljalo zlato in srebro, ki je tudi rezultat dela in ima zato vrednost samo na sebi in je s tem omogočalo medsebojno menjavo blaga in storitev. Samo nekaj desetletij živimo v svetu, ko je denar reč, ki je iz materiala, ki je skoraj brez vrednosti (potiskan papir, številke v bančni knjigi) in ni zamenljiva za zlato. V teh desetletjih smo imeli zaradi produktivnosti stopnje gospodarske rasti višje kot kadarkoli prej in vsaj v bogatem delu sveta hitro rast življenjskega standarda. Ostali smo omejeni zaradi naravnih resursov in zaradi stalnega spreminjanja narave. 34 DEDIŠČINA TROBLA Velikolaški prostor in gospostvo Ortnek Teja Hočevar, univ. dipl. zgodovinarka ORTTCNC.GG" Orčn ¿K 1 Uvod Naši kraji oziroma velikolaški prostor je bil v preteklosti povezan z gospostvom Ortnek. Ortenburžani, prvi lastniki, so upravljali grad kot fevdniki oglejskih patriarhov. Za njimi ortenburško posest po pogodbi dedujejo celjski grofje; nato je bilo gospostvo pod Habsburžani, Lam-bergi, Mosconi, Lichtenbergi in Ko-slerji. Najstarejši urbarji, ki jih hrani Arhiv republike Slovenije, so iz jcasa Mosconov. Namen mojega prispevka je tudi, da se ohrani spomin na Lichtenberge, ki so bili gospodarji tudi v velikolaškem prostoru in imajo svojo grobnico v propadajoči cerkvici Sv. Jurija zraven ruševin gradu Ortnek. O grobnici družine Lichtenberg je pisal v svoji oporoki grof Ludvik Dizma Lichtenberg, ki je umrl leta 1808. V testamentu je zapisal, naj njegovo truplo pokopljejo v tej grobnici. Prispevek je iz dveh delov. V prvem delu govori o lastnikih gospostva Ortnek, ki so upravljali grad in gospostvo, in bili s tem nepogrešljiv del zgodovine velikola-škega prostora. Drugi del je delček iz gospodarske zgodovine, natančneje gospodarsko stanje Slevice iz časa Marije Terezije. Pod imenom Sle-vica sta obravnavani obe vasi, saj v terezijanskem katastru vasi nista ločeni na Malo in Veliko Slevico. V letu 2016 so bili objavljeni mejni kamni Velike Slevice, ki so razmejevali ortneško in turjaško posest. Ostanki materialne dediščine so v velikolaškem prostoru ohranjeni še na Karlovici, kjer je mejni kamen pri Kouparjevi domačiji. Tu so ohranjene tudi ruševine Kosler-jeve pristave. 2 Upravna zgodovina 2.1 Pod Ortenburžani in Celjani Prvi lastniki gospostva Or-tenburžani, ki so bili koroška rodbina, so imeli posesti na Kranjskem. V drugi polovici 12. stoletja je bila Kranjska razdeljena na cerkvene posesti in na posesti visokoplemi-ških rodov. Poleg Andeških so izstopali vojvodski Spanheimi, štajerski mejni grofje Traungavci, grofje Or-tenburški, Vovbrški, Žovneški in Turjačani. Od visokoplemiških rodov so 13. stoletje preživeli le trije: Ortenburški, Turjaški in Žovneški. Ortenburška ozemlja na Dolenjskem so bila ločena na gospostva Čušperk, Ribnico, Ortnek, Kočevje, Poljane in Kostel. Sedež gospostva Ortnek je bil grad na Velikem Žrnov-cu. Tudi celjski grofje so bili del zgodovine gospostva. Z dediščino po Ortenburžanih so veliko pridobili. Od leta 1436 so uporabljali kombinacijo treh grbov: celjskega, or-tenburškega in zagorskega. 2.2 Od Habsburžanov, Lambergov, Mosconov, Lichtenbergov do Koslerjev Po smrti zadnjega Celjana kneza Ulrika leta 1456 je grad pripadel Habsburžanom, ki so gospostvo zastavili Lambergom. Lambergi so imeli gospostvo v najemu do leta 1589, ko je bilo prodano bratoma Krištofu in Francu Mosconu. Gospostvo je bilo skoraj 200 let pod Li-chtenbergi. Prvi lastnik iz rodbine Lichtenbergov je postal Janez Jurij baron Lichtenberg. Maksimiljan Lichtenberg je postal lastnik leta 1720 in je bil oče grofa Ludvika Diz-me, ki je omenjen v uvodu. Grof, ki je umrl leta 1808 je v svoji oporoki, ki jo je napisal lastnoročno in na kateri je njegov podpis in letnica 1805, izrazil željo, da njegovo truplo pokopljejo v družinsko grobnico v cerkvi Sv. Jurija zraven gradu Ortnek. Za univerzalnega dediča je imenoval Benjamina Lichtenberga, ki je bil poslednji lastnik iz rodbine Lichtenberg. Potem, ko so Koslerji kupili gospostvo (1820), je postal najemnik Mathaus Loger, notar in sodnik v Ribnici. Sprva je vzel gospostvo v najem za šest, kasneje še za tri leta. Loger, ki je živel kot uradnik v Ribnici, je imel svojega upravnika. Kosler-ji so na Žrnovcu živeli do leta 1848. Takrat naj bi grad napadli kmetje in TROBLA DEDIŠČINA 35 razbili stekla na oknih. To naj bi bil povod, da so se Koslerji preselili v dvorec Pekel v ortneški dolini. 3 Gospodarstvo 3.1 Terezijanski kataster in Slevica (Sileuz) Terezijanski katastrski operat je bil izdelan v letih 1748 in 1756. Terezijanski kataster spada v skupino davčnih evidenc, kamor sodijo tudi urbarji, in je boljši vir za neagrarne dejavnosti podložnikov od urbarjev. V primerjavi z današnjim ima terezijanski le nekaj potez sodobnega katastrskega aparata. Izvedbo davčne izboljšave in katastra je napovedala cesarica Marija Terezija s patentom 12. 8. 1747. Terezijanski katastrski operat je bil izdelan v letih 1748 in 1756. Kmetje so morali oddati svoje posesti ločeno od zemljiških gospodov. V času terezijanskega katastra so na Ortneku gospodarili Lich-tenbergi. Naslednji podatki vključujejo uživalce zemlje in njihove neagrarne poklice v vaseh Velika, Mala Slevica (obe vasi tvorita Slevi-co, saj v katastru nista ločeni). 4 Zaključek V tabeli je prikaz gospodarskega stanja oziroma imen podložnikov in njihovih neagrarnih obrti za vas Slevica, ki so bili vpisani v terezi-janskem katastru. Poleg razvalin gradu Ortnek na Žrnovcu so ruševine cerkve sv. Jurija, v kateri je po navedbi v testamentu grofa Ludvika Dizme Lichtenberga grobnica rodbine Lichtenberg. Ti predzadnji lastniki so gospodarili do leta 1820. Tabela: podložniki Slevice po terezijanskem katastru Nosilci pravnih pravic do zemlje ali Neagrarni poklic podložnika kmečka gospodarstva Anton Adamič Štefan Rigler čevljar čevljar Jurij Prijatelj Luka Gruden Jakob Pukl Anton Kotlušček Matija Pukl Adam Gruden Matevž Pukl Matija Čampa Jurij Adamič čevljar zidar Matija Virant Štefan Pukl Matija Andoljšek kramar s smolo Hans Georg Geigerfeld: Sv. Jurij. V ozadju grad na Velikem Žrnovcu in cerkev sv. Jurija. Kopija plakata iz Narodne galerije. 1 ARS -Afhiv reptimgSlovenijerASSOB, ■ * ^ Zbirke testamentov. poMkol, ki so objavljeni v lem prisppvkAfii 11 ^•^k/UcenihiVbesedilOiknjigaJete^O^eVafi^naslOVOm Gospostvo' OMkm izšla v samozaložbi leta-iQibjj ? dr. IgorjqJepSCa in je naslgla naioshovill^ ¡•.^injgmskBga^elo podtmetitdjjem dr. Jaem i',' ^ ujinßnem.^ 3 Fotografie obeh mehih kamnovso objavljene včmku ' Teje htCevaiilLuknjailpkeLVe Nebpša/oparfiai J i '■ domača Posluštfnayaa?kakq gdo/Vek'LßgjeSv ' Parnas, Zavod Ü kbltUr» njUlrizemi 2016, \ 1*8 KarlovlCnipibilo^elSelikopSp^ansga' v kngkHoč£iarf Gospostvo sjk str 103-109, in v članku: HßcevQr, ¿5 'rTUkjPekellNebeši str. 29-32. 5 S3tankemiäierialnffneSlec}ne ldmo-žOsledfmBKe v pfamenhlkjer jeohranjenimSjnii kamen i nfpisomf. 7" 1 mtii&irn«. Na HudemHonbUsoobranjeneiUšievinei 'rtffikdpnfega Staiegb gradu in lUševitie cerkveSy. Jurija. ' -V Šfnekuse, ostapki dvarOPekei Tudi na P^gledU''' sowStintLnekddnleOrlnelke PriäPiei' Kraji ¿ostank' ■ materialne dedifCineš^vveCiovCinah.- ■ tägitt; PetefiSmoniti! Vasko, iSoesfkTigorfownatSolit tljaZfvejetistvp. LjßBljanavKoroiqnk. CeovCU .Mofioflleva i družba 1996, strn73£7.^ ■7.Jz0Č; Skpislav, 'uVlg'filp^agoiaai^illitO^Vhn|R^ivtl¡L '-IKo&všktiri sosednjih doHaißeilniskälpiagfrskn in lil^po^¡gpSfa)^l498-20uB.Fara|pfi.keslelarSamozaložba,' ■¿OOWstrfrff,-W[GrPfjeCel$k:i. Kaaog ra%sfive~lim Rdfdnda. FuggeriSk ^ G.rmQdlnik/.iCelje: Pokrajinski muzej Öam'l.fidä str. & ARS, Aš_3o8t Zblkci^almenlomU Ji Schöppl,i Har&KmoeSSkipkgeddv^ Seemaan, : Minilo je še eno leto in znova smo se lahko srečali na Trubarjevini, da bi se udeležili slavnostne podelitve letošnje Rožančeve nagrade. Dobrodošlica DPŽ Velike Lašče tudi tokrat ni manjkala; njihova prijaznost, noše in postrežba so nepogrešljiv del, ki zgladi zadrege, razveže jezike in zbuja zaupanje, da je vse lepo in prav. V Trubarjevi spominski sobi nas je nagovoril predsednik Društva Marjana Rožanca dr. Edvard Kovač in predal besedo glasbi; letošnjo prireditev je z njo pospremil mladi kitarist Ruben Kastigar; pod mentorstvom Viktorja Papeža je odigral tri skladbe. Matjaž Gruden je v imenu Občine Velike Lašče pozdravil prisotne in se zahvalil za zaupanje in vztrajanje, da se slavnostna podelitev Rožančeve nagrade, katere dobitnika razglasijo dva dni pred tem v Cankarjevem domu, dogaja na Trubarjevi domačiji. Med drugim je potožil, da TD še vedno nima muzejskega statusa, čeprav je dobila Valvasorjevo nagrado za žagarsko zbirko. V nadaljevanju je dr. Edvard Kovač, ki meni, da bi Trubarjeva domačija morala postati objekt državnega pomena, sproščeno in iskrivo vodil prireditev, na kateri smo prisluhnili tudi odlomkom iz Rožančeve posthumno izdane knjige Brevir. Bral jih je dramski igralec Timotej Novakovič. Prvi odlomek nas je poglobil v razmišljanje o pomensko izpraznjenih in izginjajočih besedah, drugi pa presenetil s primerjavo vere in umetnosti. Ifigenija Simonovič nas je očarala z branjem odlomka iz svetopisemske Visoke pesmi. Dr. Kovač je povzel Jesihovo misel, po kateri je Bog uspaval Adama, mu vzel rebro in si naredil piščal. Nanjo je zaigral in iz pesmi je prišla Eva. S podobnimi navezovanji je domiselno krmaril čez celotno prireditev. Predsednica komisije za podelitev Rožančeve nagrade Ifigenija Simonovič je predstavila delo komisije, ki so jo poleg nje sestavljali še Vlado Motnikar, Manca Košir, Jonatan Vinkler in Nada Šumi. Prebrali so 18 novih esejističnih del in za Rožančevo nagrado 2021 nominirala pet knjig. Novinarka in pisateljica Vesna Milek je v esejistični zbirki Ogledala navdušila žirijo z zbranimi kratkimi eseji o filmih, knjigah, intervjujih z zanimivimi osebami, ki jih v svoje pisanje lovi kot v zrcalo. O njej je komisija zapisala: »Redkokdo zmore v kratki formi razviti misel, jo literarno upovedati tako, da se dotakne uma in srca.« In to je avtorici izvrstno uspelo. Marko Pavliha je zbral 17 esejev v knjigi Onkraj materialističnega prepričanja. Duhovna dramila. Po besedah komisije avtor »dokazuje, da moderne znanosti ni brez duhovnosti; v svoje obnebje priteguje tudi uvide pesnikov, ki oplajajo piščev jasen, tudi v slikovitih metaforah juridično precizen in srčen svetlobni jezik.« Urša Zabukovec, avtorica zbirke kolumn Levo oko, desno oko »pogumno plava proti toku, z drugim očesom preniclji-vo zre na prevladujoče načine razmišljanja v sodobnem diskurzu in opozarja na sodobno hipokrizijo ...« in nam »zdaj z enim zdaj z drugim očesom odstira različne poglede ter sili k razmišljanju, da bi se mogoče vsaj zavedeli možnosti drugačnega gledanja, če že ne moremo uzreti celote,« kot je v utemeljitvi za nominacijo zapisala komisija. Prejemnik predlanske Rožančeve nagrade Marcel Štefančič jr. za zajetno knjigo Ivan Cankar: eseji o največjem je izjemno plodovit esejist. Tokrat je bil nomi-niran za novo knjigo Slovenski sen s podnaslovom Eseji o nas, kjer je objavljenih 32 esejev o literaturi, filmu in politiki. V značilni kritiški maniri pokaže na številne sodobne družbene pojave in »razprostre našo deželo kakor zemljevid, po katerem bralec usmerja tokove svojega premišljevanja.« TROBLA KULTURA 41 Letošnji nagrajenec, ki ga tudi že dobro poznamo in je bil prejemnik Rožančeve nagrade 2016 za Trk prostorov, Robert Simonišek je prepričal komisijo z novo knjigo Pejsaži - sanjati na soncu. »Avtor pogosto izhaja iz osebne izkušnje, preskoči na splošnejšo problematiko in jo premišljeno razvije do bodisi subjektivnega bodisi objektivnega spoznanja,« je med drugim zapisala komisija v svoji utemeljitvi. Knjiga se prične z esejem Kratka biografija samote - ta se izkaže kot pogoj za temeljito, večplastno razmišljanje o različnih temah, s katerimi se avtor ukvarja. Robert Simonišek nam je v Trubarjevi spominski sobi prebral odlomek iz eseja Čar negibnosti, v katerem se ukvarja z virusnim časom, njegovimi omejitvami in priložnostmi. Po prireditvi smo imeli možnost knjigo tudi kupiti, saj so jo s seboj prinesli člani založbe Družina. Izvedeli smo, da je zanjo avtor prejel nagrado Svetlobnica 2020. Izšla je prav po izboru na tem literarnem natečaju. Preden smo se družili ob dobrotah DPŽ Velike Lašče na lično obloženih mizah v Galeriji Skedenj, je Robert Simonišek na soncu ob Rašci podpisoval izvode svojih knjig in kramljal z nami. Na vprašanje, kako bi Trubar komentiral naš čas, je dejal: »Trubar bi bil zgrožen, kaj se je zgodilo s knjigo od takrat, ko je izdal prvo - njegova misel o čim več knjigah je bila takrat zelo na mestu, a dandanašnja hiperprodukcija ni prava rešitev. Svetoval bi nam, naj razmislimo, kakšne knjige naj izhajajo, katere avtorje bomo podpirali ... Ne potrebujemo tako veliko knjig, ampak dobre, samokritične, brez sodb, občih mnenj, take z individualnimi izkušnjami in razmisleki.« Zbrana druščina je s knjig prešla na pogovore o življenju v novih razmerah; izmenjali smo si vesti o preteklem letu in si priporočali v tem času prebrane knjige. Čas korone in omejevanje druženja je bil temu naklonjen, saj smo se s pomočjo knjig lahko neomejeno sprehajali po svetovih in pokrajinah, ki jih opisujejo avtorji. Krog takih ljudi se tudi pri nas vztrajno širi in knjige so, čeprav zapisane in prebrane v samoti, skupne točke, ki nas zbližujejo in povezujejo. 42 KULTURA TROBLA JOŽE CENTA: NE UGAŠAJTE MI LUČI Barbara Pečnik Knjiga spominov Jožeta Cente je dočakala svojo predstavitev tudi na Trubarjevi domačiji, avtorju zelo ljubem kraju. Ne nazadnje je bil ravno on eden glavnih pobudnikov obnove Trubarjeve domačije in ureditve galerije Skedenj, ki je še danes namenjena galerijski dejavnosti. Predstavitev je tokrat potekala v krogu njegovih družine, sorodnikov z Male Slevice in prijateljev. Z nami so delili najrazličnejše spomine na Jožeta, prigode in anekdote, ki so jih doživeli z njim. Prijetno vzdušje so soustvarili sin Urban in vnukinja Lučka, prijatelj akadem- Slikar Tomaž Perko ski slikar Tomaž Perko, sestrični Slava in Franja, bratranec Lojze, Alojzij Venturini, Srečo Knafelc, ki je dal knjigi grafično podobo, in Matjaž Gruden. Slednji je poskrbel za povezovalne besede. Centova knjiga nam nudi pogled v čas avtorjevega otroška v rojstni Dvorski vasi in okolici. Kljub boleči izgubi v času vojne avtor z bralci deli številne lepe spomine na domače kraje in ljudi, ki so Laščanom še danes poznani. Zato naj vsem velja priporočilo: »Če še niste prebrali knjige, jo morate vzeti v roke«. J.-- T"x»v*i HYuncmi 0 GARANCIJE Povprečna poraba goriva: 5,2 - 7,8 1/100 km, emisije CO2: 125 - 178 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k ■E«"i>EHu>«imv poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2.5 ter dušikovih oksidov. Kupci ste v raziskavi QUDAL (QUality meDAL) r*H GARANCIJE terenskim in mestnim vozilom Hyundai podelili priznanje Najvišja raven kakovosti na slovenskem trgu. Vir: http://qudal.com/SLOVENIA-621KD78 In http://qudal.com/SLOVENIA-620XM14. Izdajatelj si pridržuje pravico do tiskarskih napak. Slike so simbolne. Več informacij je na voljo pri pooblaščenih prodajalcih vozil Hyundai. Pogoji garancije in podatki o specifični porabi goriva in emisijah C02 so na voljo na www.hyund9l.Sl. Avtohiša Zalar d.o.o., Male Lašče 105, 1315 Velike Lašče 031 331 920, 01 7881 999, www.avtohisa-zalar.si, prodaja@avtohisa-zalar.si, FB, Instagram, Twiter Tadeja Nemček Glass Art Unikatni izdelki iz taljenega stekla. Posebno lepa darila za različne priložnosti. Zgodbe v steklu ustvarjam v svojem studiu v Dvorski vasi pri Velikih Laščah. i Dvorska vas 49 1315 Velike Lašče Slovenija *f 031 881341 tadeja.nemcek@gmail.com https://tadejanemcek.wixsite.com/glassart icroera Microera Jože Šile s.p. Hrovača 14A -1310 Ribnica - trgovski center SPAR [ 01 B37 3116 Q 051 358 762 | info[g)microera.si www.microera.si • ugodni mobilni paketi NAJ • akcijski mobiteli na obroke • ugodni fiksni paketi NEO DELOVNI ČAS PON - PET 8.30 - 11.30 in 11.00 - 17.00 SOBOTA 8.30 -11.30 TelekomSIovenije V podjetju Priba okna d.o.o. ZAPOSLIMO 2 delavca za delo v proizvodnji stavbnega pohištva 7 delavca za montažo stavbnega pohištva na terenu Pogoj: * Srednja poklicna izobrazba smer mizarstvo, varilstvo, strojništvo, gradbeništvo ali druge ustrezne smeri * Zaželene so ročne spretnosti in natančnost * Zaželene izkušnje pri enakih ali podobnih delih www.pribaokna.si / info:01/5t0-55-30 Prijave z življenjepisom in CV-jem sprejemamo na : i nfo(§> p riba-okna .si ali po pošti na Priba okna d.o.o., Javo rškova ulica 3,1315 Velike Lašče % 040 69 IZ IZ El mfo@porocni-video.si O Porocvti-video.si fb.com/porocmivideo T>oroco\-V\dieo ,s\ POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE a BREZPLAČNO NADOMESTNO VOZILO PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV SERVIS VOZIL VULKANIZERSTVO POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI IZPUŠNI SISTEMI _ AVTODIAGNOSTIKA HD_AVTOVLEKA POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO TRIGLAV IN TRIGLAV ASISTENCA I Triglav Asistenca KNUT SVEDSKE TOPLOTNE ČRPALKE IN ZA VAS fUBVENCUfe u < 66 RAZVEDRILO TROBLA NAGRADNA KRIŽANKA Nagrajenka iz Troble št. 5 Brina Gruden. Nagradni bon bo prejela po pošti. ČESTITAMO! Rešitev samo nagradnega gesla z vašim polnim naslovom pošljite na naslov uredništva Troble, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče, ali ga oddajte v tajništvu občine oziroma pošljite na naslov trobla@velike-lasce.si. Rešitve sprejemamo do datuma uredniškega sestanka, 24. novembra 2021. Izžrebanec nagradnega gesla bo prejel nagradni bon in bo objavljen v Trobli št. 7. Nagrado bo izžrebanec prejel po pošti. TROBLA ZAHVALE 67 Objava zahval Zahvale ob izgubi bližnjih lahko oddate preko e-pošte trobla@velike- lasce.si ali v tajništvu Občine Velike Lašče. Zahvali lahko priložite fotografijo; besedilo naj bo v obsegu do 600 znakov s presledki. Cena objave znaša 16 EUR + DDV. Uredništvo Hotel sem ujeti ptico, pa je odletela, hotel sem odtrgati cvet, pa je ovenel. Hotel sem vam nekaj reči... pa sem odšel. - zahvala Tiho je odšel od nas dragi brat, svak, stric in bratranec JOŽE PRIJATELJ z Rašice (14. 2. 1966 - 21. 8. 2021) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvala vsem zaposlenim v zavodu Prizma Ponikve. Posebna zahvala g. župniku Ojstrežu, pogrebni službi Zakrajšek in pevcu Tinu Čarmanu. Žalujoči vsi njegovi Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) - zahvala Nenadoma in prezgodaj se je poslovil naš dragi mož, oče, dedek, tast in brat JOŽE PETRIČ s Škrlovice (29. 3. 1960 - 4. 10. 2021) Iz srca hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše, sveče in cvetje. Hvala g. župniku Andreju Muleju, pevcem in pogrebni službi Zakrajšek za lepo opravljen obred. Hvala članom PGD Škrlovica, PGD Dvorska vas, OZVVS Velike Lašče in članom Govedorejskega društva Velike Lašče, ki so ga pospremili k večnemu počitku. Posebej se zahvaljujemo g. Dejanu Grudnu in g. Dušanu Hočevarju za govora ob slovesu. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi KOLEDAR PRIREDITEV OKTOBER/NOVEMBER 2021 PETEK, 22. OKTOBER, ob 19. uri Trubarjeva domačija, Rašiea SODRAŠKIH 800, predstavitev monografije (Javni zavod Trubarjevi kraji) SOBOTA, 30. OKTOBER, od 8. do 11. ure VELIKOLAŠKA TRŽNICA (Občina Velike Lašče) V času obratovanja velikolaške tržnice je v galeriji Levstikovega doma možen ogled razstave VELIKE LAŠČE SKOZI OBRTI IN DEJAVNOSTI NEDELJA, 31. OKTOBER, od 10. do 16. ure Trubarjeva domačija, Rašiea PRAZNUJEMO DAN REFORMACIJE Vodstva in knjigoveške delavnice • • • ob 19. uri Trubarjeva spominska soba SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB DNEVU REFORMACIJE (Javni zavod Trubarjevi kraji in Občina Velike Lašče) NEDELJA, 31. OKTOBER, ob 16. uri Kozolec pod Kukmako KAJ SE SKRIVA POD KOZOLCEM Raziskovanje za družine (Boštjan Kastelic, s. p. in Zavod Parnas) SOBOTA, 13. NOVEMBER, od 8. do 11. ure VELIKOLAŠKA TRŽNICA (Občina Velike Lašče) SOBOTA, 27. NOVEMBER, od 8. do 11. ure VELIKOLAŠKA TRŽNICA (Občina Velike Lašče) Zaradi negotove situacije v zvezi s koronavirusom lahko pride do odpovedi posameznih dogodkov in programov. Spremljajte aktualne informacije na spletni strani Občine Velike Lašče - KOLEDAR DOGODKOV in na f Občina Velike Lašče. Vsi dogodki potekajo v skladu z veljavnimi ukrepi NIJZ (PCT pogoj).