S redozemlje je ena izmed 25 tako imenovanih vročih točk biotske raznovrstnosti na svetu. Leta 2011 ga je med svoja prioritetna obmo­ čja uvrstila tudi mednarodna organizacija CEPF (Partnerska fundacija za kritično ogrožene ekosi­ steme ali Critical Ecosystem Partnership Fund), ki je na tem območju do danes podprla že več kot 80 naravovarstvenih projektov. Pri promociji, izboru in nadzoru nad financiranjem projektov sodeluje tudi DOPPS. Strategija in ambicija CEPF­ a ni postati in ostati trajni finančni mehanizem na določenem območju vroče točke biotske raznovrstnosti. Namesto tega je želja fundacije v določenem obdobju investicij do te mere okrepiti del civilne družbe, ki skrbi za ohranjanje okolja, da bi postala trajnostna, spo­ sobna vplivati tudi na najzahtevnejše strateške prostorske odločitve ter biti kompetenten in pri­ znan segment družbe, kateri pripada. VARSTVO BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI NA BALKANU / / Borut Rubinić VARSTVO PTIC CEPF-OVE USPEŠNE ZGODBE Prvotna zamisel CEPF­ a je bila ostati v Sredoze­ mlju pet let, nato pa preveriti, ali se je s pomočjo vlaganj v tem obdobju sektor civilne družbe, ki ga sestavljajo predvsem nevladne organizacije, v ve­ liko manjši meri pa še inštituti, univerze, muzeji in druge raziskovalno­ naravovarstvene institu­ cije, ki niso del državnih garnitur, dovolj okrepil, da vlaganja vanj niso več potrebna. Da bi preveri­ la, kakšno je stanje po dobrih štirih letih vlaganj, je fundacija konec prejšnjega leta napravila ciljno raziskavo o trenutnem stanju civilne družbe na področju varstva biotske raznovrstnosti, o največ­ jih grožnjah varstvu narave in katere prioritetne aktivnosti iz tega sledijo. Za ugotavljanje stanja si je CEPF izbral Balkan. CEPF je želel pri pripravi omenjenega pregleda in iz slednjega izhajajoče Vizije dolgoročnega vla­ ganja CEPF­ a na Balkanu vključiti tako izbrane predstavnike civilne družbe kot tudi vladno stran ter druge donatorje, ki vlagajo v podobne cilje kot CEPF. Za pomoč pri uresničitvi omenjene naloge se je CEPF obrnil na DOPPS, organizacijo, ki dobro pozna regijo in kot del Regionalne skupine za iz­ vedbo vlaganj CEPF skrbi za izvedbo projektov na Balkanu. Oktobra in novembra 2015 je ekipa treh strokov­ njakov obiskala vse štiri države na Balkanu, kjer je CEPF prek DOPPS­ a aktiven že vse od leta 2012: Bosno in Hercegovino, Črno goro, Makedonijo SLIKA ZGORAJ: Na Hutovem blatu v spodnjem toku reke Neretve v Bosni in Hercegovini po zaslugi izboljšanega upravljanja krajinskega parka zadnja leta redno prezimuje več kot 20.000 vodnih ptic. Pred tem jih je bilo zaradi intenzivnega lovskega pritiska pozimi tam največ nekaj 1.000. foto: D. Kulijer Svet ptic 01, april 2016 14 in Albanijo. Na tridnevnih obiskih so v vsaki od omenjenih držav imeli niz sestankov s predstav­ niki civilne družbe, vladne administracije ter do­ natorjev. Po sestankih na ministrstvih, agencijah in drugih telesih državne uprave ter na sedežih mednarodnih donatorjev in vzporedno potekajo­ či delavnici, kjer so predstavniki civilne družbe po prej opredeljeni natančni metodologiji določili stanje civilne družbe, pomanjkljivosti in vizijo za realno konsolidacijo le­ te, so obe strani skupaj s predstavniki donatorjev soočili še na skupnem se­ stanku. Tu so preverili skupne ugotovitve enih in drugih ter zabeležili ujemanja ali razhajanja v po­ gledih ene in druge strani predvsem glede medse­ bojne vloge in sodelovanja, načina dela in prioritet v varstvu narave. STANJE NA BALKANU Glede na ugotovitve, zbrane v dokumentu Stra­ tegija dolgoročnega vlaganja CEPF­ a na Balkanu (dokument je na spletni strani ptice.si/publikaci­ je/svet­ ptic), verjetno ne preseneča, da je temelj­ ni zaključek študije ta, da zaradi vseh navedenih razlogov stanje civilne družbe v segmentu varstva narave še zdaleč ni zadovoljivo. Umik CEPF­ a bi pomenil še manj možnosti za financiranje pre­ potrebnih naravovarstvenih aktivnosti ter manj možnosti za okrepitev nevladnega sektorja. Ena najbolj presenetljivih ugotovitev študije je, da je CEPF na Balkanu eden najpomembnejših virov financiranja projektov, ki jih izvajajo nevladne organizacije. S 40 % deležem je kar dvakrat po­ membnejši pri financiranju nevladnega sektorja kot drugo uvrščena EU. PRIHODNJE VARSTVO BIOTSKE PESTROSTI Glavni zaključki so bili predstavljeni na srečanju, ki ga je 8. decembra 2015 v Postojni organiziral DOPPS v sodelovanju z organizacijama BirdLife International ter CEPF. Srečanja so se udeležili predstavniki ministrstev za okolje in prostorsko planiranje z Balkana, Evropske skupnosti, Progra­ ma Združenih narodov za razvoj (UNDP), Društva za mednarodno sodelovanje (GIZ), Sveta za regio­ nalno sodelovanje, BirdLife International, Svetov­ nega sklada za naravo (WWF), Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) in predstavniki štirih bal­ kanskih držav, ki so sodelovali pri pripravi konč­ nega dokumenta. Vsi udeleženi so se strinjali, da gre, ko govorimo o izgubi biotske raznovrstnosti, za temo, ki je v mo­ dernem času največji planetarni problem, po drugi strani pa je deležna najmanj sistemske podpore v smislu financ in politične pozornosti. Visoki ura­ dniki pristojnih državnih institucij za varstvo na­ rave z Balkana so enoglasno podprli načrtovano nadaljnje prizadevanje CEPF­ a k podpori civilne družbe v sektorju varstva narave. Trudili se bodo za tesnejše medsebojno sodelovanje in bolj siste­ matično reševali akutne probleme varstva narave. V DOPPS­ u in BirdLife­ u se bomo potrudili, da se zaveze »Postojnskega sporazuma« v bližnji priho­ dnosti ne bodo topile s hitrostjo topljenja arktič­ nega ledu. LUČ NA KONCU PREDORA ZA NARAVO NA BALKANU Prva, a nikakor ne najmanj pomembna zmaga na tej neskončni poti je bila dosežena na sestanku sveta donatorjev CEPF­ a v Bruslju 22. januarja letos. Predstavniki donatorjev, ki polnijo malho CEPF­ a so se zedinili, da je treba vlaganja CEPF­ a v Sredozemskem bazenu nadaljevati tudi po letu 2016. Kako dolgo, s kolikšnimi sredstvi, z BirdLife Inter­ national ter DOPPS­ om ali brez njiju? To bo poka­ zala prihodnost! Vsekakor pa se varstvu narave na Balkanu obeta vsaj luč na koncu predora. Morda bo prizadevanje za varstvo narave na Balkanu le ustavilo graditev kakšne od načrtovanih 1.650 hidrocentral, preprečilo kakšnemu objestnemu divjemu lovcu izstreliti strel v jato izmučenih selečih se prepelic, onemogočilo zgraditi kakšen dodaten kvadratni meter prestižnega naselja na vse tesnejših sredozemskih obalah … V Albaniji je leta 2015 gnezdilo le še okoli 10 parov egiptovskih jastrebov (Neophron percnopterus). Ogrožajo jih zastrupljanje, pomanjkanje hrane in preganjanje. foto: Borut Rubinić Svet ptic 01, april 2016 15