d« Ei?NI^TVO ln UPRAVA v Gorici v ulici ™*va Plazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru, zaprto vsak delavnik od 10. - 12. ure KATOLIŠKI |TEDNIK ijz:i.;DjE v s \ k;o jsjh e d o PoStni ček. račun St. \9,- 17768 — PoStnlna plačana v gotovini - Sped. in abbonamento'poatale II. Grupfio Leto lil. Stev. 37 GORICA DNE 10. SEPTEMBRA 1947. Cena L. 10 DODATNE VESTI K o veliki istrski POROČILU tragediji Tu prinašamo odlomke iz zadnjega aajobsirnejšega poročila o do-Bodkih v Istri, ki pa ga ne more-m° objaviti v celoti, ker nočemo Ponavljati stvari, ki smo o njih že Poročali. Nobenega sestanka z duhovniki ,T^no 16. avg. ob 9.30 je msgr. dr. bkniar odpotoval z vlakom iz Tr-proti Pazinu, kjer jo bil z brzo: Jovom. prejšnjega dne najavljen fo četrto uro popoldan. Dr. Ukmar Prej nj mogel imeti v Hrpeljak-h^ozini sestanka z duhovniki, kakor omenja slabo informirani predsednik Hrvatske rep. dr. Bakarič. 7°d birmovanja je imel že teden “ni prej v rokah, in sicer za dobo od 17, vili. do 7. IX Za poznejše irmovanje v Postojnščini je bilo ooločeno, da mu bo spored dostaven do konca avgusta v Istro. V prvem obdobju do 7. IX bi jhpral rnsgr. Ukmar obiskati 44 ^ajev. Vsak dan bi moral birmo-VaU na dveh ali celo treh krajih. Ukmar ni stavil nobenih pogojev za birmo kakih pogojih glede botrov in "^aueev v zvezi z delitvijo za-sv. birme msgr. Ukmar * duhovščino sploh ni razpravljal. 7 teui je že mnogo prej Zbor svetnikov sv. Pavla na skupni seji določil, da botri in botre ne ‘Uorejo biti tisti, ki žive v zgolj ^vilnem zakonu, ki nikoli ne hodijo k maši in niii enkrat na leto 116 sprejemajo zakramentov. (To je Splošno pravilo v Cerkvi božji.) blede članov jugosl. armade ali *j|vsih borcev ali glede kakih mladincev s proge Šamac-Sarajevo 4bor svečenikov ni razpravljal, ka-*°r napačno piše jugoslovansko ča-sPPi8je. Resničnost naše trditve aAJbolje izpričuje dejstvo, da . so v 4UPnijah, kjer se je birma vršila, *Unogi botri bili bivši borci in partizani (ponekod skoraj vsi), mnogi ^lo z znaki kladiva in srpa, in hm tega niti delivec birme niti domača duhovščina ni očitala ali hm radi tega delala kako težave. Ukmar je dnevno birmal 700 do 1000 otrok. Zato je moral prav hii-h»ti in ni imel časa, da bi se o teh rečeh prerekal z ljudmi, ki bi ga "ajbrž ne mogli razumeti, ker pač 01 nogi ljudje zaradi lažnive propagande sploh ne vedo, kaj delajo. Povsod pripravljeno motenje Iz podrobnega poročila o poteku birme na raznih krajih, je jasno razvidno sledeče: Povsod je prijavljala Partija motenje birme, f-i Pa povsod uspela. Krajevne o-blasti so se povsod tako vedle, ka-,°r da imajo kaka višja navodila lb da pri najboljši osebni volji ne Korejo preprečiti nasilja. »To ti je vrag!« Ko so v Buzetu komunistični raz-Brajaei skrunili svetišče z vsakovrstnimi surovostmi in jo neka Venska v prezbiterju poleg plešoči* in cigarete kadečih tovarišev Rignila celo krilo, je spremljeva-msgr.-ja Ukmarja dr. Miroslav ®ulešič opozoril podivjano tolpo, se vendar zaveda, da je v cer-. i in da v cerkvi biva Bog. Dobil j6 sledeči odgovor: »Kakav Bog, 0 K je vrag!« Ženske iz tolpe so Bu^ napadle in mu očitale: »Dokler °® nosil to obleko, boš narodni Baznik.« Lanišče V Laniiču se j« pod zaščito do- brih vernikov vkljub vsem poskusom motenja birma izvršila, in sicer trikrat v cerkvi in trikrat v župnišču. Policija je tu skrbela za red na ta način, da je ukazala množici, ki je duhovščino ščitila, naj se razide. Nato so zločinci z vpitjem »Na juriš!« vdrli v župnišče in tam napravili pokolj in dolgo rcgovilili, ko so iskali še g. župnika. Poročnik se je pozneje pred ljudmi zagovarjal, da NI MOGEL ZABRANITI VDORA v župnišče. Iz natančnega poročila je jasno, da je policija prav za prav zločincem vrata odprla v župnišče, ki je bilo prej dobro zastraženo. »Stanko, Stanko, kaj si učinija?« Ljudje so iz župnišča slišali lomastenje, 4 strele in divjo vpitje komunistov. Najprej je prišel iz župnišča neki Stanko iz Brgudca (laniške podružnice) z okrvavljenimi rokami in krvavim nožem. Opa-ila ga je njegova teta in vsa preplašena kriknila: »Stanko, Stanko, Stanko, šta si učinija?« On pa: (la sam namislija, ovo sam učinija.« Nato je šel k vodnjaku in si tam umival roke in pral nož. Medtem pa se je pačil in se norčeval iz zadnjih besed nedolžno žrtve Bulo-&%&: Jesuse, primi dušu maju! I- suse, primi dušu moju! Isuse, primi dušu moju!« Dr. Bulešič je prejel, kakor smo že poročali, štiri 8-10 cm globoke rane: eno spredaj, drugo zadaj na vratu, tretja je bila zadana pri ušesu, (to jo ubijalec prav izvrtal) in četrta je bila na hrbtu. »Fašist, fašist!« Dr.-ja Ukmarja so zločinci v pr vem nadstropju pozdravili z vpitjem: »Fašist, fašist!« Msgr. jim je odgovoril: »Nisem fašist, sem samo duhovnik, poslan k vam delit sv. birmo.« Nato je dobil prvi u darec s stolom po glavi in se takoj onesvestil, tako da ne ve, kaj se je potem z njim zgodilo. Drhal je odličnega moža tako zdelala, da je mislila, da ga je ubila. Po hodniku je namreč vpila: »Dva smo finiH, a trebi nam još fali! Gde je trebi?« »Nema Boga, nečemo Boga, ho-čemo komun is tičku Partiju!« Tako je vpila drhal po župnišču. Čez dobro uro je prišla ojačena policija in le naivnež bo verjel, da v policijski državi ni dovolj enega samega policista, da ukroti i000 zločincev, ki bi se drznili storiti nekaj, kar je policija po višjem u kazu resnično dolžna preprečiti.' Zločinci so umaknili le za kilometer in se smejali, da se jim je Narod s trnje Preveč imamo opravka z lastnimi perečimi vprašanji, preveč nas more lastno skrbi in brige, sicer bi se morali vsak dan znova vznemiriti in znova prisluhniti. Kajti nekaj strašnega, nekaj nepojmljivega se dogaja pred našimi vrati. Onstran Karavank teptajo sieer majhnemu, ali sila dragocenemu narodu v prah njegove najsvetejše pravice in ga grozovito tlačijo. Nasilja nad tem narodom vpijejo v nebo, ker je mogel ves svet po obširnih obravnavali zadnjih let in po neštetih pričah dobiti vpogled v grozna na-silstva totalitarnega režima in bi moral zato kakor en mož stopiti ob stran trpečemu in mučenemu narodiču, ki naj omahne kot nova žrtev totalitarizma. Toda svet tega ne stori. Medtem j a stopa slovenski narod od postaje do postaje svojega križevega pota, zapuščen od vsega sveta. Kvečjemu se zanimajo zanj v bratski ljubezni kristjani in trpe z njim. To boli posebno tiste, ki so imeli priliko, ta narod sjroznati in ga vzljubiti ter ga cenijo. Ali so narodi zahodne Evrope že popolnoma pozabili, da je slovenski narod tri stoletja branil krščanstvo pred Turki, da so bili ti naši bratje onstran Karavank tesno povezani z zahodno evropsko kulturo? Ta narodič v resnici zasluži, da ga cenimo ih ljubimo. Njegova zgodovina je častna, bkozi stoletja se je njegovo življenje razvijalo ob tesni povezanosti in plcdnem soglasju lastnih sil in vrednot krščanstva. Pridobljen za krščanstvo od irskih menihov in potrjen v svojem krščanskem duhu od svetih slovanskih apostolov Cirila in Metoda, je ta narod za protireformacije dosegel nekak višek svoje kulture, katero je potem oplodilo obnovitveno delo na osnovi sklepov tridentinskega cerkvenega zbora. Nedotaknjen od protestantizma in prosvetljen stva je stopil neoslabljen v moderno dobo in ie je v 19. stoletju z vso silo po-s- e til vsem novim nalogam časa. S svojo sprejemljivostjo za socialne nauke, s svojimi knjigami in časopisi so bili Slovenci vzgled drugim narodom. ; Kdor je dalje časa živel med temi ljudmi in imel priliko prisluškovati utri- panju njihovega življenja, ga je moralo Življenje tega naroda vedno znova pre vzeti. Ah se je mogel kdo odtegniti čaru njegovih narodnih in cerkvenih pesmi? Temu večkrat slabo razumevanemu narodu gresta hkrati »palma ponižnosti in palma moči«. Skozi zadnjih dve sto lot so ga vodili duhovniki ter ga obvarovali, da ni zdrknil v narodno prenapetost in poganski nacionalizem. Zaradi tega je čutiti ob slovenski narodnosti rahel dih po krščanstvu očiščene in poplemeiiitene sile. Ce se to ljudstvo zaveda svoje narodnosti, s tem ne odbija. Ponižnost in bratstvo slovanske duše sta pri tem narodu ohranjena neokrnjena. Skrivnostno je dogajanje v zgodovini, po katerem so narodi in plemena poklicni, da trpe! Način, kakor navadno premišljujemo zgodovino in se to dela tudi po naših šolah, je tako površen in surov, da tega gledališča sploh ne upoštevamo, kaj šele da bi ga umeli izkoristiti, Kaj je slovenski narod pretrpel za nacistične strahovlade, ve samo tisti, ki je imel priliko, to s svojimi očmi gledati: potoke krvi in solza, preseljevanje in streljanje, zatiranje narodnosti in zapiranje hramov božjih. Toda en veliki petek ni bil dovolj. Sledil je še drugi: zopet besni po deželi tega naroda nekrščansko pojmovanje države, katero hoče ravno pod geslom ljudske demokracije udušiti vir vsega demokratičnega mišljenja — vest. Kadar zvemo novo žalostno novico o ranah na telesu slovenskega naroda, ki mn jih zadaje komunistični bič, se nehote globoko priklonimo pred tolikšno veličino trpljenja in pred tolikšno pripravljenostjo trpeti, kolikršno kaže ta narodič. Človeka mora ganiti način, kako je tisto slovenstvo, ki je ostalo zvesto svojemu narodu in svoji katoliški veri, poklicano, da dela pokoro za zablode človeštva. Toda mi vemo tudi to, da je onstran Karavank nasip, ob katerem !io propadel tudi ta napad demonskih sil, nasip, ki se n j da podreti, živa trdnjava katoliških in vernih sro. ( Ludvik Stratmaim. Volksbote v Inomostu, dne 25. V. 1947. zadeva posrečila, ne da bi se jim bilo neba bati »ojačene policije,« ki ni prišla iskat njin, ampak g. župnika. Temu je ukazala, »naj se ne kaže ven na cesto«. Morda zato, da ga pozneje ne bo treba še enkrut iskati, ampak bo pri rokah, ko bo moral odgovarjati, kako je »napadel ljudstvo«, kakor je rekel državni tožilec glede msgr.-ja Ukmarja, ki ga ni pustil odpeljati v Trst. Msgr.-ju Ukmarju gre proti vsemu pričakovanju zdravnikov na bolje. Pogreb dr.-ja Bulešica Ko so zvedeli v domači vasi Kale tiari za tragično smrt tega odličnega mladega duhovnika, ki je poleg drugega tudi vodil vse posle poreške škofije po odhodu tamoš-ujega škofa, je vse tulilo. Tako izredno priljubljen je bil že od deških let. Neka oseba, ki se je vozila z avtom msgr.-ja Ukmarja dan pred laniško žaloigro, je dejala »Ta mladi duhovnik je bil izredno ljubezniv in je zgledal kakor sv. Alojzij«. Baje je bil tudi na gregorijanski univerzi v Rimu eden najbolj nadarjenih gojencev, ki je med sošolci užival veliko spoštovanje in ljubezen. Kot najboljši študent je dobil ob sklepu študijev lovorjev venec. Mati in vsi sorodniki so želeli, da bi bil Miro pokopan doma pri rajnem očetu. Istrska duhovščina je želela to željo izpolniti in je šla v Pazin posredovat, da bi obla-stva dovolila prevoz mrliča v Ka-fanaro. Oblasti niso bile temu nar klonjene, vendar so končno dejale, da se to lahko zgodi, ako dovoli kotorska oblast v Poreču. Ta je na to pristala. Duhovniki so hoteli izvršiti prevoz z malim scmeniškim avtom, toda niso imeli ne šoferja ne bencina. Spet je bilo treba prositi oblast. Dobili so sicer šoferja, a ne bencina. Poslali so jih na neko drugo oblast. Ta je odgovorila, da bencina ne potrebujejo, ker je prevoz prepovedan. Torej prevoz v Kafanaro je moral izostati. Pogreb je bil zato določen za torek ob 10. uri v Lanišču. Duhovščina se je želela udeležiti pogreba, a jo je malo pred Lanisčem OZNA ustavila in zavrnila. K pogrebu sta smeli samo mati in sestra in neki duhovnik, tako da so bili skupno z d <5-mačima g. župnikom in kaplanom le trije duhovniki v sprevodu. Pa ne le duhovnikom, ampak tudi drugim moškim je bilo prepovedano se u-deležiti pogreba. Ali ni to zelo poslabšaua izdaja pogreba rajnega Lojzeta Bratuža? In to v deželi, kjer vlada »svoboda« in kjer zlasti »nikogar ne preganja jo zaradi vere.« Najznačilnejša vesi Po Istri morajo sedaj nesrečni in vsi preplašeni verniki poslušati govornike, ki jim pripovedujejo tako prepričovalnostjo, kakor da bi sami verovali najdebelejso lož najnovejšoga časa, da je namreč zločince naročil Vatikan iz sovraštva do Jugoslavije, ki da jo hoče na ta način pred vsem svotom o-blatiti. Morda bomo kmalu slišali, da je prav za prav Vatikan napolni kraške jame po vsej Sloveniji z ne dolžnimi žrtvami slovenskih du hovnikov in vernikov. Volk se neprenehoma pritožuje, da mu jagnje blodi vodo! Dokaz našo resnicoljubnosti Ce se naš list kdaj zmoti in v dobri veri prinese kako netočno vest, — drugi se motijo in tudi namenoma lažejo večkrat ua dan 1! I — je to nekaj tako izrednega, ria morajo komunisti organizirati pisa telje in pisače, slikarje in slikače, da ta izredni dogodek ovekovečijo. — Hvala za ta neovrgljivi dokaz naše resnicoljubnosti. MADŽARSKE VOLITVE so se vršile nedeljo dl. avgusta in so izpadle tako, kot so morale izpasti: komunisti so dobili največ poslanskih mest, 97 (pri prejšnjih volitvah 76), sledijo jim mali posestniki z 68 mesti (prej 245; stranka so je razbila, ker jo po zadnjih krizah, ki jih je doživela, zašla niocno na levo, zato so se odvrnili od nje mnogi zmerni elementi) ; sociaidemokratičua stranka je debila 66 mest (prej 69), stranka krščanskih žena 69, stranka madžarsko neodvisnosti 53 mest. Jasno, da so se '«r-šile tudi pri madžarskih volitvah velike nerodnosti, not je Že v navadi v deželah, kjer kraljuje »ljudska volja«. Ena iz med najbolj značilnih posebnosti madžarskega vohvnega zakona je bila ta, da so smeli volivci oddati svoje glasove tudi izven okraja svojega bivališča. Tega so se komunisti pridno poslužili in organizirali posebne »leteče voitvne kolone«, Ki so hodile iz okraja v okraj, in glasovale enkrat, dvakrat, trikrat... Nekateri so celo po petkrat glasovali. Računajo, da so ua ta način komunisti pridobili od pol do enega milijona glasov. Razumljivo je, da so te »progresivne« volivne metode izzvale pri drugih strankah veliko ogorčenje m protest«. TRUMAN NA V 8 E AMERIŠKI KONFERENCI. Ameriški predsednik Truman je imel na vseameriški konferenci v Fetropohsu (Brazilija) pomemben govor, v katerem ja mod drugim dejal: »LjtuL stve Z D se je nedavno vojskovalo s polurni' zaupanjem, da se hoče odpreta pot svobodnemu svetu. Medteih pa moramo ugotoviti, da so mnogi narodi še vedno podvrženi istemu načinu tuje nadvlade, o kateri smo mislih, da smo jo zrušili. Mnogi evropski in azijski narodi Živijo pod grožnjo oboroženega napada. Noben sporuzum ni bil dosežen med zavezniki glede glavndi črt mirovne uroditve. Radi tega smo prisdjeui, da računamo s podaljšanjem vojaške zasedbe bivših ozemelj, kar je našemu ljudstvu zelo ne-všečno«. - 17.000 KARATOV DIAMANTOV, ki so jih Nemci odnesli med vojno, bodo zavezniki vrnili Nizozemski. SOVJETSKI FILOZOF OBSOJEN. Sovjetski filozof Georgi j F. Aleksandrov je bil obsojen, ker je zašel pod vpliv meščanskega filozofskega mišljenja. List »Nevv York Herald Tribune« piše ob tej priliki: »Človeška pamet, to prepirljivo, sitno bitje, ki je na splošno na slabem glasu, povzroča velike težave celo med natančnim zooathn kolesjem sovjetskega sistema. Prav v srcu materializma so odkrili strašnega raka metafizike (filozofija, ki priznava duhovni svet: op. ur.). Frav zares obstoji dvom, da je mogoče uradne filozofe sovjetskega sistema imeti za krive, da mislijo. Ta zadeva (namreč gori omenjenega fdozofa Aleksandrova) je tako resna, da je priklicala celo osebno pozornost samega Stalina — patentiranega filozofa — ter Andreja Ždanova, tudi filozofa v posesti vseh potrebnih rekvizitov ter mogočnega člana politbiroja. Potem ko je Ueorgij F. Ales-sandrov nad 10 let izvršoval funkcije načelnika propagandne službe komunistično partije — in nihče od njega prav gotovo ne bi mogel biti bliže najčistejšim .virom strankinih smernic — in potem ko je dobil Stalinovo nagrado v višini 100.000 rubljev za svojo Zgodovino zahodne filozofije, je bil sojen in spoznan za krivega očitnega uporabljanja svoje lastne inteligence. Z zagovarjanjem mnenja, dn ima marksizem evolucijski značaj, ne pa revolucionarnega, je A. zapadel v najslabšo vrsto metafizike. Poleg tega si je še celo dovolil, da je podlegel vplivu meščanskih filozofov, katere je študiral. Vse to je bilo res strašno. Z vseh strani SZ so sklicali 84 uradnih filozofov, da bi sodili strahotna krivoverstva Aleksandrova«, Stran. 2 SLOVENSKI PRIMOREC Stev. 37 00 MAC E NOVICE UREDNIK »DEMOKRACIJE« UGRABLJEN NA POTI MED KOBARIDOM IN ROBIČEM Nihče v deželi ne dvomi, da je K. P. organizirala ugrabitev dr.-ja Andreja Uršiča, ki je izginil v noči od nedelje na ponedeljek 1. IX. na poti med Kobaridom in Robičem. Ta zločin pripisujejo vsi K.P. pač zato, ker je le-ta delavcem za pravo demokracijo neštetokrat zagrozila z »uničenjem« in ker samo K. P. ima za svojo stvar tako malo stvarnih argumentov, da se mora posluževati nasilja. — Proti takemu ne-krščanskemu in nečloveškemu načinu boja zoper politične nasprotnike dvigamo pred vsem svetom tudi mi glasen protest. BIRMA V KOBARIDU V sreda 3. t. m. je bila pri nas sv. birma. Birmal je g. prelat msgr. clr. Mihael Toroš, prof. cerkv. prava v Centralnem semenišču, predsednik cerkvenega sodišča in predsednik Slovenskega sirotišča itd. itd. Sv. stolica ga jo pooblastila na prošnjo g. nadškofa, da sme birino-vati po slovenskih krajih naše nadškofije. — Birme so jo udeležilo 516 otrok. — Delivec sv. birme je izvršil sv. obred z velikim dostojanstvom in tudi govor je bil nadčasoven. Ker je birma v Kobaridu tako dobro uspela, smemo upati, da bo milostni g. domači prelat Nj. Svetosti brez nadaljnjega do>bil dovoljenje za izvrševanje »obrti« tudi v coni B. kjer tako željno pričakujejo sv. birme. STARO SELO PRI KOBARIDU V petek 5. t. m. je prevzv. g. nadškof goriški msgr. Margotti posvetil nov oltar. Verniki, ki so bili pri tej pobožnosti, so sprejeli g. nadškofa z velikim spoštovanjem. Nova maša v Črnem Vrhu v Slovenski Benečiji \ prejšnjih časih so bile v Benečiji vs.ij.ko leto po tri, štiri nove maše. Sedaj so postale zelo redke. Zato nas je tem boi] razveselila vest, da bo v Črnem vrha pel novo mašo g. Alojzij Spekonja iz »tstjelovi*« družine. Z velikim naporom smo prišli po strmi stezi, vsekani v skalovje nad globokimi piepadi, v to gorsko beneško vas, ki je trav rodi svoje lege ostala od sedanjega sveta nepokvarjena m obranila približno tak slovenski značaj, kakršnega je imela pred dve sto leti. Morda se vam bo zdelo kar zanimivo, uko vam povemo, da v to vas nikoli ne prideta zet ali nevesta iz drugih vasi. Prebivalce odlikuje pristna slovenska odkritosrčnost in goatoljub oost. Novomašnik je študiral za misijonarja v mi&ijomšču »Consolata« v Turinu. Ra di rahlega zdravja je izstopil iz misijonske družbe in se dal sprejeti kot sveten duhovnik v škofijo Sarsina v Toskani, kjer je veliko pomanjkanje duhovnikov, medtem ko jih je v videmski nadškofiji preveč. Ta nova maša je razveselila predvsem »Stjelovo« družino, kjer živijo še devetdesetletna stara mati, starši in številni bratje in sestre g. novomašnika. Zlasti stara mati je imela med sv. daritvijo svojega vnuka večkrat solze v očeh, pa tudi ostali so bili vsi srečni, ker so gledaii pred oltarjem kar tri duhovnike svoje družine. “ • Ljudstva je bilo toliko, da bi ga ne bilo mogoče spraviti niti v štiri čmovrške cerkve. Globoko vero tega poštenega ljud-tva smo občudovali zlasti pri »ofru«, ki je trajal dve uri in pri katerem so vm tako spoštljivo polju bovaii posvečene no-vcma&nikove roke. Med sv. mašo je pridigal mlad beneški duhovnik, ki je zelo pretresljivo opisal križev pot katoliškega duhovnika v teh veri m Bogu sovražnih časih. Zelo lepo je izvršil svojo nalogo tudi ubrani mešani zbor, ki je ob začetku kajpada zapel tudi pesem »Novomašnik, bod’ pozdiavljen« m je vneto prepeval naše lepe pesmi tudi ves čas «ofra«. .Vtisi, ki smo jih prejeli pri tej novi maši, so bili taKO lepi, ua bi hoteli iti na novo mašo v Crni vrh še enkrat, pa četudi bi bilo treua iezti tja gori po vseh štirih. — Novomašniku naša voščila 1 P.8. Sporočiti vam moramo še to, da smo videli med novo mašo pod korom vašega prijatelja Urha, kako si je brisal ves ginjen solze. Povabili smo ga k t beneški Ojeet'.«, ki je sledila cerkvenemu opravilu. .Najprej se je nekam branil, ker N. N. iz Trsta 200 L.; Bana iz TrsW 500 L.; »za svobodo« 200 L.; N. N. w Gorite 1000 L. Bog povrni! ZA SLOVENSKO SIROTI SCE Mesto cvetja na grob blagopokojnika Andreja Kavsa, davčnega blagajniškega ravnatelja v pokoju, učiteljice slovenske-dekliške šole v Malem domu 3200 L. Neimenovana 500 L., N. W. 300 L. Bog stotero poplačaj 1 ZA »SLOVENSKO ALOJZIJEVISCE« Leban M. V. 500; mala skupina on obletnici smrti č. g. Zavadlava 2000. Odgovorni ureduik Dr. BONAVENTURA. MAHNIČ Tisk. G. Iucchi — Gorica Tiskano z dovoljenjem A. 1. S. Hlapec Ferjan Tu je dobil Ferjan nekoč nepričakovan obisk v kaznilnici. Sedel je ravno v svoji celici, ko so se odprla vrata in jo jotniški dušni pastir porinil nekega drugega duhovnika noter, sam so pa naglo zopet od-&tranil. Ferjan jo strmel za trenutek v duhovnikov obraz, nato je v/, kliknil: »Gospod Stanko, vi ste? Vi pridete k menit« »Da, Ferjan, ker moram vendar videti, kako je s teboj,« je rekel milo in prijazno duhovnik, ki ni bil nihče drug kot Bregarjev sin, pri čigar novi maši je imel Ferjan tako lep govor. »O, gospod Stanko, vi se ne sramujete priti k meni, v to hišo! Te- ga vam ne pozabim svoj živi dan nikoli,« jo rekel viharno Forjan, medtem ko jo prijel za duhovnikovo roko in jo večkrat poljubil. »Cemu naj bi se sramoval? Saj ne moreš nič zato, da sd tukaj.« »O, gospod Stanko, vi mi torej 'rerjameto? Vi mo nimate za krivega?« »Niti za trenutek nisem dvomil, Ferjan, da si nedolžen.« »Hvala vam, gospod Stanko! To mi je v uteho in veseli me, da ste me prišli obiskat. Že dve leti ln pol nisem videl nobenega znanega obraza.« Stisnil je zopet duhovnikove roke in začel jokati. »Forjan, ne tako,« ga je vzpodbujal duhovnik mehko, »zaupaj v Boga! Ravno zato ker si bil tako dober in pošten, je dopustil hudo preizkušnjo, da se v čednosti še bolj izkažeš.« »Pa je vendar hudo,« je plakal hlapec. »To ti že verjamem; toda pomni, Ferjan: vse bo kdaj še prav.« »Prav ne bo nikdar, gospod Stanko, prav ne bo nikdar več!« »Zakaj pa ne, Ferjan? Glej, morda bo kako pomiloščenje in bo tako kmalu konec trpljenja Potem prideš zopet domov k nam in...« »Gospod Stanko, v Tihi dol ne pridem nikdar več,« mu je segel v besedo hlapec, »ne morem. Vsi ljudje bi me gledali tam po strani kot tatu in zločinca, in to je še veliko hujše kot kazen v zapora.« »Ferjan, saj vendar vjš, da so v naši domači hiši vsi prepričani o tvoji nedolžnosti in tako po večini tudi drugi ljudje v občini. Na vsak način moraš priti nazaj domov k Bregarjevim in vedno tam ostati. Vse svoje življenje se moraš dobro imeti pri nas — tako je rekel oče.« »0, ljubi gospod Stanko, ne napravljate mi položaja še težjega, kot jo že. Seveda, da bi ostal v Bregarjevi hiši, to bi bila zame ne-besa, toda to ni več mogoče. Mojo dobro ime je uničeno. Brez dobrega glasu bi pa ne imel nobenega veselja in poguma za novo delo. Ce naj bo iz meno šo kaj, moram oditi proč, daleč vstran, kje me ljudje ne poznajo in nič o meni ne vedo. — Naredil sem si že načrt. Že dolgo sem gledal po zemljevidu, kod st potuje v Ameriko. — Toliko denarja sem si prislužil tu v kaznilnici, da bi imel za vožnjo čez morje. Brž ko bom zopet svoboden, piiidem še pogledat v Bregarjevo hišo, da vzamem slovo od vseh dra’ gih ljudi. Toda pridem ponoči io odidem zopet ponoči.« Duhovnik si je prizadeval z vso svojo prepričevalno zgovornostjo« da bi odvrnil Ferjana od tega načrta. Toda ta je ostal trdno pri svojem sklepu. Le to je obljubil gotovo, da se pride od gospoda Stankota pred svojim odhodom š® poslovit na njegovo službeno mesto. Ko se je duhovnik odpravljal na odhod, je rekel Ferjan mehko: »Bog vam plačaj, gospod Stanko, za duhovno in telesno delo usmiljenja, ki ste mi ga danes skazali.« Tudi duhovniku so prišle solze v cči, ko je Ferjanu nazadnje stisnil roko. Nadaljevanje)