Tri nove šole na Celjskem
Engrotuš naj toži ali se opraviči
Stran 2	Stran 7
Št. 71 / Leto 60 / Celje, 20. september 2005 / Cena 150 SIT 9 HRK
POTAPLJAČ UMRL NA MURTERJU
naj maj cene
-40% KOLEM.
KOLESA, ČELADE i. KOLESARSKE TÓRBICE
9770353734020
Evropska delegacija
pri starejših
Ta teden je na obisku v Sloveniji visoka delegacija evropskega združenja direktorjev domov za starejše.
Jutri, v sredo, bo delegacija obiskala tudi celjski Dom ob Savinji, kjer bodo članom predstavili storitve za starejše, ki jih dom nudi. Goste bodo v domu sprejeli z nastopom pihalnega orkestra Celje, uradni sprejem pa pripravljata župan Bojan Šrot in direktorica doma Bojana Mazil Soline, Po predstavitvi dejavnosti v dómu in kosilu, si bodo gostje ogledali še mesto in Stari grad, obisk pa bodo zaključili s popoldanskim ogledom Rimske nekropole v Šempetru. BS
IZJAVI TEDNA
»Politika je eno, kšeft pa nekaj drugega.«
Gornjegrajski župan in inovator Toni Rifelj ob razlagi, zakaj so natočili bencin samo v enega od novih Blueso-vih motorjev.
»Imam vas na sumu, da veste, kaj mislim, in da veste, kaj in kako je treba narediti.«
Šolski minister dr. Milan Zver o dvigu natalitete ob odprtju šole in vrtca na Stranicah, kjer je otrok vsako leto več.
radiocelje
Veliko veselje za malo otrok
Na Stranicah poskrbeli za otroke
Odprtje nove šolske pridobitve na Frankolovem
Zahvala Gabru
Na Frankolovem je bilo v petek uradno odprtje obnovljene osnovne šole ter njenega novega prizidka.
Občina in država sta v preureditev šole za potrebe devet-letke vložili 452 milijonov tolarjev, pri čemer je župan Vojnika Beno Podergajs v govoru posebej opozoril na večnamensko dvorano, ki bo služila za potrebe celotne krajevne skupnosti. Namestnica ministra za šolstvo in šport Alenka Šverc je zbranim dejala, da mora šola skrbeti tudi za kulturo srca - v poveza-
vi z učnim procesom in družabnostjo.
Novo pridobitev je blagoslovil dekan Alojz Vicman iz Nove Cerkve, ki je Frankolov-čanom posebej čestital za pomembno pridobitev. Slovesnosti se je udeležil bivši šolski minister dr. Slavko Gaber, ki se mu je župan za njegova prizadevanja za potrebe Fran-kolovega posebej zahvalil.
Ob tej priložnosti so pripravili pester program z nastopom frankolovskega moškega pevskega zbora in osnovnošolcev.
BRANE JERANKO
Osnovna šola Vransko-Tabor in občina Tabor sta v soboto odprli novo podružnično šolo in vrtec v Taboru. Gre za največjo pridobitev občine in hkrati tudi največji finančni zalogaj. Odprtja se je udeležil tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver.
Otroci so v novo šolo in vTtec sicer vstopili že 1. septembra, potem ko so prostore uredili po dobrem letu dela, saj so temeljni kamen položili julija lani. Naložba je stala 330 milijonov, od tega je ministrstvo za šolstvo prispevalo 167 milijonov tolarjev, ostalo pa bo prispevala občina. Prav o financiranju in ekonomski upravičenosti šole je v soboto govoril minister Zver. Šola namreč kljub svoji dobri opremlje-
nosti ni polna. Prvi in drugi razred so morali zaradi premajhnega števila učencev združiti. Ob tem je minister dejal, da je treba gradnjo podružničnih šol kljub temu vzpodbujati, saj to tudi pripomore k temu, da ljudje ostajajo v manjših krajih. Zato, kot pravi minister, na tovrstne naložbe ne smemo gledati preveč ekonomsko. Imajo večji pomen - pomembne so namreč za narodno in kulturno identiteto.
Tudi župan občine Tabor Vilko Jazbinšek ni razočaran, da šola ni polna, kljub temu, da so prav na občinskem svetu že pred meseci razpravljali o tem, kako bi privabili taborske starše, da bi otroke vpisovali v domači vrtec in šolo. Jazbinšek pravi, da starši verjetno niso bili
Na Stranicah so v soboto slovesno odprli največjo naložbo zreške občine doslej. Nova podružnična osnovna šola, enota vrtca in telovadnica, ki jo bodo uporabljali tudi krajani, so stale 321 milijonov tolarjev.
Z gradnjo, ki jo je v začetku leta prevzelo Gradbeništvo Božičnik, so morali pohiteti, saj so novogradnjo postavili na isto mesto, kjer je prej stala stara šola. O pomenu naložbe za kraj in občino v celoti sta spregovorila predsednik gradbenega odbora Maks Brečko in zreški župan Jože Košir, številnim zbranim krajanom pa je spregovoril tudi šolski minister dr. Milan Zver. Vsem, ki so pomagali, da imajo Stranice, kjer bodo prihodnje leto zabeležili že 150 let šole, vzorno urejene prostore za. vzgojo in izobraževanje, sta se zahvalila ravnatelja OŠ Zreče
Ivan Olup in Vrtca Zreče Marija Kovše. Objekt je blagoslovil straniški župnik Davorin Vreča.
Novo šolo letos obiskuje 38 učencev, ki imajo na voljo štiri učilnice. Pouk je v treh skupinah - 1. in 2. razred sta samostojna, 3. in 4. pa kombinirana. Pričakujejo, da bosta že prihodnje leto tudi ta dva razreda samostojna, do takrat pa bodo četrto učilnico uporabljali za oddelek podaljšanega bivanja. Največja obogatitev šole so telovadnica, kuhinja, knjižnica, medioteka in računalniška učilnica.
Starši in vzgojitelji pa so še posebej veseli lepih in urejenih prostorov, s katerimi razpolaga vrtec, saj je doslej deloval v vse prej kot primernem okolju. Vrtec obiskuje 31 otrok, od tega jih je 11 v prvem starostnem obdobju.
MBP
Spominska darila so narisali otroci.
prepričani, da bo šola resnično dokončana v roku. Dodal je še, da bo občina poskušala nove učence dobiti tudi tako, da bi bilo v Taboru več mladih družin z otroki. Prav zato bodo začeli aktivno zemljiško politiko. »Upam, da bo država tudi kaj naredila za pospeševanje natalitete v celotni Sloveniji, ne le v naši občini,« je še poudaril Jazbinšek. Sicer pa taborski župan verjame, da bo že prihodnje leto šola polna.
Ob novi šoli in vrtcu so uredili tudi dom krajanov, ki so ga povezali tudi s šolo. V novem prizidku doma krajanov so uredili knjižnico, ki jo bodo slovesno odprli prihodnje leto ob kulturnem prazniku.
ŠO Ob odprtju vrtca in šole so nastopili tudi učenci POŠ Tabor. - Št. 71 - 20. september 2005 -
Pokloni Slomšku
V	soboto, 24. septembra, bo minilo 143 let od smrti blaženega Antona Martina Slomška, ki je bil rojen 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi v hiši, v kateri je zdaj njegov muzej.
Na letošnjo praznično soboto se bodo na Ponikvi zbrali slovenski učitelji, vzgojitelji in kateheti, ki so lani Slomška razglasili za svojega zavetnika. Ob 10. uri se bo v Martinovi cerkvi na Ponikvi začela slovesna maša, ki jo bo vodil Ivan Štuhec, po maši pa bo v osnovni šoli razmišljanje o etičnosti vzgojiteljev otrok, ki ga bo vodil magister Silvo Šinkovec iz Ljubljane, urednik revije Vzgoja. Popoldne ob 15. uri bodo učenci OŠ A. M. Slomška z Vrhnike pripravili kulturni program. Po besedah dekana Mihe Hermana pričakujejo nekaj sto gostov iz Slovenije, vabljeni pa so tudi starši kot prvi vzgojitelji otrok.
Po župnijah v Mariborski škofiji se bo že v četrtek začela tridnevnica, na kateri bodo prvi dan govorili o Slomšku in mladih, v petek o Slomšku in družini ter v soboto o Slomšku in učiteljih.
Na Ponikvi bo slovesno tudi v nedeljo, 2. oktobra, ko se bodo zbrali slovenski kmetje, ki so si tako kot učitelji Slomška izbrali za zavetnika. Slovesno mašo ob 12. uri bo vodil pomožni mariborski škof Jožef Smej.
Kulturni dnevi
V	Novi Cerkvi pri Vojniku se bodo 22. septembra začeli Slomškovi kulturni dnevi 2005. Prvi dan bo v znamenju maše kanonika Jožeta Goličnika (ob 18. uri) ter odprtja razstave fotografij in drugih znamenj ob Slomškovi poti (ob 19. uri). Gre za dela Cirila Vel-kovrha.
V	petek bodo sledilo predavanje domačina Draga Medveda o Vinu - duhovni pijači Evrope, ki bo v Mli-narjevi hiši pri Sorževem mlinu (ob 19. uri). V soboto, na Slomškov god, bodo najprej (ob 15.30) ustvarjalne delavnice za otroke ob začetku Slomškovega bralnega leta, nato pa (ob 18. uri) maša v počastitev Slomška s predstavitvijo rezultatov popoldanskih delavnic.
Zadnji dan Slomškovih kulturnih dni v Novi Cerkvi bo na tako imenovano Slomškovo nedeljo, ko bosta maši ob 7. in 10. uri in ob 16. uri osrednja prireditev na Bizeljskem.
TV, BJ
"V
radiocelje
Četrtek brez avta
Javna tribuna o referendumu
Ženski odbor SDS je v sodelovanju s strankami SLS, NSi in DeSUS v petek v Narodnem domu v Celju pripravil javno tribuno o referendumu o Zakonu o RTV Slovenija. Na njej so sodelovali Branko Grims, Mar-jetka Uhan, Stanislava Flis, Nada Skuk in Lidija Drobnič, tribuno pa je povezovala evropska poslanka Romana Jordan-Cizelj.
Vsi sodelujoči so se strinjali, da bo zakon, v kolikor bo potrjen na referendumu, predvsem onemogočil cenzuro, ki naj bi je bilo na javni radioteleviziji precej. Novi zakon naj bi prinesel tudi boljši televizijski program, v katerem bo več izobraževalnih, gospodarskih, političnih, tudi zabavnih vsebin. Predvsem pa bo novi zakon spremenil sestavo sveta radiotelevizije, saj kot je dejal Branko Grims svet še vedno Vodi, in s tem celotno javno radiotelevizijo, prejšnja oblast. Grims je še dejal, da RTV Slovenija ni javna, ampak partijska televizija. Nadaljeval je, da gre za referendum o vrednotah, boj za svobodo besede, svobodno novinarstvo in ustavne pravice vseh zaposlenih na RTV Slovenija.
O referendumu in o različnih razlagah novega zakona bomo poročali v petkovi številki Novega tednika. ŠO
Celjani, ki so se že šestič zapovrstjo vključili v evropski teden mobilnosti, letos res niso imeli sreče z izvedbo zastavljenega programa, zlasti ne z vremenom.
Že petek, ki so ga v programu namenili promociji javnega prevoza v Celju, je minil brez kakršnih koli dogodkov. V zadnjem hipu so se odgovorni namreč odločili, da letos ne bodo niti poizkusili z novo avtobusno krožno linijo. »Težav bi bilo preveč, saj proga vodi tudi po trasi sedanjega gradbišča na Aškerčevi, Krekovem trgu in Ulici XIV. divizije,« je pove-,dal svetovalec za promet pri Mestni občini Celje, Miran Gaberšek. »Smo se pa že odločili, da bomo takoj po končani obnovi v sodelovanju z Izletnikom to krožno progo uvedli kot redno in s tem kot prvo progo mestnega avtobusnega prometa. Občina bo prevoze na tej progi tudi subvencionirala, s čimer bomo zagotovili cenejši javni prevoz,« je povedal Gaberšek in dodal, da bodo to odločitev s posebno anketo preverjali v četrtek, na dan brez avtomobila.
Dež je dobesedno odplaknil dve dobro zamišljeni de-
Dež odplaknil prve akcije v tednu mobilnosti
javnosti, ki sta prava manifestacija zamisli tedna mobilnosti. V soboto je tako odpadel test hitre hoje na dva kilometra, izjalovil pa se je tudi nedeljski rekreativni kolesarski vzpon na Celjsko kočo, saj sta nanjo prikolesari-la le dva udeleženca, prišlo pa je okoli 20 pohodnikov.
Četrtkova popolna zapora prometa v mestnem jedru bo segala od Ljubljanske ulice (od križišča z Jurčičevo proti centru), zajela bo Gledališko ulico (vključno z vhodom na parkirišče Turška mačka), Prešernovo ulico, Trg celjskih knezov, Muzejski trg, Ul. Ivanke Uranjek, Zagato, Ozko ulico, Stanetovo in Gosposko ulico.
K sreči je vsaj vremenska napoved za četrtek, ko je dan brez avtomobila, boljša, tako da bomo tudi Celjani vsaj na ta dan primerno obeležili evropski teden, namenjen os-veščanju o problemih, povezanih z onesnaževanjem zraka, s hrupom, pomanjkanjem parkirnih mest, z nepravilnim parkiranjem in drugimi posledicami, ki jih povzroča preveliko število avtomo-
Lanska zapora je povzročila kar nekaj slabe volje.
bilov V mestu. V četrtek bo tako za ves motorni promet zaprto mestno jedro. Pred občinsko stavbo bo od 9. do 16. ure kolesarska stojnica, na kateri bodo opravljali brezplačne preventivne preglede koles. Dopoldne bodo na Trgu celjskih knezov osnovnošolci tekmovali v spretnost-nem kolesarskem poligonu,
po poldnevu se bodo na istem poligonu v svoji kolesarski (ne) spretnosti lahko pomerili tudi občani in si prislužili nagrade. Ob 13. uri pripravljajo še promocijsko kolesarsko vožnjo po Celju. Dopoldne v mestu pa bodo z risanjem na asfalt, s petjem in z igrami obarvali tudi otroci iz celjskih vrtcev. Celjski po-
licisti bodo predstavili prikaz varne vožnje in zaviranja na motorju, prav tako pa tudi svojo kolesarsko enoto. Ves dan se bodo ob stojnicah po mestu predstavljala tudi kulturna in športna društva, kar trikrat pa bosta nastopili tudi plesni skupini Plesnega vala in Top-fita.
BRST, foto: GK
51 let Radia Celje
19. septembra pred točno 51. leti se je začela zgodba Radia Celje. Radio Ljubljana je septembra 1954 prenašal slovesnosti ob velikem zborovanju na Ostrožném pri Celju z naslovom Štajerska v borbi. Za prenos in tudi zato, ker se v tej regiji zaradi slabega signala Radio Ljubljana ni dobro slišal, so v Celju postavili oddajno postajo. Aparature so nato ostale v Celju, kar je pomenilo začetek današnjega Radia Celje ...
Podoba Radia Celje sloni na delu številnih generacij urednikov, novinarjev, tehnikov, napovedovalcev in vseh dru-
gih sodelavcev, ki jim delo na radiu ni le služba, temveč predvsem velika ljubezen. Radio Celje, ki 24-urni program oddaja na štirih frekvencah, ima status regionalne radijske postaje s posebnim pomenom, na prvem mestu pa nam je, da vam z močno novinarsko ekipo posredujemo hitre in preverjene informacije iz različnih področij regije, pa tudi širše. Prav za 50-letno objektivno obveščanje smo prejeli tudi srebrni grb Mestne občine Celje. Številni dogodki so se zapisali v zgodovino Radia Celje in pišemo jo vsak dan, ko se vam s posebnimi oddajami in akcijami posku-
šamo čim bolj približati. Eden izmed mejnikov je prav gotovo tudi 50. obletnica, ki smo jo proslavili z velikim koncertom v središču mesta in izdajo posebne priloge Petice o Radiu Celje. Slednja vam je brezplačno na voljo na našem oglasnem oddelku.
51. rojstni dan bomo javno praznovali 25. septembra na Celjski koči, kjer bo ob 11. uri tudi podelitev nagrade in zaključek akcije Naj planinski dom. Radio ste poslušalci in zato je prav, da praznujemo skupaj. Za vas pripravljamo vrsto presenečenj.
SB, foto: GK
V uredništvu smo 51. rojstni dan radia proslavili s tortama, za nekaj okusnih dobrot pa so poskrbeli tudi zvesti poslušalci. - Št. 71 - 20. september 2005 -
Blues za motorje
Toni Rifalj, ki se ga spomnimo tudi po motorjih Tori, ob novi, menda že 19 inovaciji.
JAVNE NAPRAVE	Vedno z vami za čisto
Javno podjetje, d.o.o.	(M piïjaZItO okolje
tel.: 03 425 64 oo	ODVOZ M RAVNAN JE Z ODPADKI
fax: 03 425 S4 12	LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV
intervencijska naročila	ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN izven rednega delovnega
asa na tel. št. 031 394 091	ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALIJ
V četrtek je v Velenju družinsko podjetje Blues svojim potencialnim kupcem, poslovnim partnerjem in javnosti predstavilo nov izdelek, kolo z motorjem Blues. Proizvod je plod skupnega dela podjetnika, tudi inovatorja s področja motoristike, sicer gornjegraj-skega župana Tonija Riflja, in velenjske družbe.
Tako se bodo v začetku prihodnje pomladi na trgih Evrope pojavili štirje modeli kolesa z motorjem Blues. Gre za izrazito specializirana delovna kolesa z motorjem, ki jih odlikuje močan okvir in štiritaktni, zračno hlajen Hondin bencinski agregat s polavtomatskih menjalnikom. V podjetju Blues računajo, da bodo v prihodnje prodah od 5 do 10 tisoč motorjev na leto, in sicer predvsem specifičnim kupcem, od pošte do dimnikarjev in redarske službe, seveda pa bodo motorji, cena bo od tisoč evrov navzgor, namenjeni tudi trgu.
Velenjski Blues, ki letos slavi 10 let dela, ima status invalidskega podjetja, zaposluje pa 250 delavcev. Doslej so se ukvarjali predvsem s proizvodnjo komponent za gospodinjske aparate, v podjetju pa razmišljajo o proizvodnji visoko zahtevnih končnih proizvodov. S pomočjo enega od treh razvojnih programov, proizvodnje koles z motorjem in njihovo nadgradnjo, naj bi v prihodnje ustvarili še dodatna delovna mesta.
US
NAKRATKO
Narok za Ingrad prestavljen
Namesto v sredo, 21. septembra, bo prvi narok za celjski Ingrad 12. oktobra. Podjetje je šlo v stečaj junija letos, delo pa je takrat izgubilo 164 delavcev. Kolikšne so terjatve, nam stečajni upravitelj Zvonimir Hudej še ni mogel povedati. Dejal je le, da je vseh upnikov bhzu 300. Po podatkih celjske območne organizacije zveze svobodnih sindikatov so delavci prijavili za okoli 289 milijonov tolarjev bruto terjatev. Največ, kar 166 milijonov tolarjev, jih je iz odpravnin, iz neizplačanih plač pa je prijavljenih za 72,5 milijona tolarjev terjatev.
Za zdaj tudi še ni znano, koliko terjatev je prijavil Vegrad, ki je poleg delavcev največji lastnik Ingrada. Ob prisilni poravnavi so terjatve Velenjčanov na račun lastniškega deleža znašalp 120 milijonov tolarjev.
Priložnosti za vlaganja na jugu
Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije pripravlja danes in jutri (20. in 21. september) v Rogaški Slatini okroglo mizo o podjetniškem investiranju v državah Pakta stabilnosti. Kot je znano, so se v zadnjih letih že sicer dobri poslovni odnosi med Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Srbijo in Črno goro, Makedonijo in Kosovom, še bolj okrepili. Poleg priložnosti za trgovanje so te države postale zanimive tudi za poslovne naložbe. Poleg Spekulativnih kapitalskih naložb se na tem območju uresničuje vse več proizvodno usmerjenih podjetniških idej slovenskih in evropskih podjetij. Cilj okrogle mize je začeti razpravo, kakšne so priložnosti in tudi možnosti povezovanja slovenskih in evropskih malih in srednjih podjetij pri vlaganju v državah Pakta stabilnosti.
Največ denarja za tekstilce
Republiški jamstveni in preživninski sklad je v letošnjih prvih osmih mesecih 2.055 upravičencem izplačal 759 milijona tolarjev, kar je le nekaj manj kot v celem lanskem letu. Največ zahtev za izplačilo so poslali tekstilni delavci, kar glede na to, da je letos šlo v stečaj kar nekaj tekstilnih podjetij, niti ne čudi. Kot so povedali v skladu, se letos povečuje tudi izplačilo nadomestila preživnine. Vsak mesec jih izplačajo že več kot 3.000 otrokom, v povprečju pa znašajo 15.000 tolarjev.
JI
Živahnejši utrip borze
Povpraševanje po delnicah se je močno povečalo, vse več vlagateljev pa poleg Krke gleda tudi druge vrednostne papirje, ki se doslej še niso odzvali na rast tečajev. T\idi povprečni dnevni obseg sklenjenih poslov se počasi vzpenja, tako da je v preteklem tednu presegel 560 milijonov tolarjev, a je treba omeniti, da se je kar nekaj poslov z delnicami sklenilo tudi v svežnjih.
Delnica Krke je dosegla najvišje nivoje, kjer se je njena rast vsaj začasno ustavila, a je hkrati treba tudi izpostaviti^ da je letošnja rast cene delnice Krke skoraj enaka njeni rasti v zadnjem tednu.
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Prometv mSIT		%8pr.
CICG	Cinkarna Celje	26.638,31	14,9		0.11
CETG	Cetis	0.0	0,0		0.00
CHZG	Comet Zreče	2.350,00	1,0		6.82
GRVG	Gorenje	5.751,71	49,3	-*-	0,53
PILR	Pivovarna Laško	7.479.35	19,8		1,00
JTKS	Juteks	25.952.63	4,9		-0.82
ET0G	Etol	50.500.00	1,1		-0.98
Za delnice večine ostalih podjetij velja, da njihova trenutna cena še vedno močno zaostaja za najvišjimi letošnjimi nivoji. Delnicam Gorenja in Luke Koper manjka do najvišje letošnje vrednosti še več kot 12 odstotkov, cena delnic Inte-reurope pa zaostaja kar za četrtino. Ob tem so le poslovni rezultati Intereurope v polletju zaostajali za primerljivimi lanskimi.
Med delnicami borzne kotacije je bilo največ prodajnega pritiska občutiti na delnicah Petrola. Tudi zanje velja, da se morajo okrepiti vsaj še za desetino, da bodo doseženi najvišji letošnji nivoji. Polletni poslovni rezultati Petrola, ki so bili predstavljeni sredi prejšnjega meseca, v nekaterih elementih tudi za 20 odstotkov prekašajo primerljive lanske.
Cetis mora spet čakati
V prihodnjih dneh bo morda že jasno, ali bo novomeški Mirage zahteval revizijo postopka za izbor najboljšega ponudnika za oblikovanje, izdelavo in personalizacijo biometričnih potnih listov.
Kot je znano, je država na ponovljenem razpisu izbrala celjski Cetis, Mirage pa je nato zahteval dodatna pojasnila te izbire in ogled konkurenčnih ponudb. Zaradi dvomov v korektnost odločitve pa niso izključili tudi možnosti, da zahtevajo revi--zijo postopka.
Na razpisu za pridobitev več kot 4 milijarde tolarjev vrednega posla, je poleg Celjanov in Novomeščanov sodelovalo tudi ljubljansko podjetje Prosum. Cetis je oddal najcenejšo ponudbo, saj je nov potni list pripravljen narediti za 5.706 tolarjev, v Miragu pa so bili najdražji, saj bi za dokument računali 6.624. Kot je že ob izboru ponudnika povedala generalna direktorica Cetisa Simona Potočnik, se država za njih ni odločila samo zaradi ugod-- Št 71-20.
ne ponudbe, ampak predvsem zato, ker celjsko podjetje bolj kot ostala dva ponudnika ustreza ostalim razpisnim pogojem.
JI
V ozadju rasti delnic Hidrotehnika je očitno prevzemni boj. Državni skladi so se namreč odločili prodati svoj delež v tej družbi. Pred časom je družba Vizija holding in skupina s to družbo povezanih podjetij odkupila okoh 30 odstotkov tega podjetja, vendar še ni dala ponudbe za prevzem. Pri ceni preko 3.000 tolarjev pa se je za prodajo odločil tudi predsednik uprave družbe.
Droga Kolinska je končno dobila dovoljenje ATVP za organizirano trgovanje, tako da se proti koncu meseca pričakuje trgovanje tudi s temi delnicami. Družba je zaključila tudi prevzem srbskega proizvajalca kave Grand Prom, kjer je postala 75-odstotna lastnica.
KAREL UPNIK, borzni posrednik, ILIRIKA d.d.. Breg 22, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.
Danes tretji finalist
Družba Gazela bo nocoj v Rogaški Slatini razglasila najhitreje rastoče podjetje savinjsko-zasavske regije za leto 2005. To je že tretji od šestih regijskih izborov, izmed finalistov pa bodo 19. oktobra izbrali Zlato gazelo Slovenije.
Letošnji nominiranci za sa-vinjsko-zasavsko gazelo so vsi iz Celja. To so trgovska veriga Engrotuš, ki ima na svoji steni že obešeni priznanji za zlato gazelo 2001 in regijsko gazelo 2002, proizvajalec in prodajalec izdelkov za uporabo v zobotehničnih ordinacijah Interdent ter podjetje Pakman, ki se ukvarja z izdelovanjem opreme za pakiranje.
O Engrotušu je javnosti znano skoraj vse, podjetje je lani doseglo najhitrejšo rast med tremi največjimi trgovci z živili na slovenskem trgu. Imeli so 89,5 milijarde tolarjev prometa, kar je za 15 milijard več kot v letu 2003, njihova želja pa je, da po prometu na zaposlenega postanejo najuspešnejše trgovsko podjetje v Evropi.
Podjetje Interdent, ki je v lasti družine Zagožen, je začelo v obratovalnici z enim zaposlenim, danes pa v Sloveniji in v petih hčerinskih podjetjih v tujini zaposluje 78 ljudi. Kar 71 odstotkov dohodkov ustvarijo na tujih trgih, svoje izdelke pa proda-
jajo celo na Bližnjem vzhodu in v Avstraliji.
V podjetju Pakman, ki ga na lestvici najhitreje rastočih doslej še nismo srečali, razvijajo, projektirajo in izdelujejo strojno opremo na področju industrijske avtomatizacije in robotizacije. Specializirani so za transportne in paletirne naprave, ki jih uporabljajo v mnogih znanih slovenskih podjetjih. V zadnjih petih letih so prihodke od prodaje povečali kar za petkrat, kot pravi direktor in večinski lastnik Martin Lilija, pa si na področju robotizirane paleti-zacije želijo bolj prodreti na tuje trge.
JI
Zadnji tečaj
4.579,76 4.198.44 120,99
Mi 0,27 ♦ 0,63 0,12
kûpon
nagradni
Konec prejšnjega meseca so člani Mešanega pevskega zbora Zarja iz Šentvida pri Planini potovali po Združenih državah Amerike in Kanadi. S slovensko pesmijo so delček domovine prenesli predvsem našim izseljencem, prepevali pa so praktično na vsakem koraku.
Po pristanku na newyorš-kem letališču JFK jih je pot vodila do Niagare in naprej v Cleveland, Chicago, Le-mont, Detroit in Toronto. V malem mestecu Lemont stoji slovensko izseljensko središče, ki v svoji širši okolici združuj e kar 3 8 tisoč Slovencev. Naši pevci so najprej peli pri nedeljski maši, nato pa so s pesmijo popestrili še druženje ob pikniku. V središču slovenskega centra, kjer obiskovalce najprej preseneti izredna urejenost, je mogoče najti celo natančno maketo blejskega otoka, ki izseljence spominja na dom. Ameriškim Slovencem se za center ne zdi škoda ne denarja ne časa, ki ga posvetijo skupnosti.
Šentviški pevci sredi New Yorka z varuhoma reda in miru
»Slovenska skupnost v Ameriki je še zelo živa in tesno povezana, res pa je, da se stara. In naslednje generacije se žal vse manj čutijo povezane z domovino njihovih staršev,« je povedal predsednik zbora
Primož Krajne. Na turnejo so se pripravljah več kot leto, zadnji mesec še posebej intenzivno. Čez lužo so bili izredno toplo sprejeti, izseljence pa je pozdravil tudi šentjurski župan Štefan Tisel, ki se je pev-
Mestna savna odpira vrata
V soboto bodo po opravljenih gradbenih in obnovitvenih delih odprli vrata Mestne savne v Celju. Za začetek vabijo Celjane na dan brezplačnega savnanja.
Kot smo že poročali, je skupina ljubiteljev savnanja ob podpori za zdaj še nerazkritega investitorja in zavoda ZPO, ki je za savne v najem oddalo 400 kvadratnih metrov v hali B na Golovcu, tam uredila mestno savno. Obiskovalcem ponujajo večjo finsko savno, eno za ekstremne savnaše, novo turško za 15 ljudi, infrardečo in zeliščno savno. Hkrati se bo v novi mestni savni lahko savnalo 50 do 60 ljudi, zanje pripravljajo tudi dodatno ponudbo - kopanje v bazenu Golovec, solarij, masažo in še kaj. Za sobotni brezplačni otvoritveni dan savnanja sta obvezni predhodna prijava in rezervacija.	BS
cem pridružil na turneji. Ogled ameriških znamenitosti, občutek megalomanskih stolpnic, kaotičnega vrveža na eni in jeklenega reda na drugi strani bo Šentvidčanom ostal v spominu za vedno. Vseeno pa pravijo, da je bilo vzdušje v Kanadi veliko bolj sproščeno in prijazno, prepevali so namreč že carinikom na meji. A njihova himna, ki pravi, da lepšega kraja od Šentvida ni nikjer na svetu, se je na koncu spet izkazala za resnično. S hvaležnostjo se spominjajo vseh, ki so jim omogočili pot, in s tihim upanjem sanjajo o novih dogodivščinah. Morda jih pot kdaj zanese celo do Avstralije.
SAŠKA TERŽAN
\ ADAMAS
Vrenje po ukinitvi ogrevanja
Čigava je kotlovnica? - Ministrstvo je opozarjalo na nujno sanacijo
»Trenutno nam ukinjate ogrevanje, kdaj nam boste še vodovod in elektriko, v primeru, če tudi ti dejavnosti ne bosta donosni?« je bil ogorčen eden od 45 predstavnikov nadzornih odborov iz blokov v Ratanski vasi, iz največjega blokovskega naselja Rogaške Slatine.
V četrtek zvečer je bil namreč njihov dolgo pričakovani sestanek, na željo blizu tristotih lastnikov stanovanj, ki so pred kratkim podpisali protest proti ukinitvi skupne plinske kotlovnice v Ratanski vasi. Sestanek je sklical iniciativni odbor proti ukinitvi kotlovnice, saj ga upravljal-ca njihovih stanovanj Atrij in ruški Upra stan, kljub prošnjam doslej nista.
Kot smo že poročali je Občina Rogaška Slatina sprejela odločitev o ukinitvi ogrevanja iz skupne kotlovnice za 428 stanovanj in to po koncu prihodnje kurilne sezone. V teh stanovanjih živi skoraj četrtina prebivalcev mesta Ro-
gaška Slatina ter desetina prebivalcev občine.
Lastniki stanovanj naj bi zdaj na svoje stroške poskrbeli za lastno plinsko ogrevanje, pri čemer omenjajo, da so med njimi številni bivši delavci propadlega Korsa in Mizarstva ter iz steklarne ter drugih podjetij, kjer je mogoče pričakovati odpuščanja. Ti ši stroškov za lastno plinsko ogrevanje seveda ne morejo privoščiti.
Sestanka so se udeležili vsi povabljeni, med njimi župan mag. Branko Kidrič, ki je zbranim pojasnil, da so ukinitvi ogrevanja botrovale predvsem visoke izgube medobčinskega komunalnega podjetja OKP na področju ogrevanja. Komunala je zato morala pokrivati izgubo iz drugih dejavnosti, takšno prelivanje sredstev pa ni dovoljeno. Skupna kotlovnica je prav tako dotrajana, obnova pa predraga, zato se je občinski svet odločil za ukinitev ogrevanja.
Kot je pojasnjeval tudi direktor komunale Tone Krivec, ogrevanje ni obvezna javna gospodarska služba, zato sldep o ukinitvi ne more biti pravno sporen. Med uvajanjem »lastnega ogrevanja« so odgovorni povabili k sodelovanju podjetje Adriaplin, nosilca občinske koncesije, ki bo poskrbel za plinsko omrežje vse do »fasade« blokov (na stroške OKP in na svoje stroške). Z deli nameravajo začeti v jeseni.
Ugotovitve predstavnikov lastnikov stanovanj, ki nasprotujejo ukinitvi ogrevanja, so povsem drugačne. Tako menijo, da je občinski svet z odločitvijo o ukinitvi ogrevanja iz skupne kotlovnice posegel v tujo, njihovo skupno lastnino. Iz starih gradiv za seje občinskega sveta so tudi izvedeli, da je pristojno ministrstvo (med pogojnim odobravanjem višje cene ogrevanja) že pred nekaj leti opozorilo na nujno sanacijo
kotlovnice, ki pa ni bila opravljena.
Direktor komunale je odgovoril, da jim tega ni omogočila prenizka cena ogrevanja, sklicatelji sestanka pa so odgovorih z zapisanim podatkom, da je bila cena ogrevanja v Rogaški Slatini kar blizu dvakrat višja kot je znašalo slovensko povprečje. Zbranim so tudi predstavih listino, po kateri je mogoče sklepati, da so lastniki stanovanj dolgo plačevali za ogrevanje več na račun večje porabe (oziroma predpisanih zahtev) v bližnji osnovni šoli in telovadnici. Torej v svojo škodo ter v korist občine.
Sklicatelji sestanka, ki sumijo v različna ozadja, bodo več vprašanj odgovornim postavili še pisno, po prejetih odgovorih pa naj bi prišlo do sestanka iniciativnega odbora proti ukinitvi kotlovnice ter odbora za prehod na lastno ogrevanje (pri slednjem ima prvo besedo občina).
BRANE JERANKO
Ime in priimek: _ NasloV: __
Šentvidčani prepevali čez lužo
Faraonova ruleta za velike nagrade se zavrti vsak torek ob 13.10 na Radiu Celje.
Dnevi grmenja se pričenjajo!
Čakajo vas štirje skuter ji, dva avtomobila
Volkswagen POLO in sanjski avto BMW Z4!
Nagrajenca oddaje 13. 09. 2005: ANICA KONČAN, Pot v Kobivje 28, 3270 Laško MARIJA KUMER, Topovlje 5, Braslovče prejmeta srebrna prstana Adamas.
V igri boste zopet vsi, ki boste poslali kuponček iz Novega tednika: ali poklicali v oddajo Radia Celje! Čaka vas še 150 lepih nagrad!
Odmevna slavja
V	Nazarjah so občinski praznik počastili z zanimivim, teden dni trajajočim programom, slavnostno sejo s podelitvijo priznanj pa so pripravili v petek.
V	Nazarjah so se tudi v minulem obdobju posvečali kulturi, zdaj pa bodo na vrsti predvsem naložbe v infrastrukturo, je omenil župan Ivan Purnat. Na seji so ob bogatem kulturnem programu podelili letošnja občinska priznanja. Zlati grb občine Nazarje je prejel Matjaž Le-nassi, direktor podjetja BSH Hišni aparati za izjemne zasluge pri uspešnem poslovanju podjetja in vsestransko podporo izobraževanju ter kulturni in športni dejavnosti v občini. Srebrna grba so podelili ravnateljici glasbene šole Nazarje Olgi Klem-še in Tomažu Križniku za zasluge na športnem področju. Bronaste grbe so prejeli Franc Špende, Milan Ilovšek, Primož Jelšnik ter podružnična osnovna šola in vrtec Šmartno ob Dreti. Nazarski župan Ivan Purnat je podelil tudi več priznanj, in sicer Majdi Krajner, zakoncema Grudnik, Klubu malega nogometa Nazarje, društvu upokojencev iz Šmartnega ob
Dobitniki zlatega in srebrnih nazarskih grbov z županom Ivanom Purnatom
Dreti, Ani Remic, Zdravku Tevžu in Francu Tratniku.
Danes svoj praznik praznu-je Mestna občina Velenje. Program se bo začel ob 9.30, ko bodo mladi na Titovem trgu z risbami mestu voščili za rojstni dan. Ob 10. uri se bo v novi velenjski knjižnici začelo strokovno srečanje direktorjev slovenskih splošnoizo-
braževalnih knjižnic. Sicer bodo novi velenjski knjižnici v Centru Nova, ki je kar nekajkrat burila duhove, namenili veliko pozornosti, uradno pa jo bodo odprli ob 13. uri. Program ob prazniku MO Velenje bo tudi popoldne, ko bodo v galeriji odprli razstavo Odprti prostori, v knjižnici pripravili literarna
Mladi že spet za Celje
branja, slavnostna seja velenjskega mestnega sveta pa bo ob 17. uri v Centru Nova. Pol ure kasneje bo župan Srečko Meh posebej počastil prvošol-ce, ob 19. uri pa bodo podelili priznanja MOV. Grbe MO Velenje bodo prejeli Jože Dro-bež, Herma Groznik in Pan-kracij Semečnik, plakete pa Stanislava Marija Kovič, Špela Marin in Franc Špegel. Osrednja prireditev ob prazniku bo ob 20. uri.
US, foto: JM
Praznična odprtja
Med večje pridobitve, ki so jih konec minulega tedna predali namenu ob letošnjem prazniku občine Polzela, sodijo obnovljena in razširjena cesta ter javna razsvetljava v novem naselju Breg pri Polzeli in nov most čez Strugo v Podvinu pri Polzeli.
Župan Ljubo Žnidar je povedal, da so ob rekonstrukciji ceste v dolžini 730 metrov istočasno zamenjali vodovodne cevi; napeljali pa so tudi nove elektro- in telekomunikacijske vode. Zgrajena je bila sekundarna
kanalizacija, ki bo omogo- . čila nadaljnjo izgradnjo hišnih priključkov. Na celotni trasi ceste je postavljenih 23 drogov za javno razsvetljavo. V sklopu naštetih del so asfaltirali tudi ulico na r« laciji Kovač-Divjak. Obe naložbi sta obremenili občinski proračun za 40,5 milijonov tolarjev, dela pa je izvajalo podjetje CM Celje. Novo cesto in javno razsvetljavo je blagoslovil župnik iz Andraža Janez Furman^ nov most pa polzelski župnik Jože Kovačec.
TT
S slovesnosti ob odprtju ceste
Z začetkom pouka v osnovnih in srednjih šolah se je začelo tudi novo raziskovalno leto za učence in dijake v akciji Mladi za Celje.
Gre za projekt z najdaljšo tradicijo tovrstnega dela v Sloveniji, saj se je z letošnjim šolskim letom začelo že osemindvajseto leto načrtnega dela z mladimi na področju znanosti in razvoja. V tem času je nastalo 2.535 raziskovalnih nalog, ki jih je pripravilo 8.184 avtorjev s pomočjo 2.253 mentorjev. Raziskovalne naloge hrani Osrednja knjižnica Celje, kjer so vse lani nastale raziskovalne naloge pretvorili tudi v digitalno obliko. S tem je ta del knjižničnega gradiva, ki sodi med najbolj izposojane, dosegljiv tudi na spletu. Najdete ga lahko na spletni strani Osrednje knjižnice, preko povezave, ki je objavljena na celjski ob-
činski spletni strani, in preko sistema Cobiss»-Vse naloge si je mogoče ogledati v pdf formatu, ni pa jih mogoče tiskati, s čimer je ustrezno zaščiteno tudi njihovo avtorstvo.
Ob začetku šolskega leta sta Mestna občina Celje in osrednja knjižnica pripravili razstavo o raziskovalnem delu. Odprli so jo včeraj v Muzeju novejše zgodovine Celje in na njej predstavili nekatere od 150 lani izdelanih raziskovalnih nalog, v fotografijah in besedi tudi nagradno ekskurzijo, ki jo vsako leto za mlade raziskovalce pripravi Mestna občina Celje, pa tudi rezultate dela mladih v nagradnem naravoslovnem taboru, ki so se ga poleti v Piranu udeležili najboljši.
Predsednica komisije Mladi za Celje, prof. Mojca Utro-ša, je ob odprtju povedala, da še do četrtka v Moskvi teče 17. srečanje mladih razi-
skovalcev evropskih držav, Kanade, Japonske, Kitajske in ZDA. »Našo državo predstavljata dve nalogi, ena od njiju je naloga Mladi in antibiotiki, ki sta ju v lanski celjski akciji ustvarili kasnejša zlata maturantka Tina Bizjak in Katja Zalokar, dijakinji Gimnazije Celje-Center. Na državnem tekmovanju je bila prav ta naloga pod mentorstvom prof. Majde Ka-menšek Gajšek in dr. Alenke Štorman izbrana kot predstavnica države na tekmovanju v Moskvi,« je povedala Utroševa. Tekmovanje v Moskvi teče tako, da mladi naloge predstavljajo na lastnih stojnicah, kjer predstavljajo še državo in mesto, iz katerega so. Ocena je sestavljena iz strokovnega dela, v katerem ocenijo nalogo, in iz predstavitve na stojnici.
BRST
ABANKA
Okoli vas se naš svet vrti.
Bančna poslovalnica na Miklošičevi 1 v Celju je spet odprla vrata. V prenovljenih prostorih vas na_. izkušeni svetovalci in finančni strokovnjaki pričakujejo od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure.
Društvo SOS telefon išče prostovoljce
Društvo SOS telefon že od leta 1989 deluje kot nevladna in neprofitna organizacija, ki nudi pomoč ženskam in otrokom, ki doživljajo nasilje. Poleg telefonskega svetovanja izvajajo tudi številne druge programe za preventivo in pomoč ženskam in otrokom v stiski. Društvo SOS pa za telefonsko svetovanje išče tudi prostovoljke s Celjskega.
Po opravljenem brezplačnem izobraževanju, ki bo oktobra v Celju, bodo opravljale prostovoljno svetovalno delo na SOS telefonu. Kandidatke
nad 18 let bodo v času usposabljanja (petki in sobote, od 1. do 29. oktobra) osvojile znanje iz teoretičnega dela, ki ga sestavljajo predavanja in simulacije telefonskih svetovalnih pogovorov in se nato vključile v praktično uvajanje v "svetovalno delo. V času teoretičnega usposabljanja bodo kandidatke seznanili s konceptua-lizacijo nasilja nad ženskami in otroki, z oblikami svetovanja, s pravnimi dokumenti, ki neposredno posegajo na to področje in različnimi oblikami pomoči žrtvam. Za uspešno zaključeno usposabljanje, za ka-
terega bodo dobile potrdilo, je potrebno obiskati najmanj dve tretjini vseh sklopov us-
Usposabljanje za prostovoljno delo na SOS telefonu za ženske in otroke - žrtve nasilja, se bo začelo v soboto, 1. oktobra, ob 9. uri in bo potekalo ves mesec ob petkih in sobotah na naslovu: Mestna četrt Lava, Iršičeva ulica 2 a, Celje. Svetovanje na telefonu se bo izvajalo v Celju ali Ljubljani. Informacije na tel. št. 01/ 544 35 13, ali 01 544 35 14, vsak delavnik med 9.00 in 15.00.
Na avtopoligonu Združenja šoferjev in avtomehani-kov Savinjska dolina v Lo-čici ob Savinji je bilo v soboto in nedeljo tekmovanje Gasilske zveze Žalec.
Pionirji in pionirke so nastopih z vajo z vedrovko in s prenosom vode; mladinci in mladinke so se pomerili v mokri vaji z motorno briz-galno in s štafetnim tekom z ovirami na 350 metrov; čla-
ni in članice so tekmovali v vaji z motorno brizgalno in v razvrščanju; starejši člani in članice pa so nastopili v vaji s hidrantom in v raznoterosti. Skupaj je nastopilo kar 1.130 gasilcev iz petih občin. Tekmovanje je motilo slabo vreme, kljub temu pa so ga dobro izpeljali GZ Žalec, Občinsko poveljstvo Polzela in PGD Ločica ob Savinji.
E3EK?
ŠTAJERSKI VAL
Vrstni red med pionirji: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Kapla-Pondor, 3. Ločica ob Savinji; pionirke: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Braslovče 3. Šempeter; mladinci: 1. Gomilsko,
2.	Kapla-Pondor, 3. Velika Pi-rešica; mladinke: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Gomilsko, 3. Polzela; člani A: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Dobrovlje, 3. Gomilsko; članice A: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Parižlje-Topovlje, 3. Žalec; člani B: 1. Braslovče, 2. Grajska vas,
3.	Gomilsko; članice B: 1. Grajska vas, 2. Kapla-Pondor, 3. Gomilsko; starejši gasilci: 1. Kasaze Liboje, 2. Ponikva, 3. Dobriša vas-Petrovče; starejše gasilke: 1. Kasaze Liboje, 2. Vrbje. Najboljši se bodo pomerili na regijskem prvenstvu.
Engrotuš naj toži ali se opraviči
Žalske svetnike so razburili očitki o koruptivnosti - V bližini načrtovanega Tuševega centra tudi prostor za Hoffer?
ka vse, kar je potrebno za investicijo. Nihče ne nasprotuje gradnji, za nas je vsak, ki želi investirati, dobrodošel.«
Doslej se je že večkrat omenjala številka, da naj bi Engrotuš za gradnjo avtobusne postaje namenil 300 milijonov tolarjev: »To so očitki, ki nimajo ne repa ne glave. Dokončna Številka, kakšna
naj bi bila avtobusna postaja, koliko bo kdo vložil ... vse te zadeve niso bile predmet pogovora. S številko se operira na osnovi nekega dopisa,« pravi župan Posedel.
Ob tem pa so svetniki včeraj, tako mimogrede, sprejeli pobudo Kranjske investicijske družbe, ki žeh kupiti določena zemljišča, na katerih so garaže in kotlovnica.
Čeprav še ni nič dorečenega, občinski svetniki so s tem prižgali le zeleno luč za nadaljevanje pogajanj in opravljanje potrebnih aktivnosti za gradnjo, za kar bo spet treba spremeniti zazidalne načrte, se govori, da v bližini 1\iše-vega zemljišča najverjetneje nastaja prostor za trgovski center Hoffer.
URŠKA SELIŠNIK
Ekorgovi klubi
Mestna občina Celje že vrsto let razvija program celostnega komuniciranja za odgovorno ravnanje z okoljem, za kar so lani prejeli tudi ugledno mednarodno nagrado. Dobre izkušnje bodo letos nadgradili z ustanovitvijo Ekorgovih klubov v osnovnih šolah na območju občine.
Ekorg je simpatična maskota in s tem tudi blagovna znamka za odgovorno komuniciranje z okoljem. V novih klubih, ki bodo nastali v šolah, pa bodo razvijali okoljske vrednote, oblike ravnanja in odgovornosti osnovnošolcevvpo-vezavi z okoljem. Z ustanovitvijo Ekorgovega kluba želi celj-
ska občina spodbuditi osnovne šole, da se aktivneje vključujejo v neformalna izobraževanja in prostočasne dejavnosti, povezane z varovanjem in odnosom do okolja.
Ekorgove klube so zasnovali na osnovi usmeritev mestne občine, želja ravnateljev in mentorjev osnovnih šol ter usmeritve drugih partnerjev, ki se aktivneje vključujejo v projekt celostnega komuniciranja za odgovorno ravnanje z okoljem, kot sta podjetje Javne naprave in Projektna pisarna Ce-lje-zdravo mesto. Osnovna zamisel je v tem, da bodo šolarji - člani Ekorgovih klubov - vse Šolsko leto zbirali t.i. eko točke. Pridobili jih bodo s sode-
lovanjem v Ekorgovem televizijskem kvizu, na mednarodnih projektih, čistilnih akcijah, v akciji poslikave velikih panojev, z zbiranjem starega papirja in na drugih projektih ali natečajih, povezanih z odgovornim ravnanjem z okoljem. Učenci oziroma osnov- . ne šole lahko prve eko točke zberejo že s sodelovanjem v programu evropskega tedna mobilnosti in s svojimi aktivnostmi v četrtek, na dan brez avtomobila.
Mestna občina Celje bo vsako leto 5. junija, na svetovni dan okolja, nagradila tiste šole in posameznike, ki bodo zbrali največ eko točk.
BRST
Zaradi v medijih in zlasti v Novem tedniku objavljenega članka Žalčani nas nagovarjajo h korupciji, v katerem direktor Engrotuša Aleksander Svetelšek razgrinja svojo plat zgodbe o gradnji trgovskega centra in avtobusne postaje v Žalcu, so včeraj reagirali žalski občinski svetniki. Potrdili so namreč sklepe, da se morajo v En-grotušu zaradi teh obtožb opravičiti ali pa naj vložijo tožbo z dokazi o očitani koruptivnosti, šele potem pa bi nadaljevali pogovore o gradnji trgovskega centra.
Svetniki so v bistvu po dalj- občinski svet, ne kot občina
ši razpravi samo potrdili sklepe treh občinskih odborov, proti je nastopal predvsem Andrej Vengust, član Kluba svetnic in svetnikov za razvoj občine Žalec, v razpravo pa sta se vključila tudi Gvido Hribar in Matjaž Jazbec. Pozivah so k nekakšni spravi oziroma ponovnim pogori med občino Žalec in Engrotušem, vendar je župan Posedel vztrajal: »To so zelo hude obtožbe, ki jih ne kot
in ne kot župan ne moremo dovoliti.«
Pogovori o gradnji trgovskega centra so se začeli pred tremi leti, junija 2003 pa je občinski svet sprejel sklep, da bodo spremenili zazidalne načrte, če bo investitor podpisal pogodbo o izgradnji avtobusne postaje. Bistvo je, tako župan Posedel, da so v Engrotušu čakali pol leta na spremembo zazidalnih načrtov (ki so bih nujni, ker dru-
gače v Žalcu ne bi mogli graditi glasbene šole). Sedaj je zazidalni načrt sicer sprejet, vendar Engrotuš nima dovolj zemlje za gradnjo centra - kot je nima občina za gradnjo avtobusne postaje. »Skupaj smo začeli spreminjati zazidalni načrt in ga tudi spremenili. Ob tem smo se dogovarjali, kaj in kako bo z avtobusno postajo, ureditvijo dovoznih cest, kanalizacije, krožišča... za vse to so tekla pogajanja,« je povedal župan Posedel, glede tožbe oziroma opravičila pa povedal: »Potem, ko sprejmemo opravičilo za izjave ali da se s tožbami dokaže, da smo kot vodstvo občina delovali koruptivno, bomo nadaljevali vse pogovore glede zamenjave zemljišča, komunalnega prispevka ... skrat-
Med nastopom folklorne skupine KUD Grifon iz Šempetra
Mednarodni festival folklornih skupin
Na pobudo Kulturno umetniškega društva Grifon iz Šempetra sta Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Žalec in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec pripravila I. mednarodni festival folklornih skupin, ki je bil v dvorani Doma II. slovenskega tabora minulo soboto zvečer.
Nastopili so folklorna skupina Gruppo fokloristico Lis Rosutis iz italijanskega Vidma, folklorna skupina KUD Seljačka Sloga s Hrvaške, folklorna skupina Moravidek z Madžarske in domača folklorna skupina KUD Grifon iz Šempetra. V bogatem programu, ki ga je povezovala Jožica Ocvirk, je vsaka skupina predstavila ljudske plese iz svoje domovine. Gledalci so lahko uživali v barvitosti narodnih noš in plesu, ki so ga spremljali ansambli posameznih skupin. Organizatorji si žehjo, da bi festival postal tradicionalen. TT
Mladincev med vajo ni motilo vreme.
Gasilci petih občih
POGLED
Čestitke selektorju
»Pa ovo je svjetski rekord (to je svetovni rekord) !« je zavpil strokovni komentator na hrvaški televiziji Aleksandar Petrovič, ko je hrvaškim košarkarjem proti turškim uspel delni izid 27:0. Le malce kasneje so ga popravili na 32:0. V nekdanjem športnem tedniku Tempo so v naslovu članka zapisali Petrovič - Pipan, bekovski par budućnosti (branilski par bodočnosti; oba letnik 1959, op. p.). Aleš Pipan je bil konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja resnično »vroč« košarkar, Šibenčan, ki se ga je prijel vzdevek »Aća trica«, pa tudi. Čeprav ga je v košarkarskih dosežkih krepko prekosil brat Dražen, je Aleksander s Gibono in z jugoslovansko reprezentanco dosegel ogromno, in nenazadnje tudi kot selektor Hrvaške, ko je pred desetimi leti prav na EP osvojil bronasto medaljo. Pipana je kot igralca, kot mnogi veste, zaustavila nesrečna poškodba kolena. Nikakor je ni zmogel pozdraviti, čeprav je garâl na vse pretege. Sestavil je še nekaj imenitnih sezon, a tiste košarkarske razposajenosti, kot jo je na primer prikazoval na mladinskem državnem prvenstvu v Sarajevu leta 1978, ko je dominiral s Celjem, pač m bilo nikoli več.
V nedeljo zvečer je selektor slovenske reprezentance poskrbel za njen največji uspeh. Prvič se je uvrstila v če-trtfinale EP, v Beogradu ji je to uspelo kot prvi med tekmicami. Pa čeprav je Pipan pred EP ostal brez šesterice, ki bi morda tudi sama lahko posegla po četrtfinalu: Udrih, Vujačič, Ožbolt, Smodiš, Tušek, Jurkovič. Proti BiH, Grčiji in Franciji je zaupal mojstrom, Načhbarju (skupaj 39 točk), Lakoviču (37), Brezcu (22), Nesteroviču (20) in Miliču (18).
A izjemni delež so imeli še trije košarkarji. Pipan se je očitno odločil za naslednje profile. V peterki mora biti vsaj en izvenserijski borec, delavec, kot si ga je med ču-dežniki v nekdanji jugoslovanski selekciji izbral Duda Ivkovič - Jureta Zdovca. Pri Sloveniji je to Celjan Goran Jurak. Trikrat je začenjal v uvodni peterki in zelo solidno »odpiral« tekme, s Francijo pa jo je tudi »zaprl«. V peterki moraš imeti tudi igralca s pridihom magičnega. Igralca, ki mu dopuščaš več kot ostalim, ker se tito kasneje izplača. Sani Bečirovič je veljal za najbolj nadarjenega evropskega igralca, bil je že omenjan za naslednika košarkarskega Mozarta Dražena Petroviča. Pa ga je zaustavila poškodba. Morda le Pipan ve, kaj čuti igralec, ki se »vrača«. Saniju je zaupal, le-ta je zaupanje upravičil. In še eden je ostal. Erazem Lorbek. Uveljaviti mladega igralca in ga imeti na parketu, ko se lomi obračun, ni mačji kašelj. Delavec, čudežnik, mladenič. In mojstri. Vodeni s trdo roko. Čestitke selektorju z željo, da bi tnu bila Fortuna kot trenerju bolj naklonjena kot igralcu.
DEAN ŠUSTER
NA KRATKO
Celjski atleti uspešni
Nova Gorica: Atleti celjskega Kladivarja so na ekipnem državnem prvenstvu slavili tako v moški kot ženski konkurenci.	(JŽ)
PANORAMA
ROKOMET
1. SL - moški
1. krog: Rudar - Celje Pivovarna Laško 30:38 (12:18); Šmejc
9,	Dobrajc, Gradišek 4; Kokšarov 11, Zorman 7, Hribar, Natek 4, Gajič, Kozomara 3, Ivankovič 2, Brumen, Mlakar, Harbok, Gorenšek 1. Ormož - Gorenje 31:34 (12:16); Bezjak 9, Koražija 8; Ilič 12, Zrnič 9, Oštir, Rezniček 4, Bedekovič, Rutar 3, L. Dobelšek, Šimon 2, J. Dobelšek, Sovič, Kavaš, Tamše 1.
1. SL - ženske 1. krog: Burja - Celje Celjske mesnine 21:36 (8:19) ; D. Šmitran
10,	Korenika 7; Majcen 11, Potočnik 5, Filipovič, Krajne 4, Kikanovič 3, Zorko, Raškovič, Stipanova 2, Minič, Jug, Jankovič 1. Celeia Žalec - Olimpija 30:24 (16:15); Cerar 10, Čerenjak 6, Korun 4, Skočir, Pristovšek, Čurko 3, Futač 1; Markovč, Puš 6.
ŠPORTNI KOLEDAR
SREDA, 21.9.
ROKOMET
1. SL - moški, 2. krog, Celje Pivovarna Laško - Prevent (18.30), Gorenje - Termo (19).
Po šestih krogih 1. SNL je CMC Publikum delil M mesto. Za njim sta bila I per in Bela krajina, ki jij gostil v naslednjih dvehl gih. Še prej je moral član moštvo zapustiti Marko crnjič. Dolenjci so na Ar Petrol Celjanom odščipnil ' Primorci pa dve točki. 1
Menjava trenerja ni le majala ravnotežja, ternve je celo porušila.
Sramota
Saj se zgodi, da dosežé gole, pa je premalo za a go. A da ob tem, ko dval i povedeš, igraš pred svoji navijači vse bolj obrambi« I celo zaprto, potem je ni hudo narobe. Spet je sei deževalo. Noviteti sta bili polnoma modra oprema Pl iikuma in trije igralci v obe ' bni vrsti. Koprčani so izt zelo previdno taktiko in vedli po prekinitvi. Don I napadi so se le obrestovali.' I tar Handanovič je slabo a 1 žogo in ko jo je hotel ula ti, jo je Ibeji potisnil v D žo: »Bil sem pravočasen,' I taknil sem se ga po strelu I govora o prekršku,« je bil ' ločen Nigerijec. Tekma mi vseeno ostala v lepem spfl nu, saj je dosegel prvi $ celjskem dresu. Nato je pred odmorom zelo spre zadel še Mitja Brulc. A jei ral že v 61. minuti z igri zamenjal pa ga je branil Koper je imel nemudo stoodstotno priložnost, fc je zapravil Pahor. »Linija rih« pa je na čelu s Križnik popolnoma zaspala v 69. nuti in najboljši igralec I me Kremenovič je z 121 trov z volejem izenačil. K nik se je kmalu odkupil - • Da bi vse tri točke ostale
Končno četrtfinale!
Slovenska reprezentanca izpolnila prvi cilj
Dolgih dvanajst let ali sedem evropskih prvenstev v košarki je bilo treba, da je slovenska reprezentanca le prebila prekletstvo prvega kroga tekmovanja in se uvrstila v četrtfinale. V Beogradu je to uspelo selektorju Alešu Pipanu in njegovim fantom.
V veličastni atmosferi dvorane Pionir, ki je bila povsem v znamenju Slovencev, kot nekoč legendarni Tivoli, so naši fantje v skupini z Grčijo, s Francijo in z BiH po treh zmagah osvojili prvo mesto in se neposredno uvrstili med osem najboljših reprezentanc Stare celine, kar jim do zdaj še nikoli ni uspelo. In to brez celotne peterke igralcev, ki so odpadli zaradi odpovedi ali poškodb. To pa ni ustavilo Pipana in njegove ekipe, saj je selektor uspel v tistem, kar njegovim predhodnikom (Sa-gadin, Drvarič, Urlep, Zrinski, Subotič) ni. Naredil je homogeno ekipo, kjer posameznik ni pomemben, temveč sta pomembna cilj moštva in njegov uspeh. Ključ, ki je končno prinesel rezultat. Že pred prvenstvom je bila zanimiva izjava Sanija Bečiroviča, ki se je v Beogradu dokončno vrnil po vseh težavah z poškodbami: »Dobro je, da imamo vsi pogodbe za naslednjo sezono že v žepu, saj se niko-
Sodniki so bili Sloveniji na tekmi z Grčijo zelo nenaklonjeni
mur na evropskem prvenstvu ne bo treba prodajati in bomo mislili le na reprezentanco.« To je prav gotovo eden izmed ključev uspeha naše selekcije v prvem delu tekmovanja, ki pa še ni končano.
Trdne vajeti
Drugi ključ je prav gotovo trda roka selektorja Pipana, ki je bil nekoč vrhunski igralec, na zadnjih dveh EP pa pomočnik selektorjev Borisa Zrinskega in Slobodana Su-botiča. Kot igralec pozna praktično vse izgovore, ki jih uporabljajo igralci, kot pomočnik selektorja pa je videl vse napake svojih predhodnikov, ki so nas kljub dobri zasedbi po pravilu že po prvem delu tekmovanja peljale domov. V ekipi ni določil vodje, kot to počno mnogi trenerji. Za vodjo je namreč po-
Kaj bi drugega kot prešeren nasmeh preostalo Celjanu Goranu Juraku, ki se skupaj s soigralci na treningih v Beogradu mimo pripravlja na četrtfinale.
stavil sebe. Z igralci se je s svojimi pomočniki precej pogovarjal, sprejel nekatere njihove predloge in pridobil zaupanje celotne ekipe. A kljub temu trdno držal vajeti v svojih rokah. Občasni nesporazumi so ostali globoko skriti za zidovi garderobnih vrat, o njih so »rumeni« novinarji le slutili, a do podatkov niso mogli in to je vsekakor eden od ključev. Kajti nemogoče je, da bi skupina, ki je skupaj že skoraj petdeset dni, ostala ves čas homogena, brez medsebojnih trenj, ki jih je treba na pravilen način ustaviti in sanirati. In prav tukaj je strokovni štab odigral ključno vlogo, seveda ob strokovnosti, ki mu je ne manjka.
Cilji ostajajo enaki
Z osvojitvijo prvega mesta si je slovenska reprezentanca priigrala štiri proste dneve pred četrtfinalom, kar je še kako pomembno po treh težkih in napornih tekmah. Igralci se bodo lahko odpočili, si pozdravili manjše poškodbe in pripravljeni pričakali spopad za preboj med najboljše štiri. Z morebitno zmago se pride do polfina-la, poraz pa še vedno ne zmanjšuje poti do želenega cilja, to pa je osvojitev enega od prvih šestih mest, ki vodijo na svetovno prvenstvo prihodnje leto na Japonskem. Glede na videno v dosedanjem delu 34. EP se vse bolj pridružujemo mnenju, da so imeli prav tisti, ki so Slovence imenovali kot tihe favorite za medaljo ali bolje rečeno kot mino, na kateri bo marsikdo obstal. Lepo je povedal Aleš Pipan med prvenstvom: »Če bomo uspeli prebiti bariero preboja v četrtfinale, potem bomo še kako nevarni prav vsem nasprotnikom.« Za četrtek se v prestolnici Srbije napoveduje prava invazija Slovencev, ki doživlja katarzo enako kot ob EP v nogometu pred tremi leti. Naša reprezentanca pred svojimi gledalci ni izgubila že vse od leta 1995 (Češka) in če tradicija nekaj pomeni, potem se lahko nadejamo iz Beograda še zelo veselih novic, ob tistem že znamenitem sloganu Slovenija gre naprej.
JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ
OSEBNO
ski zaustavil ublikum
ni in Velenjčani na repu razpredelnice
je Ilievski postavil bun-saj je Stajića zamenjal Ur-: Seveda je sledila kazen, ikl zid je počil kot milni Iffček.
Opravičilo
loje moštvo je še v krizi, a ivrnilo v igro po prejetem Pri 2:1 za nas sem na igriš->slal četrtega branilca, iz-!nega Budimirja, da bi zgo-zadnjo obrambno vrsto, tekmec je zaigral z izjemno m napadalcem Drobne-torej s tremi igralci v ko-napada. Nemogoče pa je da štiridesetmetrska dia-llna podaja preleti tudi na-kapetana, ki ni zaustavil ijočega igralca gostov in k) je izenačenje. Se enkrat povedli in nato zgostili sre-Spet je sledila velika na-obrambe, ki ni bila do-zbrana in dovolila Kopru Zdi se mi, da je remi ižen. Glede fair playa pa Kolego Zuliča cenim in tujem. On ni bil krivec, feč nekdo poleg njega na ki je mahal Jakominu, f leži na travi, ko je želel i. Zato sem dejal svojim 'ancem, naj ne vrnejo žo-í svojo nekorektno pote-Koprčanom opravičujem,« jal Nikola Ilievski. Oka-Nejca Pečnika: »Brulca zamenjal zato, da bi pri-I prostor, ko bi tekmeci B naprej. Vodili smo. Pro-•adov nato nismo izkori-Pečnik je igral preveč la->0, kot da nima nasprot-,na igrišču.«
dar bo po porazu z Belo to igral dvakrat doma, ju-Gorico in v soboto z Dra-Ublikum bo gostoval v Aj-fini in Mariboru.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
LESTVICA 1	SNL
EEQHHEBS	
HIT GORICA 8 S 1	2 14: 6 16
NAFTA 8 5 0	3 14: 7 15
MARIBOR PL 8 4 2 PRIMORJE 8 3 1	2 11: 7 14 4 15:12 10
BELA KRAJINA 8 3 1 DRAVA 8 3 1	4 8:17 10 4 8:17 10
ANET KOPER 8 2 3	3 11:12 3
CMC PUBLIKUM 8 2 2 RUDAR 8 1 0	4 9:16 8 7 4:25 3
8. krog 1. SNL: CMC Publikum - Koper 3,:3 (2:1); Ibeji (41), Brulc (46+), Križnik (79); Knezovič (18), Kremenovič (69), Božič (88;, Bela Krajina - Rudar Velenje 1:0 (1:0); D. Čauševič (13). 9. krog: Rudar - Gorica, Primorje - CMC Publikum (sreda, 16.30).
6. krog 2. SNL: Dravinja - Triglav 1:1 (0:0); Močič (70), Resnik (83).
Vrstni red: Dravinja 13, Factor 11, Aluminij 10, Šenčur, TYiglav 9, Krško 8, Svoboda, Zagorje 6, Dravograd
6,	Livar 2.
6.	krog 3. SNL - vzhod: Malečnik - Kovinar Štore 0:0; Tišina - Šmarje pri Jelšah 0:1; Pucko (78).
Vrstni red: Mura, Paloma 15, Zavrč 12, Kovinar 11, Šmarje, Črenšovci 9, Stojnici, Pohorje, Veržej 8, Tišina, Malečnik 4, Ormož 3, Beltinci 1.
7.	krog Štajerske lige: Peca - Mali šampion 1:0, Zreče
-	Pesnica 5:1, Mons Claudius - Oplotnica 1:4, Kungota -Šentjur 2:1, Šoštanj - Bistrica 7:0.
Vrstni red: Šoštanj 16, Oplotnica 15, Kungota, Šen-. tilj 11, Zreče 10, Šentjur, Peca 9, Gerečja vas, Bistrica
7,	Dornava 6, Mons Claudius 5, Šampion, Brunšvik, Pesnica 4.
4. krog MČL Celje: Laško - Rogaška Crystal 1:6, Ljubno - Kozje 1:2,
Vrstni red: Rogaška 9, Šmartno, Kozje 6, Ljubno 3, Laško 0.
16.	krog 1. celjske lige malega nogometa: Koma -Kalimero 2:1, Kompole - Maček tisk 3:5, Marinero - Kondor 7:1, Vigrad - Pelikan 0:3, Frangros - Fantasy 1:4, Veflon - Zeus 2:5.
17.	krog: Koma - Kompole 4:1, Veflon - Kalimero 0:8, Marinero - Maček tisk 5:1, Frangros - Zeus 2:1, Vigrad -Kondor 2:4, Pelikan - Fantasy 1:1.
Vrstni red: Pelikan 41, Kondor 35, Fantasy 32, Maček tisk 28, Koma 25, Marinero 23, Vigrad 21, Zeus 18, Kalimero 14, Kompole 11, Veflon 6, Frangros 4. 11. krog lige malega nogometa Občine Štore: Kasper
-	Svetina 1:8, Laška vas - B.S. Polule 4:3, Dikplast - Marinero 1:4, Štore Steel - Storkom 6:6, Pečovje - Index 1:2, Cene sokoli - Torpedo 9:0, B.S. Štore - Vard 4:5.
Vrstni red: Cene sokoli 33, Marinero 28, Pečovje 24, Štore Steel, Index 19, Stopař 18, Laška vas 17, Vard 16, Torpedo 15, Škorpijon 13, B.S. Štore 12, Svetina 11, B.S. Polule 10, Dikplast 7, Kasper 4, Storkom 3. (JŽ)
S streadlom nad Fosberyja
Med tiste športnike, ki so se s svojimi dosežki za vedno zapisali v anale slovenskega športa, sodi tudi Celjan, Kladivarjev atlet Branko Vivod. Med številnimi njegovimi dosežki je bil nedvomno najbolj odmeven tisti iz leta 1963, ko je kot prvi Slovenec preskočil višino dveh metrov, naslednje leto je z 2,10 postavil jugoslovanski rekord, z balkanskih iger v Sarajevu pa se je vrnil s srebrno medaljo. Danes, pri enainšestdesetih letih, je spet med najboljšimi atleti na svetu, saj je pred kratkim na svetovnih veteranskih igrah Masters 2005 v Kanadi s skokom 160 cm osvojil srebrno medaljo.
Rojen je bil v Mislinji. Že kot otrok je tekal, skakal, malo treniral odbojko in kazal nadarjenost za šport. Ker je v njegovi družini kar se preživetja tiče trda predla, so ga starši poslali v šolo za rudarje v Velenje, kjer je dve leti rudaril, potem pa ga je atletika potegnila v Celje. Izučil se je za zlatarja in 34 let delal v celjski Zlatarni kot visokokvalificirani zlatar.
Kako, kdaj ste prišli v Celje?
V	Velenju je bil vsako leto 3. julija ob prazniku rudarjev atletski miting. Tam sem leta 1961 srečal Draga Bradača, takratnega neumornega sekretarja atletskega društva Kladivar in ga kot šestnajstletni fantič vprašal, če bi lahko treniral pri Kladivarju. Potem sem čez približno pol leta od njega prejel pismo in povabilo na ogled odprtega prvenstva v dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Seveda sem šel v Ljubljano, s seboj vzel športne hlačke in majico ter na avtobusu spoznal tedanjega trenerja, zdaj že pokojnega Fe-dorja Gradišnika. Vprašal sem ga, če bi na tem prvenstvu lahko tudi jaz skakal.
In ste skakali?
Sem in ta dogodek imam še vedno v najlepšem spominu, saj sem kot popolnoma neznan tekmovalec postavil tri slovenske rekorde, moj najboljši skok je bil tedaj 181 cm. Bil pa sem deležen prav posebne medijske pozornosti, saj sem skakal bos. In potem sem postal Kladivarjev atlet, moj trener je bil Fedor Gradišnik, ki je bil tudi moj drugi oče. Četudi je bil strog, sem ga zelo cenil, od njega sem se veliko naučil.
Kdaj ste preskočili takratno magično mejo dveh metrov?
To je bilo leta 1963 v Celju. O meni so takrat veliko pisali in poročali, zame je bil to pravi šok, saj sem bil še zelo mlad in nevajen tolikšne medijske pozornosti.
Leta 1964 je kazalo, da se boste udeležili olimpijskih iger v Tokiu, a se to ni zgodilo. Zakaj ne?
V	Modeni sem se udeležil atletskega troboja Italija - Švica - Jugoslavija in tam s skokom 210 cm dosegel nov ju-
goslovanski rekord in s tem normo za olimpijske igre. Da me. niso poslali tja, je bilo zame hudo razočaranje, še danes ne vem, zakaj ne, najverjetneje pa je šlo za kuhinjo. Takrat sem resno razmišljal, ali bi sploh še treniral. S skokom 210 cm bi se bil v Tokiu uvrstil na šesto mesto. Pa tako sem si želel videti deželo vzhajajočega sonca...
...in ste jo videli, vendar šele čez slabih 40 let.
Ja, te sanje so se mi uresničile šele na 10. svetovnem prvenstvu veteranov leta 1993.
Vašo blestečo kariero je močno zaznamovala poškodba na kolenu, vendar ste čez tri leta ponovno zable-steli, ko so vas že vsi odpisali. Kako vam je uspelo?
Res je, leta 1967 sem si hudo poškodoval koleno na tekmovanju v Beogradu, tako da lep čas nisem mogel trenirati in nekateri so me že proglasih za pijanca. A sem takrat na svojo veliko srečo srečal Zlatka Kušca, trenerja Slavonije iz Osijeka, ki mi je svetoval, naj začnem smučati. Njegov nasvet sem upošteval in po treh letih sem lahko spet skakal in tekmoval.
In ste spet opozorili nase?
Res je, pod trenersko taktirko Andreja Peterke, mojega tretjega očeta, sem leta 1970 sredi Beograda skočil nov državni rekord, 214 cm.
Po zaključku seniorske atletske kariere pa ste ponovno zablesteli na svetovni veteranski sceni. Kdaj in zakaj ste se odločili, da spet stopite v areno?
Leta 1984 sem bil na enem od mnogih obiskov pri mojem dobrem prijatelju, pokojnem slikarju Jožetu Tisnikar-ju. Zraven je bil tudi grafik, letošnji Prešernov nagrajenec Bogdan Borčič. Med pogovorom me je Borčič pobaral, ka-
ko visoko bi lahko skočil in jaz sem mu odgovoril, da sem še vedno sposoben preskočiti dva metra. Padla je stava, začel sem trenirati, shujšal za 15 kilogramov in na medijsko zelo odmevnem šovu na štadionu Kladivarja stavo dobil, star skoraj štirideset let. Bogdan Borčič mi je takrat podaril svojo grafiko, častni sodnik pa je bil Jože Tisnikar. Od takrat dalje redno treniram in se udeležujem svetovnih veteranskih prvenstev.
S tehniko streadle ste bili na enem takšnih tekmovanj boljši celo od slovitega Dic-ka Fosberyja, ki je uvedel nov stil skakanja in leta 1968 zmagal na olimpijskih igrah v Mexico Cityju. Kakšno višino ste preskočili leta 1998 v Portlandu?
Preskočil sem 173 cm in s starim dobrim streadlom sredi Amerike premagal Fosberyja. Medaljo mi je izročil John Thomas, svetovni rekorder v skoku v višino pred Valerijem Brumlom. Posebej mi je čestital, ker sem uspel premagati Fosberyja s staro, že davno opuščeno tehniko skakanja.
Ste samski, ločenec, vdovec?
Sem srečno ločen, imam hčerko, ki živi v Antwerpnu, in petletno vnukinjo, že 27 let pa imam v Velenju zelo dobro prijateljico, vsak petek se odpeljem k njej.
S kakšnim avtomobilom?
S 14 let staro lado samaro, pleh mi ne pomeni veliko.
Kaj počnete kot upokojenec?
Treniram, obiskujem umetniške razstave, včasih naredim iz srebra kakšen unikatni izdelek, rad sem v naravi. Sem zelo srečen človek, vsak dan se veselim življenja.
MARJELA AGREŽ
Abonma in Oder vabita
Vrhunski glasbeni dogodki, ki jih pripravljajo v Zavodu za kulturne prireditve Celje, bodo v tudi v koncertni sezoni 2005/06 poskrbeli za obilico glasbenih užitkov. Ljubitelji vrhunske glasbe bodo lahko izbirali med Koncertnim abonmajem in ciklom GM Oder. Koncerti bodo ob 19.30 v Narodnem domu oziroma v Galeriji sodobne umetnosti Celje.
Prvi izmed sedmih dogodkov Koncertnega abonmaja uvaja koncert svetovno uveljavljenih solistov (oboist
Emanuel Abbuehl, klarinetist Mate Bakavac, violinist Gor-dan Nikolić, violist Nicolas Bone in kontrabasist Zoran Marković), ki so za svoj skupni nastop, ta bo 4. oktobra, pripravili nekaj skladb iz obdobja klasicizma in dvajsetega stoletja. Prav posebno doživetje se obeta 26. oktobra ob gostovanju Arabsko-judov-skega orkestra, ki ga sestavlja dvajset mladih glasbenikov iz različnih izraelskih krajev. Njihov spored obsega dela iz arabske in judovske tradicionalne glasbe, poleg klasičnih orkestralnih instrumentov pa
uporabljajo tudi izvirna ljudska glasbila. Tretji koncert abonmaja (22. november) bo v znamenju romantične glasbe. Hornistu Boštjanu Lipovš-ku in pianistu Klemenu Gol-nerju se bo pridružila nemška violinistka. Julija Maria Kretz. Avstrijski violončelist Wolfgang Panhofer je redni gost koncertnih odrov širom po Evropi, Aziji in ZDA, v Celju pa se bo predstavil IZ januarja prihodnje leto v sodelovanju z pianistko Margarete Babinsky. Spored bleščečega trobilnega zvoka bomo doživeli na koncertu Trobil-
Horvatova spet doma
Od četrtka sta v galeriji Nazarje na ogled razstavi likovnih del sina in očeta, Gorana Horvata in Jožeta Horvata Jakija. Goran se s svojimi deli predstavlja do 15. oktobra, medtem ko so Jakijeva likovna snovanja postavljena kot stalna razstava. Jože Horvat, tudi častni občan Nazarij, je več svojih del podaril občini.
»Gre za svojstvena ustvarjalca v slovenskem likovnem-pro-storu,« je poudarila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Razstava del Gorana Horvata, ki nenehno preseneča s svojimi idejami, zajema njegovo 30-letno ustvarjanje. Vsaka slika zase je pripoved, ki od avtorja zahteva ogromno likovnega znanja in bogate vsebinske temelje, od gledalcev pa poglobljeno poznavanje in široke poglede. Goranovo ustvarjanje jedru-gačno, današnjemu človeku celo malo tuje in včasih težje razumljivo, sploh ker je vsako delo posebej bogato in tehnično dovršeno.
Sin in oče, Goran in Jože, z najbližjimi
Po mnenju Šajnove sodi Jaki med svojevrstne inovatorje na likovnem področju, saj je našel lastne likovne rešitve v svojstvenih likovnih tehnikah. Jakijev likovni svet, skrit in zastrt, je vez med abstraktnim in realnim. »Avtorjeva roka prehiteva misli, nenehno beleži tisti zanj tako značilen svet, s katerim se je uveljavil ne le v slo-
-	VSEH ARTIKLOV
-	ZARADI PRENOVE TRGOVINE
nega ansambla Slovenske filharmonije z dirigentko Andrejo Šolar (21. marca), ki so ga ob koncu leta 2002 ustanovili trobilci našega nacionalnega orkestra. Dušan Sodja in Tatjana Kaučič nastopata v duetu že več kot deset let, v knežje mesto pa prihajata 19. aprila. Njune številne nastope doma in v tujini spremljajo ugodni odzivi občinstva in" strokovne kritike. Koncertni abonma 23. "maja zaključuje Trio Pro mušica nova, ki se ob izvajanju skladb klasicizma in romantike posveča tudi novi slovenski ustvarjalnosti
in je redni gost uglednih festivalov. Člani tria so znani po svojih samostojnih glasbenih dosežkih, zelo uspešno sodelujejo tudi s slovenskimi skladatelji, ki so jim posvetili vrsto svojih skladb.
Vpis abonmajev je v Zavodu za kulturne prireditve možen še do 4. oktobra vsak delavnik med 9. in 13.
Že petič zapored bodo v Galeriji sodobne umetnosti Celje muzicirali tudi najuspešnejši mladi slovenski glas-
beniki, ki jih je za predstavitev v Ciklu GM Oder izbrala strokovna žirija Glasbene mladine Slovenije. Poleg del iz svetovne zakladnice mladi umetniki v svoje sporede uvrščajo tudi slovenske novitete, večkrat napisane prav za to priložnost. Že prihodnjo sredo bamo lahko prisluhnili kvartetu rogov Akademije za glasbo Ljubljana, nato pa še 9. novembra har-fistki Uršuli Aščič, 15. februarja kitarskemu duu Črno belo ter 10. maja godalnemu kvartetu Violonti.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Stop! Koncert
Če boste v bližini Glasbene šole Celje opazili podoben napis, ne bo to pomenilo nič drugega kot to, da ima skupina sedmih priznanih tolkalcev, združenih pod imenom Slovenski tol-kalni projekt (SToP), nocoj ob 19.30 koncert v dvorani celjske glasbene šole.
Tolkalce je v skupino pred šestimi leti združila želja po komornem muziciranju, izvajanju vrhunskih tolkalnih skladb ter raziskovanju novih tolkalnih zvokov. Tako na svojih ritmičnih koncertih
predstavljajo celo paleto klasičnih, etnoloških in drugih, tudi kuhinjskih, tolkal. Svoje družbeno in glasbeno poslanstvo izpolnjujejo z mnogimi koncerti za mlade, organizirajo tolkalne seminarje ter aktivno vzpodbujajo slovenske skladatelje k pisanju tolkalne glasbe. Do zdaj so se predstavih na mnogih samostojnih koncertih v Sloveniji in na tujem. Njihovo najbolj oddaljeno gostovanje je bilo na Seul Drum festivalu v Južni Koreji pred tremi leti. Skupina, ki jo sestavlja-
jo Matevž Bajde, Damir Korošec, Barbara Kresnik, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger in Dejan Tamše, sodeluje s priznanimi tolkalci in skladatelji, kot so Bernhard Wulff^ Igor Lešnik, Nebojša J. Živkovič, Ney Rosauro in drugi. Na svojih koncertih predstavljajo bolj ah manj klasična dela repertoarja za tolkalni ansambel. Večina teh skladb, ki v Sloveniji še niso bile izvedene, velja za presežke v tolkalni glasbeni literaturi.
BA
venskem prostoru, temveč tudi širše,« je poudarila Šajnova. Sicer Jože Horvat Jaki kljub 75 letom še vedno veliko ustvarja. Galerijo Nazarje, ki so jo v četrtek tudi uradno odprli, je občina uredila v hiši, kjer so pred davnimi leti živeli Horva-tovi, tako da je bilo odprtje razstave likovnih del očeta in sina še toliko bolj prisrčno. US
Darinka tudi »polzelska«
»Darinko si tudi mi prisvajamo, je tudi naša,« je na koncu, ko se je zahvalil za predstavitev monografije Darinke Pavletič Lorenčak, zadovoljno povedal podžupan občine Polzela Stanko Novak.
Slikarka Darinka Pavletič Lorenčak je kot deklica živela s starši na Polzeli v gradu
Komenda. Nekateri domačini se je spominjajo kot imenitne igralke na odrskih deskah v igrah, za katere je kulise običajno naslikal njen oče. Tako je večina izvedela tudi za to plat njene ustvarjalnosti. Znano je, da je Darinka predvsem likovna umetnica in imenitna pesnica pa tudi odlična pevka, ki že leta prepeva v zborih, zato jo prijatelji in kolegi kličejo Harfa. Žal umetnice ni bilo na predsta-
vitvi, saj ji je malo ponagaja-lo zdravje. So se pa organizatorji večera za njene prijatelje in občudovalce njenega slikanja res potrudili in pripravili lep večer.
Monografijo je predstavil avtor Drago Medved, njene pesmi je recitirala Anka Krčmar, nekaj samospevov pa zapela so-pranistka Nataša Krajne. Večer je izzvenel lepo, kot si umetnica in monografija zaslužita.
TT
VODNIK
- VLEVISTRCOVINI
-MARIBORSKA 100 CELJE
13.00 Knjižnica Velenje \ Svečana otvoritev n knjižnice
15.00 Galerija Velenje
18.00 Atrij CentraNova
Pihalni orkester Premogovnika Velenje
koncert
17.00 Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delav-
19.00 Knjižnica Velenje
1. Literarni večer
založba Litem predstavlja ustvarjalca
19.30 Kulturni center Laško
Barbara Jakše - Jeršič in Stane Jeršič
odprtje razstave fotografij
16.00 Knjižnica Velenje Pravljični uri
16.00 Velenjski grad
PO RAZPRODAJE ZALOC
18.00 Elektro Celje _
Andrej Pavlic, akademski slikar odprtje razstave 18.00 Knjižnica Velenje (Center Literarna branja
19.00 Dom sv. Jožef Celje___
Drago Medved: Vinska kultura in praznik
Fotografije Janeza Papeža
odprtje razstave 18.00 Knjižnica Velenje
Literarna branja
19.00 Knjižnica Velenje
Navdušenje Lovra Tomana, ko je prvič razvil slovensko zastavo
-
Ninin modni svet
Nina je skupaj z manekeni v četrtek vabila v svojo omaro.
Čaripodeželja
Nina Vodopivec, bolj znana kot pevka skupine Tabu, se je v četrtek zvečer pokazala v drugi, do zdaj zanjo še nepoznani vlogi. Pred poslovnim objektom Arnovski gozd v Žalcu je priredila modno revijo z naslovom Sin, slovenski greh.
Pravi, da je Sin nekaj čisto njenega, osebnega in prav zato posebnega. Smisel revije zato ni bil le v oblačilih, pač pa v življenjski zgodbi. Ta se začne zvečer z besedami: »Hej, mami! Jaz grem zdaj na špil in pridem po špilu!« Skozi »špil« ženska dozori in spozna, da je šla skozi različna obdobja. Ugotovi, da je smisel v njej in ji sploh ni mar za
druge. Obstajajo le merila, ki si jih sama postavi. Nina verjame, da se mora človek v življenju ukvarjati z različnimi stvarmi. Dati si mora priložnost, da spozna kaj zmore, kaj ga veseli in kje lahko odkrije način projiciranja svojih misli in idej. Pravi, da gresta glasbeni in modni svet z roko v roki.
Na četrtkovi modni reviji so prve vrste zasedli predvsem glasbeni kolegi s Celjskega, pa tudi iz Ljubljane. Modnih strokovnjakov ni bilo opaziti. Kar navsezadnje niti ni bil namen prireditve.
MATEJA JAZBEC Foto: ALEKS ŠTERN
Bistrica ob Sotli, majhna občina tik ob hrvaški meji, ki šteje le 1.600 duš, slovi po lepotah kraja in okolice, po številnih kulturnih in sakralnih znamenitostih, po bregeh, zasajenih z vinsko trto in predvsem po dobrih in gostoljubnih ljudeh. Tod vodi šmarsko virštanjska vinska turistična cesta, pokrajina z mnogimi obrazi v srcu Kozjanskega parka, z bližino vrelcev zdravilnih voda, pa postaja turistično vse bolj obljudena.
Tega se zavedajo tudi ljudje v tej deželi smehljaja, kakor tudi imenujejo ta košček dežele, »kjer je od želja do užitkov, od trte do soda, od gore do voda in od misli do nasmeha kratka pot.« Tako se v svoji izjemno lepo urejeni promocijski mapi predstavlja Bistrica ob Sotli z okolico in direktorica uprave občine Anica Berc-ko ob snidenju pove, da je v turizem naravnana tudi strategija razvoja občine, ki ima s svojimi naravnimi danostmi in predanostjo ljudi za to vse možnosti.
V Bistrici ob Sotli, v tem skritem kotičku južne Štajerske, stoji danes že mnogim popotnikom dobro znana gostilna Šempeter. Ime je dobila po bližnji cerkvi sv. Peter, ki se prvič omenja že davnega leta 1275. Tako nas ob obisku v gostilni, ki vam jo danes predstavljamo, poduči mladi župnik Damjan Kejžar, ki je v kraj prišel pred mesecem dni, a se je hitro ujel z ljudmi in se seznanil z znamenitostmi kraja. To so predvsem Svete gore nad Bistrico, omenjene že leta 1265, eno najstarejših romarskih središč na Slovenskem, z Marijino cerkvijo in štirimi kapelami.
Žejen in lačen iz teh krajev ne gre nihče. Za to znajo že od nekdaj poskrbeti v edini gostilni v kraju, v gostilni Šempeter (tel.: 03 5804 222), kjer danes z odlično ekipo sodelavcev skrbi Srečko Kunst z ženo Bredo in mamo Tončko, ki po svojih močeh še pripomore pri delu, medtem ko sta otroka, 17-letna Tjaša in 15-letni Nejc v šoli.
Dela res ni malo, sploh kadar pride v gostilno več gostov s turističnimi avtobusi in se je treba hitro zavrteti tako v kuhinji kot pri strežbi. Gostilna je znana in priljubljena po nedeljskih kosilih, predvsem po tradicionalni domači kuhinji, tudi po polžjem omizju, če se tako gostom zahoče in po družinskih praznovanjih. Med številnimi pohvalami in priznanji gostov je Srečko Kunst še posebej ponosen na priznanje za kakovost, ki mu ga je podelila Obrtna zbornica Slovenije.
K dobri, domači hrani -ena manj običajnih je ko-
pun (rezan petelin) z dobro zapečeno, hrustljavo kožo, obdan s slastnimi mlinci in zelenjavo - pri Kunstovih postrežejo z lokalnimi vini, ki jih v teh krajih res ne manjka. »Z jedrni, ki jih pripravlja in postreže naša ekipa, prihaja pred gosta tudi naše sporočilo, da je namreč vse narejeno in postreženo z ljubeznijo in da naj bo uživanje hrane in pijače obred, za katerega si je treba vzeti dovolj časa, saj gre za kulinarično doživetje in ne zgolj za polnjenje želodca.«
Tak način razmišljanja zakoncev Kunst in ekipe na svojstven način poveže pričakovanja gostov z znanjem in požrtvovalnostjo gostitelja, ki živi za svoj poklic in kraj, ki mu je predan. Tako dodaja ob pogovoru za omizjem še en, prav tako priljubljen mož, zdravnik Franc Božiček, sicer tudi dober poznavalec kraja in okoliških znamenitosti.
MATEJA PODJED
»Sc kdaj vprašaš, kam bodo udarile tvoje obleke?« sprašuje Nina.
Revijo so popestrili člani Taekwondo kluba Sun iz Braslovč.
Šoštanjski potapljač umrl na Murterju
Med prevozom v bolnišnico umrl 40-letni Andrej Kodrun - Kaj je vzrok smrti izkušenega potapljača?
V soboto popoldne je med prevozom z Murterja proti šibeniški bolnišnici umrl 40-letni Andrej Kodrun iz Šoštanja. Natančen vzrok smrti bo znan po opravljeni obdukciji, okoliščine smrti pa preiskuje tudi tamkajšnja policija. Kodrun je umrl po potapljanju s svojimi kolegi, s katerimi se je na Murter odpravil v petek.
Andrej Kodrun seje skupaj s potapljaškim kolegom Grlico Vuj-kom in še z ostalimi v svoji skupini v soboto okrog 14. ure približno dvajset minut potapljal v morju nacionalnega parka Komati, zahodno ôd otoka Čavlin nasproti Murterja. Deveterica potapljačev se je z ladjo Aqvamarin iz Murterja tja odpravila z lastnikom ladje in vodičem, 54-letnim Josipom Turčinovim. Potapljanje je bilo predvideno v parih na globini 28 metrov. Ravno Grlica in Andrej sta približno 30 metrov stran od ladje splavala na površino. Ko-
Zakaj je umrl Andrej Kodrun, oče dveh otrok?
drun je do ladje priplaval, takoj zatem, ko je slekel potapljaško
na krov se je za njim povzpel tudi Vujko.
Zaradi slabosti naj bi se Andrej zgrudil že na krovu, nakar so mu kolegi želeli pomagati z umetnim dihanjem in masažo srca. Ker se njegovo stanje ni izboljšalo, so ga z gliserjem odpeljali do Murterja, nato pa z reševalnim vozilom v smeri bolnišnice v Šibeniku, oddaljeni približno 40 kilometrov. Med potjo je Andrej umrl. Skupaj z njim so v bolnišnico odpeljali tudi 48-letnega Vujka, ki je prav tako povedaL da ga je obšla slabost in da je čutil bolečine v sklepih. Zaradi dekompresijske bolezni naj bi se zdravil v Splitu v dekompresijski komori, zdaj naj bi se počutil bolje.
Na nenadno smrt Andreja Ko-druna so se odzvali tudi v Potapljaški zvezi Slovenije. »Po do zdaj znanih podatkih ni mogoče sklepati, ali je bila smrt pokojnega posledica potapljaške nesreče ali
e postalo slabo, naravnih vzrokov. Slovenska po-
tapljaška zveza ne želi in ne more komentirati dogodka zgolj in samo na podlagi do zdaj dostopnih informacij. Vendarle pa je treba poudariti, da pokojni ni bil član naše zveze, ki v zadnjih letih izvaja vrsto ukrepov, da bi vsi potapljači, ne samo naši člani, izvajali podvodne aktivnosti varno,« pravi predsednik zveze Mitja Sla-
Kodrun je leta 1997 pri Društvu za podvodne dejavnosti Jezero Velenje opravil potapljaški tečaj po mednarodni potapljaški šoli C.M.A.S. »V kvalitetnem in obsežnem tečaju je skozi teoretična predavanja in praktične vaje spoznal lepote, ki jih prinaša ta oblika rekreacije, predvsem pa vse morebitne nevarnosti in pasti, ki so povezane z bivanjem v človeku nenaravnem okolju,« še dodaja Slavinec. Kodrun naj bi z odličnim rezultatom opravil teoretični in praktični preizkus znanja ip. pridobil potapljaško kategori-
jo Pl ter postal član slovensky potapljaške zveze, a je pred leti prenehal biti član matičnega društva in s tem prekinil stike z omenjeno zvezo.
»Ni nam znano, ali je kasneje svoja potapljaška znanja še nadgrajeval pri kateri izmed komercialnih potapljaških šol, ki jih je v Sloveniji zaradi neurejenega' stanja precej,« dodaja Slavinec. »V kolikor bodo ugotovili, da je smrt nastopila kot posledica potapljaške nesreče, bo slovenska potapljaška zveza storila vse, da se podrobno raziščejo vse okoliščine in ugotovi morebitna odgovornost članov naše zveze. Prav tako bo slovenska potapljaška zveza enako kot v dosedaj znanih primerih dogodek podrobno analizirala in s svojim strokovnim mnenjem seznanila vse potapljače, ko so tako ali drugače povezani z zvezo.«
SIMONA ŠOLINIČ
Bogata »žetev« konoplje na Konjiškem
Žetev konoplje na Konjiškem
Prejšnji teden je lastnik kmetijskih površin v okolici Slovenskih Konjic obvestil policiste, da je ob spravilu koruze našel več rastlin, ki spominjajo na konopljo.
V petek popoldne so si policisti v bližini naselja Nova vas ogledali sporne sadike. Zaradi suma, da gre re-
snično za prepovedano rastlino,. so jo poželi in pri tem našteli 109 sadik konoplje. Vse rastline so policisti odpeljali. Poslali jih bodo v kriminalistično obdelavo. Kdo je zasadil oziroma gojil odkriti nasad, policisti še raziskujejo. So pa celjski policisti prišli na sled 44-let-nemu moškemu, doma iz
okolice Celja, ki je na kozolcu v okolici Vojnika gojil 46 sadik prepovedane konoplje. Policisti so v četrtek zasegli tudi te sadike in bodo po opravljenih forenzič-nih preiskavah gojitelja ovadili zaradi storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. MATEJA JAZBEC
Pester vlomilski konec tedna
Vzroka nesreče v Minervi še ne vedo
113
Kot smo že pisali, se je v začetku julija v podjetju Minerva, v obratu Zabukovica, zgodila delovna nesreča. Življenje je okoli druge ure zjutraj izgubil 46-letni Vlasto Grobelnik - Roman. Neuradni rezultati preiskave okoliščin nesreče so pokazali, da je smrt povzročil električni udar. Z uradnimi rezultati pa podjetje še vedno, po dveh mesecih in pol, ni seznanjeno.
Kot so nam julija povedali v podjetju Minerva, je do nezgode prišlo med izvajanjem kontrole delovanja linije. Pokojni Grobelnik je izvajal kontrolo nad zadnjim delom linije, kjer se nahaja ohišje komorne žage. Linija naj bi vse od leta 1998 brezhibno delovala, prav tako pa je bila februarja lani tudi periodično pregledana s strani dveh podjetij, ki sta izdali potrdilo o
njeni tehnični brezhibnosti. Tudi ogled, ki so ga izvajali kriminalisti in strokovnjaki elektro stroke, vse do nesreče na stroju ni pokazal nobenih pomanjkljivosti. Predstavniki podjetja Minerva pravijo, da je vsa dokumentacija v zadevi Grobelnik, iz katere bodo lahko razbrali rezultate raziskave, pri Okrožnem sodišču v Ce-lju. Na navedeno sodišče so poslali pisno vlogo, z namenom da bi jim navedeno dokumentacijo posredovali v pogled, vendar te še vedno niso prejeli. V Minervi zato z dokončnimi rezultati raziskave glede smrti svojega delavca še vedno niso seznanjeni.
V podjetju so odprli transakcijski račun, na katerem so do začetka septembra zbirali sredstva pomoči. Zbrali so dober milijon tolarjev in jih namenili pokojnikovi družini.
MATEJA JAZBEC
Alkohol za volanom
Konjiški policisti so minulo soboto ustavili 28-let-nega Konjičana, ki je pri preizkusu z alkotestom na-pihal kar 1,11 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. 28-letnika so zatem ustavili še enkrat, saj ni upošteval prepovedi vožnje, in ga odpeljali v policijsko pridržanje. Prav tako v soboto se je na Kidričevi cesti v Celju zgodila prometna nesreča z gmotno škodo, ki jo je povzročil 27-letni Velenjčan. Ker so policisti ugotovili, da je vozil brez vozniškega dovoljenja in vinjen, alkotest je namreč pokazal, da ima v izdihanem zraku 0,58 miligrama alkohola na liter krvi, so mu nadaljnjo vožnjo prepovedali. Ker so tudi njega kasneje spet zalotili za volanom, so ga pridržali, dokler se ni iztreznil.
Velenjski piroman spet udaril
V petek so neznanci vlomili v ograjene prostore podjetja na Celjski cesti v Vojniku in odnesli mešalec za beton. V noči na petek je nekdo razbil steklo v okrepčevalnici na Ljubljanski cesti v Celju in v priročni pisarni očitno iskal denar, saj jo je dodobra pregledal. Našel je dobrih 52 tisočakov. Policiste v Celju so v petek obvestili še o vlomu v mizarsko delavnico na Železarski cesti v Štorah in stanovanjsko hišo v Ilirski ulici v Celju. V prvem primeru je še neznani storilec ukradel
za približno dva milijona tolarjev različnega mizarskega orodja. V drugem primeru pa 400 tisoč tolarjev vredna digitalna fotoaparata, igralno konzolo in potne liste oškodovancev. Sicer pa policisti preiskujejo še sobotne vlome v kletne prostore stanovanjskega bloka Na. zelenici in dve kleti v večstano-vanjski in poslovni zgradbi na Ljubljanski cesti v Celju. Škoda, ki so jo vlomilci povzročili z vlomi in s tatvinami, znaša skoraj 1,5 milijona tolarjev. SŠ - Št. 71 - 20. september 2005
V soboto popoldne je zagorelo gospodarsko poslopje zapuščene kmetije v To-polšici. Ogenj je popolnoma uničil objekt, v katerem je bilo spravljeno seno. Požar, ki so ga pogasili gasilci, je povzročil za približno štiri milijone tolarjev škode.
Policisti in kriminalisti še vedno preiskujejo okoliščine požara, sumijo pa, da je bil ogenj podtaknjen in tako še eden v vrsti velenjskega požigalca. Slednjega sumijo, da naj bi do zdaj podtaknil približno dvajset požarov, ki so se na velenjskem območju zvrstili vse od pomladi. Pisali smo že, da so goreli objekti ob skakalnici, kioski, vikend in tudi gospodarska poslopja. Po podatkih tistih, ki so se lotili profiliranja požigalca,
ki je v Velenje zasejal strah pred ognjenimi zublji, naj bi se piroman loteval objektov, ki so na samem, povzročil pa naj bi že več 10 milijonov tolarjev škode. Informacije, ki pa ni nujno, da držijo, kažejo na to, da naj bi v okolici vseh požarov, ki naj bi bili podtaknjeni, opazili mlajšega moškega, starega do 30 let in visokega približno 180 centimetrov. Policija in občinski možje, ki so v preteklih tednih staknili glave v skupnem cilju, da ustavijo piromana, še vedno opozarjajo vse občane na samozaščitno obnašanje in jih svarijo, naj ne hodijo na mesta požarov, ker s tem otežujejo delo preiskovalcev.
SŠ
MALI OGLASI - INFORMACIJE
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.
SLAVICA MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041508 655 " IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
* za osebna vozila " lažja tovorna vozila " traktorje " • športne izpuhe
PRODAM
RENAULT megane cabriolet 1,616 v, letnik 1999, veliko dodatne opreme, el. streha, mreža proti vetru, srebrne barve, ugodno prodam. Telefon 031 886-008.
6023
IW1NG0, letnik 1999, sinje moder, odlično ohranjen, 53.600 km, prodam. Telefon 031 242-828.	Ž43i
GOLF II diesel, letnik 1991, v dobrem stanju, prodam. Telefon 041 710-193. 6121 HYUNDAI accent 1,3, letnik 2000, srebrne barve, reg. november, prodam. Telefon 031 526-748, po 17. un. 6135 ÍL10 1,2, letnik 1993, 5 v, bel, odlično ohranjen, radio, 190.000 km, reg. do 9. 5.2006, prodam za 250.000 SIT. Telefon 041571-113.	6131
GOSTINSKI lokal, 400 m', okolica Celja, dajem v najem. Telefon 041 651-270.
V CENTRU mesta, nad agencijo Dober dan, oddamo pisarniške prostore (100 do 200 m2). Telefon 041 768-769. n
'amW
radjpcelje
řC Stirlh ,rEkvencah
PRODAM
CEUE. Enosobno stanovanje, 35m!+12m' kleti in trisobno stanovanje, 58 m! + 27,5 m! lastni atrij ter mansardno stanovanje, 64 m', Celje, bližina centra, oboje popolnoma obnovljeno, CK, kabelska, prodamo. Telefon 031342-789.
6105
VOJNIK. Prodam dvoinpolsobno stanovanje. Informacije 051 38W77, po 18. uri.	ž435
ŽALEC. Dvosobno stanovanje, nova plastična okna, vrata, laminat, prodam. Telefon 041453-596.	Ž 432
KUPIM
VEGI meščansko stanovanje v centru mesta Celje kupujemo. Telefon 041 213-756,
TRAKTOR Deutz, 28 KM, letnik 1963, s koso I in traktor Torpedo, 55 KM, letnik 1989, 4-4, prodam. Telefon 041 793-891.
Š801
TR0SI1EC hlevskega gnoja, ležeč valji, prodam. Telefon 5739-254,041 662-976.
L 854
UNIVERZÁL 340 dt ali 445 dt prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-030.
Ô814
TROSiLEC gnoja Sip Orion 25, malo rabljen, prodam po ugodni ceni. Telefon 5740-546, po 19. uri.	6134
PRODAM
HIŠO, veliko za dve družini, v Ardinu, prodam za 16 mio SIT. Telefon 040 932-020.	6050
V SREDIŠČU Šempetra prodamo starejšo meščansko hišo, potrebno obnove. Cena 14 mio SIT. Telefon 041 768-769.
FINOMEHANIKA DOBRAJC MARJAN s.p.
. Na okopih 2 c 3000 Celje
Tel.: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 VZDRŽEVANJE IN PRODAJA BIROTEHNIČNIH STROJEV IN POTROŠNEGA MATERIALA programi Canon, Minolta, DeLa Roue, Olympia,... stroji za štetje denarja_ ostalo...
2 m3 suhega macesna, rezan 3,5 in 8 cm, prodam, možna menjava za govedo. Telefon 040 647-223, (03) 5823404.
Š819
DRVA, bukova, tudi suha, prodam. Telefon (03)5741-296.	Š821
DRVA, gabrova, metrska in suha mešana, lahko tudi razrezana, prodam, dostava na dom. Telefon 051 302-344. 6132
PRODAM
BURSKEGA kozla, starega tri leta, v okolici Vojnika, prodam po ugodni ceni. Telefon 031 847-273.	6O82
BIKA simentalco, 110 kg, prodam. Telefon 031 401-210.	S812
KRAVO po telitvi prodam. Telefon (03) 5738-053.	L 855
TELIČKO simentalko, staro 10 dni, prodam.
Telefon 5792-173, zvečer. Š824 KOBILO, dve žrebiá, B rodovnik, stari 1 leto in 6 mesecev, prodam. Telefon 031 787-502.	Š816
KOBILO pramo, z žrebelom, ponovno brejo, prodam. Telefon 5770-315 ali 031617-048.	Sais
PRAŠIČE, različnih starosti in več vrst kožic prodam. Telefon 041 869-386. L862 PRAŠIČE, od 80 do 100 kg in odojke, od 20 do 30 kg, prodam. Telefon 031 806-148.	Š818
ODDAM
ZARADI bolezni lastnice nujno oddamo dolgodlako sivo muco. Muca je primerno za stanovanje, izjemno čista in nezahtevna, primerna za družbo starejši osebi. Telefon 041 210-015. 6108
ODDAM
STANOVANJE, neopremljeno, 65 m!, v pritličju stanovanjske hiše, v Celju, Hudinja, oddam za 250 EUR/mesec Telefon 041 836-793.	6107
NAJAMEM
VCEUU najamem garsonjero, cena 30.000 SIT. Telefon 041 284-857.
DOBRO ohranjeno pohištvo: kompletno kuhinjo, dnevno sobo in spalnico prodam po ugodni ceni. Telefon 041 978-273.
6088
KUHALN0 ploščo Elektrolux inox, popolnoma novo, 3 plin, 1 elektrika, prodam. Telefon 5461-634.	6101
KUHINJO s pultom, kombiniranim štedilnikom in sobni omari, posamezno, prodam. Telefon 031 221-344. L 869
RABUEN štedilnik, na trdo gorivo, desni priključek, kupim. Telefon 5730-405.
METRSKA drva prodam. Telefon 5794415,
JELŠEVA ali mešana metrska dna, v okol ki Vojnika, prodam po ugodni ceni. Telefon
PRODAM
3RUZ0 za silažo in tudi suho v zrnju prodam. Telefon 572-6093. ž 430 ha koroze za silažo prodam. Slavko Sluga, Razbor 12, Dramlje. 6084 VEČJO količino belega grozdja, sorte laški rizling, renski rizling, chardoney in sa-vignon, prodam. Telefon 041 836-745, po 20. uri.	5949
CEPUEN0 belo grozdje in kakovostno beta vino prodam. Telefon 041 654-336, 5764-161.	5958
JURKO in šmamko, neškropljena, prodam.
Telefon (03) 5821-879. 6044 GROZDJE, sorta jurka, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5793-453. Jože Artnak, Rakitovec 14,3263 Gorica pri Slivnici.	6094
1 ha silazite koruze prodam. Telefon 031 274-679.	6122
KAKOVOSTNO belo grozdje prodam. KRčite v večernih urah, telefon 5798-076.
Š822
VINO, sorto šipon, rizling, muškat, enake sorte, prodam, prodam tudi grozdje. Telefon 051 344-275. 6119 ŽLAHTNO grozdje, črno in belo, po zelo ugodni ceni, prodam. Vinograd je na sončni, visoki legi, škropljeno proti gnilobi. Cena po dogovoru. Kličite od 20 do 22. ure po telefonu 582-3520. 6133
KUPIM
GROZDJE jurka, áardoney, rizling, šipon, gutedelj, beli pinot, rumeni muškat, rumfal, kupim. Telefon 041833-366.
kombajn SK 80, ko
w,silo-S404 prodam, v račun vzamem teličko simentalko. Telefon 041 354-550. p MEŠANO belo vino, les za ostrešje, >fosne« in ostalo prodam. Telefon 031 634-641.
Š825
DVE cisterni za gorivo, 15001, gorilec Abig 1er pogon za ventil prodam. Telefon (03)5707-334.	Ž433
TRAKTORSKE gume, 12-4/28, prodam. Telefon 031 274-679.	6114 ZA simbolično ceno prodam dvoje Cicibano-vih čevelj, številka 17. Zraven podarim jajčko(lupinico). Telefon 031 771-187.
Š820
LESENE gajbice za sadje ali krompir, stabilni »tremblic« za razrez cevi in el. motor, 2800 obr/min, prodam. Telefon 041 523-968.	6120
TELIČKO simentalko, staro 8 mesecev in prikolico za prevoz goveda prodam. Telefon 031 391-152. Š817 1000 kosov polnil in nosilcev različnih dolžin, za monto ploščo, ugodno prodam. Telefon 031 509-060. 6132
1\>oje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostaL
V SPOMIN
Mineva leto žalosti, kar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mamica, babica in tašča
DANICA SIVKA
(13.3.1949-19.9.2004)
Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu z dobro in iskreno mislijo ter prižigate svečko v njen spomin.
AGM Nemec d. o. o., Sedraž 3,3270 Laško zaposli strojnika gradbene mehanizacije. Telefon (03) 564-8043, 041 625-913.	' 6117
AGM Nemec d. o. o., Sedraž 3,3270 laško zaposli pomožnega gradbenega delavca. Telefon (03) 564-8043, 041 625-913.	6117
ZAČETEK TflKOJI
Če ste ambiciozni, urejeni, dinamični in komunikativni, se prijavite na osebni razgovor. Telefon: 03/425 61 BO, GSM: 041 /710 663, pon. - pet od S. do 15. ure
AGM Nemec d. o. o., Sedraž 3,3270 laško zaposli tesarja, zidarja. Telefon (03) 564-8043,041 625-913. 6117
AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3,3270 laško zaposli natakarja za delo v restavraciji in pizzeriji, na relaciji Rimske Toplice-Hrastnik. Telefon (03) 564-8043,041 322-889.	en7
ŠTUDENTKE, gospodinje! Dodaten zaslužek za polovični delovni čas na sedežu podjetja. Telefon (03) 428-2072. Lindigo d. O.O., Kidričeva 13, Celje. 6125 POMOČ v kadrovski službi, končana srednja šola, starost od 22 do 35 let. Izpit B kategorije, lasten prevoz. Telefon (03) 428-2072. Lindigo d. 0.0., Kidričeva 13, Celje.	6125
na območju Celja. Velenja in Šoštanja.
Prošnje s telefonsko št. pošljite na naslov: TEHNOCOMERC d.o.o.. Dravska ulica 9, Maribor.
KUPIM
MANJŠO oh ranjeno vozno počitniško prikolico kupim do 200.000 SIT. Telefon 040 988-533.	ž 434
IŠČEM
STARE izvode revij Zdravje in Jana iščem. Če mi jih kdo odstopi, naj poldiče 5773-753 ali jih pošlje na naslov: Adela Kačičnik, Celjska 34,3212Vojnik.	n
AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3,3270 Laško zaposli kuharja za delo v restavraciji in pizzeriji, na relaciji Rimske Toplice-Hrastnik. Telefon (03) 564-8043,041322-889.	6117
IŠČEM instrukcije iz predmeta energetiko za četrti letnik. Telefon 041684-316.
6100
BERTI Vasle, njenim sorodnikom in znancem prepovedujeva uporabo zasebne ceste na Stimri, parcela št, 806/1, k. 0. Šmihel. Za posledice ne odgovarjava. Roman in Lidija Poglavc. L86I SPOŠTOVANE goste obveščam, da bom 30. 9.2005 prenehala z opravljanjem svoje dejavnosti. Dnevni bar Trta, Brigita Seč-ki s. p., Skalelova 6, Celje.	n
STAR sem 55 let. Rad bi spoznal žensko
zrelih let, s stanovanjem, hišo ali manjšo kmetijo. Če me želite spoznati, pokličite po telefonu 5416-772. 6079
mmnm
ZAPOSLIMO natakarja ali natakarico z izkušnjami. Pogoji: poštenost, urejenost, in veselje do gostinskega dela. Telefon 031 714-990. Pizzeria Taurus, Miran Kajna s. p., Leveč 40,3301 Petrovče. n ZA določen čas zaposlimo žensko za razvoz hrane no dom. Pisne prošnje pošljite na naslov: Pizzeria Taurus, Miran Kajna s. p., Leveč 40,3301 Petrovče. n SAMOSTOJNO kuharico, mlajšo upokojenko, honorarno zaposlim. Alenka Antloga s. p., Ivenca 18, Vojnik, telefon 031 743-160.	5903
DEKLE za strežbo takoj zaposlim. Alenka Antloga s. p., Ivenca 18, Vojnik, telefon 031743-160.	5903
DNEVNI bar v centru mesta zaposli prijazno dekle za pomoč v strežbi. Telefon 041 769-567. Frančišek Jan« s. p., Zagata 1,
Cefc.	6077
AGM Nemec d. 0.0., Sedraž 3,3270 laško zaposli šoferja kiper kamiona. Telefon (03)5648043,041625-913. 6117
METRO trgovska družba d.d.,
Lava 8, Celje
VODJO MARKETINGA
Od novega sodelavca pričakujemo:
-	VII. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri
-	znanje angleškega in nemškega jezika
-	usposobljenost za delo z računalnikom
-	izpit B kategorije
-	komunikativnost in dinamičnost
-	5 let delovnih izkušenj kot vodja marketinga
KOMERCIALISTA
Od novega sodelavca pričakujemo:
-	VI. ali VII. stopnjo izobrazbe ekonomske smeri
-	usposobljenost za delo z računalnikom
-	poznavanje trgovinskega poslovanja
-	izpit B kategorije
Z vami bomo sklenili delovno razmerje za določen čas z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Svojo pisno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v osmih dneh po objavi na naslov:
METRO d.d., Lava 8, 3000 Celje
www.novitednik.com

Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda za zaposlovanje. Zaradi preglednosti objav so izpuščeni pogoji, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebna znanja in morebitne druge zahteve). Podrobnejše informacije so dostopne:
-	na oglasnih deskah območnih enot in uradov za delo Zavoda za zaposlovanje
-	na spletni strani http:/www.ess.gov.si
-	pri delodajalcih.
UPRAVNA ENOTA CEUE
Gradbeni delavec gradbena dela, pomožna gradbena dela pri sanaciji in zidanju objektov; do 1. 10. 2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9,2000 Maribor. Delavec brez poklica slikopleskarska dela; do 26.
9. 2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Vojnik;
monter gips plošč; do 26.9. 2005; Ovtar d.o.o. Vojnik, Celjska cesta 39,3212 Vojnik. Osnovnošolska izobrazba čistilec; do 23. 9.2005; Fin-kom d.o.o., Efenkova cesta 61, 3320 Velenje;
voznik taksija in ostala dela; do 30.9.2005; Pozinek Ko-štomaj Tina s.p., Celje, Krpanova ulica 3,3000 Celje;
montaža PVC oken in gradbena dela; do 23.9.2005; Zorko Franc s.p. Celje, Kukoviče-va ulica 8, 3000 Celje.
Zidar za zidanje in ome-tavanje
pomoč pri gradbenih delih; do 15. 10. 2005; Adena d.o.o. Trgovina in storitve. Železarska cesta 2,3220 Štore.
Krovec
krovsko kleparska dela na višini; do 20.9.2005; Anclin Jože s.p., Stavbno kleparstvo in krovstvo, Lopata 48, 3000 Celje.
Pek
pomoč pri peki kruha; do 23. 9. 2005; Duh Kari s.p.. Pekarna Duh, Kulturniška ulica 2, 3000 Celje.
Mesar
prodaja mesa in mesnih izdelkov v prodajalni v Celju; do 20. 9. 2005; Fingušt Jožef s.p.
Mesnica in predelava mesa Pra-gersko. Spodnji gaj pri Prager-skem 9,2331 Pragersko.
Mizar
samostojna mizarska dela; do 5. 10. 2005; Planinšec Andrej s.p., Mizarstvo, Mariborska cesta 153, 3000 Celje.
Varilec
elektro in plamensko varjenje, montaža plinskih in toplovodnih naprav; do 24. 9. 2005; Tašker Ivan s.p. Škofja vas. Na gmajni 13, 3202 Ljubečna.
Monter klimatizacijskih naprav
monter klima naprav; do 27. 9. 2005; Klima Celje d.d., Delavska ulica 5,3000 Celje.
Šivilja
samostojno šivanje; do 27.9. 2005; Božič Slobodanka s.p.. Naj moda B.S., Podjavorškova ulica 1, 3000 Celje.
zidarska in tesarska dela; do 15.10. 2005; Adena d.o.o. Trgovina in storitve. Železarska cesta 2, 3220 Štore. Zidar
zidanje, ometavanje; do 20. 9.2005; Sarič Milovan s.p. Štore, Cesta XIV. divizije 11,3220 Štore;
zidar, zidanje in ometavanje na gradbišču v Celju; do 1.10. 2005; Tehnocomerc d.o.o.. Dravska ulica 9,2000 Maribor.
Strojnik gradbene mehanizacije
strojnik TGM; do 1.10.2005; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje.
Strojnik gradbene mehanizacije za zemeljska dela
upravljanje s stroji, vzdrževanje strojev gradbene mehanizacije; do 27. 9. 2005; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Lava 11, 3000 Celje. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 1.10. 2005; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje;
prevozi tovora, skrb za pravilno naložen tovor; do 27. 9. 2005; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Lava 11,3000 Celje. Prodajalec
prodajalec; do 20. 9. 2005; Itu sports fashion d.o.o. Ljubljana Trgovina Sport extreme Celje, Glavni trg 17, 3000 Celje;
skladiščnik; do 20. 9. 2005; Metro d.d. Celje, Lava 8,3000 Celje. Kuhar
kuhanje malic, kosil in jedi po naročilu; do 23.9.2005; Gole Andreja s.p., Bar Zlatorogklub, Mariborska cesta 1, 3000 Celje;
kuhar; do 27. 9. 2005; Hotel Utrška mačka d.o.o., Prešernova ulica 2,3000 Celje;
peka in prodaja hitre hrane, fast food; do 23.9.2005; Palaš d.o.o., Zavrh 65a, 2232 Voliči-
kuhar; do 27.9.2005; Stopar Vinko s.p.. Dnevni bar Marco Polo, Levstikova ulica 3, 3000 Celje. Natakar
strežba hrane in pijač; do 23. 9.2005; Dobnik Alenka s.p. Škofja vas, Zadobrova 2a, 3211 Škofja vas;
strežba hrane in pijač, izdajanje računov; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Cesta vTrnov-lje 10a, 3000 Celje, za kadrovsko službo; do 20.9.2005; Engrotuš d.o.o. Celje Kavarna De lacreme, Mariborska cesta 128, 3000 Celje;
strežba jedi in pijač; do 15. 10.2005; Gole Andreja s.p.. Bar Zlatorog klub, Mariborska cesta 1,3000 Celje;
strežba pijač; do 27.9.2005; Stopar Vinko s.p., Dnevni bar Marco Polo, Levstikova ulica 3,3000 Celje. Bolničar-negovalec sodelovanje pri zdravstveni negi, oskrbi, hranjenju, higieni oskrbovanca in njegovega okolja; do 23.9.2005; Contra-co d.o.o.. Cesta v Tomaž 6,3212 Vojnik.
Srednja poklicna izobrazba
_ delo v tiskarni; do 30.9.2005; Četisk d.o.o. Celje, Bežigrajska cesta 5, 3000 Celje. Strojni tehnik operater na CNC žični eroziji; do 20.9.2005; Penca d.o.o. Celje, Kidričeva ulica 13,3000 Celje;
operater na CNC rezkalnem stroju; do 20. 9. 2005; Penca d.o.o. Celje, Kidričeva ulica 13, 3000 Celje. Geodetski tehnik tahimetrično snemanje terena, kartiranje, risanje situa-
cij skih načrtov, snemanje vzdolžnih in prečnih profilov; do 27. 9. 2005; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Lava 11, 3000 Celje. Gradbeni tehnik vodja gradbišča; do 15. 10. 2005; Adena d.o.o. Trgovina in storitve. Železarska cesta 2, 3220 Štore;
gradbeni delovodja; do 24. 9.2005; Cepin Branko s.p.. Zidarstvo in izdelava estrihov, Zadobrova 88,3211 Škofja vas;
vodja gradbišča; do 23. 9. 2005; Goma d.o.o. Celje, Mariborska cesta 86, 3000 Celje. Ekonomski tehnik komercialist; do 22.9.2005; Incotel com d.o.o.. Novi tTg 1, 8000 Novo mesto;
opravljanje računovodskih del; do 15.10.2005; Kaficomp d.o.o., Stanetova ulica 16,3000 Celje;
administrativna dela; do 20. 9.2005; Zit d.o.o.. Mariborska cesta 86,3000 Celje. Komercialist
svetovalec za področje življenjskih in premoženjskih zavarovanj, posredovanje in sklepanje ponudb na terenu; do 15.10. 2005; Akvizitor d.o.o., Višnja vas lOd, 3212 Vojnik. Nravstveni tehnik sodelovanje in izvajanje zahtevnih del in medicinskih posegov v zdravstveni negi, reševanje urgentnih primerov, razdeljevanje in nadzor jemanja zdravil; do 27.9.2005; Con-traco d.o.o., Cesta v Tomaž 6, 3212 Vojnik. Gimnazijski maturant pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Celja; do 8.10.2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3, 1000 Ljubljana.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
komercialist, del. mesto v Celju; do 26. 9. 2005; Parnad d.o.o.. Cesta v Gorice 33,1111 Ljubljana;
vročevanje pisemskih pošiljk na terenu; do 24.9.2005; Uni-cus d.o.o., Varnostni inženiring, Zadobrova 23,3211 Škofja vas.
Univ. dipl. inž. kemijske tehnologije
samostojni tehnolog v proizvodnji kemijske tehnologije za spremljanje in uvajanje tehnoloških novosti, pripravo; do 23. 9. 2005; Adecco h.r. Kadrovsko svetovanje d.o.o. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6,3000 Celje. Univ. dipl. inž. geodezije tahimetrično snemanje terena, kartiranje, risanje sanacijskih načrtov, snemanje vzdolžnih in prečnih profilov; do 27.9.2005; Nivo gradnje in ekologija d.d. Celje, Lava 11, 3000 Celje.
Univ. dipl. inž. gradbeništva
odgovorni vodja gradbišča; do4.10.2005; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71,3221 Teharje. Dipl. ekonomist (vs) komercialist, delo v Celju; do 23.9.2005; Delnica d.o.o., Tržaška cesta 2,1000 Ljubljana. Univ. dipl. pravnik vodja pravne službe, vodenje kadrovskih zadev, sestava in pregled vseh gospodarskih pogodb, pogodbe na področju nepremičninskega prava; do 27.9.2005; Mik d.o.o. Celje, Gaji 42,3000 Celje. Profesor nemščine poučevanje nemškega jezika; do 27.9.2005; Srednja ekonomska šola Celje, Vodnikova ulica 10,3000 Celje. Profesor glasbene vzgoje poučevanje glasbene vzgoje; do 27. 9. 2005; I. Osnovna
^J^uLarábe bulu/e
vladanje, J lira nje u a nje in zamrzovanje živil
» t t^ěM.^
,ts « J»

ser >-■' W i

Posebna akcija samo za naročnike Novega tednika: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil boste lahko kupili za vsega 950 tolarjev. Prevzeli jo boste lahko samo na oglasnem oddelku Novega tednika, na Prešernovi 19, v Celju.
Največji razlog, da se tudi dandanes odločamo za vkuhavanje, je tisti čudovit občutek, da smo nekaj naredili po svoje ... po domače ... da bomo goste razvajali z nečim, kar smo ustvarili sami. Tej misli smo sledili, ko smo pripravljali nove Kuharske bukve in v njih zbrali (skoraj) vse o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil. Kako vkuhavati; Vkuhavanje od teorije do prakse; Džemi in marmelade; Sladko; Sokovi, sirupi, želeji; Liketji in sadje v alkoholu; Kompoti; Kisana in zelenjava v kisu; Sladko-kisla zelenjava; Vse o zamrzovanju živil; Sušenje in shranjevanje; Sadno-zeliščni kisi; Zelišča iz domačega vrta ... To je le nekaj tem, ki v novih Kuharskih bukvah prinašajo v vaše domove to, kar ste vedno želeli - vonj, okus, občutek, osebno noto. Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil lahko v redni prodaji kupite po 2.300 tolaijev, z naročilnico pa po 1.900 tolarjev (+ poštnina). Pripravili pa smo tudi paketno prodajo slovenske kuharske uspešnice Kuharske bukve slovenskih gospodinj in nove knjige Kuharske bukve -vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, ki jo boste v redni prodaji "dobili za 5.000 tolarjev, z naročilnico pa za 3.400 tolaijev (+ poštnina).
Podpisani-a
nepreklicno naročam.....izvodov knjige Kuharske bukve - vlaganje,
shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 1.900 sit za izvod (plus poštnina).
nepreklicno naročam.....izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj)
po ceni 2.700 sit za izvod (plus poštnina).
nepreklicno naročam.....kompletov (Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje
in zamrzovanje živil + Kuharske bukve slovenskih gospodinj) po ceni 3.400 sit za komplet (plus poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov:
NT-RC d.o.o. Prešernova 19, 3000 Celje -------------.
J	Podpis
C«	\XuLrjLLL.'
	
• pÊimat	* mm.
	áar
IhM	
	
>c->	KAarlk. /„,/...
o	
i-	rfSjfr
C3	
	
BORZA DELA
Jola Celje, Vrunčeva ulica 13, 3000 Celje. Doktor deniable medicine zobozdravnik v otroškem in mladinskem zobozdravstvu, del. mesto v ZD Štore; vloge na naslov: JZ Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ul. 5,3000 Celje; do 4.10.2005; Javni zavod Zdravstveni dom Celje, Gregorčičeva ulica 5, 3000 Celje.
UPRAVNA ENOTA LAŠKO
Gradbeni delavec gradbena dela; do 20. 9. 2005; A in A - Vesenjak d.o.o., Valvasorjev trg 6,3270 Laško;
zidarska in tesarska dela; do 4.10.2005; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško. Delavec brez poklica pomoč v mizarski delavnici in na terenu po Sloveniji; do 1. 10. 2005; Mizarstvo Hrastelj, d.o.o., Trubarjeva ulica 30,3270 Laško;
strojnik gradbene mehanizacije; do 5.10.2005; MSV Žohar, storitve in trgovina, d.o.o., TïobniDol 34,3271 Šentrupert;
gozdarska dela, sečnja, spravilo lesa, gojitvena dela; do 28. 9.2005; Timbles d.o.o., Lahov Graben 5,3273 Jurklošter. Osnovnošolska izobrazba pomoč pri gradbenih delih; do 20.9.2005; Nemec Primož s.p., Avtoprevozi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3, 3270 Laško. Mizar
mizarska dela v delavnici in na terenu po Sloveniji; do 1. 10. 2005; Mizarstvo Hrastelj, d.o.o., Trubarjeva ulica 30,3270 Laško. Varilec
varjenje jekla in barvnih kovin; do 25.9. 2005; Monting SK d.o.o. Laško, Spodnja Rečica 80,3270 Laško. Monter ogrevalnih naprav monter centralnega ogrevanja; do.l. 10. 2005; Kerin Ivan s.p. Laško - Inštalacije Kerin, Marija Gradec 58,3270 Laško. Zidar
zidarska dela; do 12. 10. 2005; A in A - Vesenjak d.o.o., Valvasorjev trg 6,3270 Laško.
Strojnik gradbene mehanizacije
upravljanje težke gradbene mehanizacije; do 12.10.2005; A in A - Vesenjak d.o.o., Valvasorjev trg 6,3270 Laško;
strojnik gradbene mehanizacije; do 20. 9. 2005; Nemec Primož s.p., Avtoprevozi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3,3270 Laško. Voznik avtomehanik prevozi tovornjaka; do 27.9. 2005; AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3, 3270 Laško;
voznik za mednarodne prevoze; do 5.10. 2005; MSV Žohar, storitve in trgovina, d.o.o., "ftobni Dol 34,3271 Šentrupert;
voznik tovornjaka, kiperja; do 20.9.2005; Nemec Primož s.p., Avtoprevozi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3, 3270 Laško. Prodajalec
terenska zastopnica za ze-liščno-neg. izdelke na območju Laškega in okolice; do 6.10. 2005; Mind trade, d.o.o., Tržaška cesta 42,1000 Ljubljana. Kuhar
kuhar; do 20. 9. 2005; Nemec Primož s.p., Avtoprevozi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3,3270 Laško.
Natakar
strežba pijač; do 20.9.2005; Nemec Primož s.p., Avtoprevozi, gostinstvo, mehanizacija, Sedraž 3,3270 Laško. Računalniški tehnik programer; do 20.9.2005; i -Rose d.o.o. Laško, Jagoče 3, 3270 Laško. Univ. dipl. pravnik sodelavec v uradu župana za splošne in upravne zadeve; do 23.9.2005; Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško.
UPRAVNA ENOTA SLOVENSKE KONJICE
Ključavničar
brušenje tračnih žag, za krožno žago; do20.9.2005; Cug-majster Alojz sj>., Razrez hlodovine, Cesta v Zeleznik 7,3215 Loče;
ključavničarska dela; do 24. 9. 2005; Kostroj strojegradnja d.o.o.. Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Konjice. Oblikovalec kovin upravljanje CNC rezkalne-ga stroja (borhwerk); do 1.10. 2005; Kovač Rudi s.p., DBR -ključavničarstvo, trgovina, Dobrava 50, 3210 Slovenske Konjice. Frezalec
rezkalec, frezalec; do 24. 9. 2005; Kostroj strojegradnja d.o.o., Tovarniška cesta 2,3210 Slovenske Konjice. Avtomehanik avtomehanik; do 30.9.2005; Klas d.o.o.. Tepanje 71,3210 Slovenske Konjice Avtoličar
avtoličarska dela; do 30. 9. 2005; Klas d.o.o.. Tepanje 71, 3210 Slovenske Konjice. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 5.10.2005; Fijavž Henrik s.p., Avtoprevoz-ništvo, Križevec 62,3206 Stranice;
voznik težkega tovornjaka v mednarodnem prometu; do 8. 10.2005; Grm Anton s.p.. Mednarodni prevozi in posredovanje, Polajna 4, 3206 Stranice. Prodajalec
prodaja v trgovini z mešanim blagom in strežba pijač v baru; do 4. 10. 2005; Garant shop d.o.o., Sveti Jernej 40,3215 Loče;
prodaja goriva, vzdrževanje in pomožna dela, del. mesto je na bencinskem servisu OMV Slovenske Konjice; do 23. 9. 2005; Junid d.o.o. Slovenske Konjice, Liptovská ulica 45, 3210 Slovenske Konjice. Natakar
pomoč pri strežbi jedi in pijač; do 24.9.2005; Ulipi Vlado s.p.. Gostišče Ulipi, Zeče 35, 3210 Slovenske Konjice. Inž. gradbeništva vodja gradbišča; do 4. 10. 2005; Gradir d.o.o., Šolska ulica 14, 3210 Slovenske Konjice.
UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI _CELJU_
Delavec brez poklica čistilka na območju Celja, Planina; do 27.9.2005; ISS Ser-visystem d.o.o„ Ptujska cesta 95,2000 Maribor. Osnovnošolska izobrazba pomoč pri kamnoseških delih; do 23.9. 2005; Stonex d.o.o. Proizvodnja in trgovina, Cesta
Leona Dobrotinška 18, 3230 Šentjur.
Lesar
parketar na lesno obdelovalnih strojih; do 20.9.2005; Par-ketarna Jager d.o.o. Šentjur, Pro-seniško 14,3230 Šentjur.
Elektrikář energetik
monter elektroinštalacij; do 20. 9. 2005; Selič Anton s.p., Elektroinstalacije in trgovina, Ulica n. bataljona 16,3230 Šentjur;
monter elektroinštalacij; do 27. 9. 2005; Selič Anton s.p., Elektroinstalacije in trgovina, Ulica n. bataljona 16,3230 Šentjur.
Kamnosek
obdelava in polaganje kamna; do 23.9.2005; Stonex d.o.o. Proizvodnja in trgovina. Cesta Leona Dobrotinška 18, 3230 Šentjur.
Frizer
frizer; do 30. 9. 2005; Bevc Nataša s.p.. Frizerstvo Nataša, Škarnice 3,3224 Dobje pri Planini.
Voznik avtomehanik
voznik tovornjaka, strojnik TGM; do 20.9.2005; Polak Gabrijel s.p. Gradnje Polak, Primož pri Šentjurju 34,3230 Šentjur.
Natakar
strežba hrane in pijač; do 21. 9.2005; Jug Jožica s.p., Gostilna in trgovina Jug, Ulica skladateljev Ipavcev 18,3230 Šentjur.
Strojni tehnik
upravljanje CNC strojev za izdelavo kablov za avtomobilsko industrijo; do 23.9.2005; Avtomobilske sinergije d.o.o.. Cesta Leona Dobrotinška 21a, 3230 Šentjur.
Gimnazijski maturant
pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja za območje Šentjurja z okolico; do 8.10.2005; Generali zavarovalnica d.d. Ljubljana, Kržičeva ulica 3,1000 Ljubljana.
UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI _ JELŠAH
Klepar-krovec
kleparsko krovska dela; do 20.9.2005; Gajster, gradbeništvo, trgovina, prevozi, storitve, d.o.o„ Ločen Dol 6, 3250 Rogaška Slatina. Dimnikar
dimnikarska dela; do 30. 9. 2005; KDS dimnikarske storitve Ljutomer d.o.o., Razlagova ulica 13,9240 Ljutomer. Grafični tehnik referent grafičnega oblikovanja; do 23. 9. 2005; Kozmetika Afrodita d.o.o. Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 54, 3250 Rogaška Slatina.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
plesni vaditelj; do 19. 10. 2005; Društvo plesnih dejavnosti Roily Rogaška, Celjska cesta 3, 3250 Rogaška Slatina.
Ekonomist za komercialno dejavnost
komercialist za prodajo tiskarskih proizvodov; do 22.9. 2005; Josip Šolman s.p.. Celjska cesta 34,3250 Rogaška Slatina.
Vzgojitelj predšolskih otrok vzgojitelj predšolskih otrok, delo v 1. starostni skupini; do 20.9.2005; Osnovna šola Kozje, Kozje 131,3260 Kozje.
Dipl. ekonomist (vs) referent za oglaševanje in stike z javnostjo; do 23.9.2005; Kozmetika Afrodita d.o.o. Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 54,3250 Rogaška Slatina. Univ. dipl. pravnik pravnik; do 27.9.2005; Zdravilišče Rogaška-zdravstvo d.o.o.. Zdraviliški trg 9,3250 Rogaška Slatina.
UPRAVNA ENOTA ŽALEC
Gradbeni delavec pomoč pri gradbenih delih; do 20. 9. 2005; Musa Mustafa s.p.. Zidarstvo in fasaderstvo, Bevkova ulica 5,3310 Žalec. Delavec brez poklica skladiščnik; do 25. 9. 2005; Grafo lit d.o.o. Žalec, Vrbje 80, 3310 Žalec;
čistilka na območju Žalca in Griž; do 27. 9. 2005; ISS Ser-visystem d.o.o.. Ptujska cesta 95,2000 Maribor;
vulkanizerska dela, pranje avtomobilov; do 23.9.2005; Šte-fančič Pavel Dejan s.p., Vul-kanizacija, Aija vas 10,3301 Petrovče. Pek
pek, pomožni pek; do 27. 9. 2005; Pekarna Postojna d.o.o. Proizvodnja, trgovina in gostinstvo, Kolodvorska cesta 5, 6230 Postojna. Avtoklepar
avtokleparska dela; do 24.9. 2005; Krajne Andrej s.p. Griže, Avtokleparstvo, Migojnice 19,3302 Griže. Monter ogrevalnih naprav monter ogrevalnih in hladilnih naprav; do 27. 9. 2005; Termo-tehnika d.o.o. Braslovče, Orla vas 27, 3314 Braslovče.
Avtomehanik
avtomehanik, vulkanizerská dela, pranje avtomobilov; do 23.9.2005; Štefančič Pavel Dejan s.p., Vulkanizacija, Arja vas 10,3301 Petrovče. Elektrikář energetik montaža garažnih in industrijskih vrat; do 15.10. 2005; Perger Janko s.p. Braslovče, Elektro storitve - Jany, Preser-je 16,3314 Braslovče. Voznik avtomehanik voznik tovornjaka; do 20.9. 2005; Bombek Maksimiljan s.p., Avtoprevozništvo, Šlandrov trg 19,3310 Žalec;
voznik, monter, naklada in prevaža potrebno opremo in delavce na delovišča, pomaga pri montaži in demontáži šotorov in prireditvenih komponent na terenu; do 20.9.2005; Petre d.o.o., Žalec, Železno 5, 3310 Žalec;
prevoz kontejnerjev; do 23. 9.2005; Vignjevič Ljubomirs.p., Avtoprevozništvo, Bevkova ulica 10,3310 Žalec;
prevozi tovornega vozila in kontejnerjev; do 23.9.2005; Vignjevič Ljubomir s.p., Avtoprevozništvo, Bevkova ulica 10, 3310 Žalec. Prodajalec
prodaja gradbenega materiala, nabava razkladanje, nakladanje, tudi z viličarjem, izvedba inventure, izdelava predračuna; do 23. 9. 2005; Cizej d.o.o. Braslovče, Parižlje 1,3314 Braslovče. Kuhar
kuhar; do 20.9. 2005; Bero-si, gostinstvo in storitve d.o.o.. Pod bregom 5, 3311 Šempeter v Savinjski dolini.
Natakar
točenje pijač in napitkov v dnevnem baru; do 23.9.2005; Guček Drago s.p., Magnum, Gotovlje 111,3310 Žalec.
Elektrotehnik
tehnolog vzdrževanja, pomoč pri prenosu tehnologij, programiranje krmilnikov, predpisovanje postopkov za vzdrževanje, izvajanje vzdrževalnih del, izdelava polizdelkov, delo v Žalcu; do 12. 10.2005; Trenkwalder d.o.o., Dunajska 105, 1000 Ljubljana.
Elektrotehnik elektronik
komercialna dela; do 27. 9. 2005; Elektron Knez d.o.o. Žalec, Savinjska cesta43,3310 Žalec.
Ekonomist za komercialno dejavnost
samostojni komercialist; do 23. 9. 2005; Hmezad trgovina d.o.o. Žalec, Mestni trg 5,3310 Žalec.
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Zidar za zidanje in ome-tavanje
fasader; do 27. 9. 2005; Pinela d.o.o., Prihova 26,3331 Nazarje.
Kuharski pomočnik
pomoč v kuhinji; do 20. 9. 2005; Benglas d.o.o.. Loke pri Mozirju 33,3330 Mozirje.
Voznik avtobusa
voznik avtobusa; do 27. 9. 2005; Zabreznik Janez-avtopre-vozništvo, Dol 32,3342 Gornji Grad.
Prodajalec
trgovski poslovodja; do 27. 9. 2005; Grlica d.o.o. elektroservis Mozirje, Hofbauerjeva ulica 2,3330 Mozirje.
Kuhar
kuhar; do 20. 9. 2005; Benglas d.o.o.. Loke priMoziiju 33, 3330 Mozirje.
Natakar
natakar;- do 20.9.2005; Ben-. glas d.o.o.. Loke pri Moziiju 33, 3330 Mozirje.
Srednja poklicna izobrazba
natakar; do: 23.9.2005; Mom-čilovič Milena s.p., Rečica ob Savinji 67, 3332 Rečica ob Savinji.
Trgovinski poslovodja
poslovodja - načrtuje, razporeja, izvaja in vodi delo v trgovini s tehničnim blagom (vrtalniki, žage, kladiva ...), stranke seznanja s tehničnimi karakteristikami izdelkov, prodaja in vodi dokumentacijo; do 27. 9. 2005; vloge na naslov: Trgotur d.o.o., ljubljanska cesta 13/b, 3320 Velenje s pripisom za Mateja, posredovanje zaposlitve preko kon-cesionarja Trgotur d.o.o.; Grlica d.o.o. Elektroservis Mozirje, Hofbauerjeva ulica 2,3330 Mozirje.
Turistični tehnik
animator, pomožni receptor; do 20.9.2005; Benglas d.o.o., Loke pri Mozirju 33,3330 Mozirje.
UPRAVNA ENOTA VELENJE
Gradbeni delavec
gradbeni delavec,pomožna gradbena dela,delo se izvaja v Velenju; do 1.10.2005; Tehno-comerc d.o.o., Dravska ulica 9, 2000 Maribor;
transportni delavec v Šoštanju (gradbena in pomožna dela
pri sanaciji objektov); do 1. 10.2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9,2000 Maribor. Delavec brez poklica šofer C in E kategorije; do 20.9.2005; Volk Franjo s.p., Ple-šivec 38, 3320 Velenje. Osnovnošolska izobrazba pralec vozil-ročno in v avtomobilski pralnici; do 22. 9. 2005; Avto Velenje d.o.o.. Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Pomožni keramik keramik; do 8. 10. 2005; Agromat Velenje, Kersnikova cesta 1, 3320 Velenje. Avtomehanik avtomehanik; do 27.9.2005; Volk Franjo s.p., Plešivec 38, 3320 Velenje. Slikopleskar slikopleskar - lahko priučen z nekaj delovnimi izkušnjami ; do 20.9.2005; Trs Boris s.p., Šlandrova cesta 16,3320 Velenje. Zidar
zidar-zidanje in ometavanje, dela se izvajajo v Velenju; do 5. 10. 2005; Tehnocomerc d.o.o., Dravska ulica 9, 2000 Maribor.
Prodajalec papir, -knjigotrških artiklov
zastopnik za območje Velenja (Nazarje, Mozirje, Gornji Grad) - svetovanje in prodaja; do 1.10.2005; Slovenska knjiga d.o.o. Ljubljana, Stegne 3,1000 Ljubljana. Kuhar
samostojna priprava jedi; do 27.9.2005; Raz-im-ex d.o.o. Celje, Aškerčeva ulica 15, 3000 Celje. Natakar
strežba hrane in pijač; do 27. 9. 2005; Raz-im-ex d.o.o. Celje, Aškerčeva ulica 15, 3000 Celje;
natakar; do 20. 9. 2005; Re-sman Branko s.p.. Kavče 23, 3320 Velenje. Elektrotehnik energetik -elektro vzdrževalec in po-služevalec strojev-vzdrževa-nje, nastavljanje in posluže-vanje strojev (klasičnih stružnic, rezkalnih strojev, nc in cnc strojev), ugotavljanje napak na strojih, zamenjava delov, redno servisiranje, vodenje evidenc o popravilih; do 12. 10. 2005; Trenkwalder d.o.o., Dunajska 105, 1000 Ljubljana. Trgovinski poslovodja poslovodja prodajalec - delo v Velenju; do 23.9.2005; Ac-man d.o.o., Partizanska pot 5, 3325 Šoštanj.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
delovodja; do 12. 10. 2005; Tekavec d.o.o., Podjetje za inženiring in consulting. Cesta I 5, 3320 Velenje.
Univ. dipl. inženir elektrotehnike
vodja oddelka omrežja in zaščitnih sistemov del. mesto v Velenju; do 23. 9.005; HSE d.o.o., Koprska ulica 92,1000 Ljubljana.
Diplomirani inženir geodezije (vs)
svetovalec III-pregled geodetskih elaboratov - upravni postopek, univerzitetni diplomirani inženir geodezije; do 23. 9. 2005; Minis, za okolje, prostor in energij o-geodetska uprava RS, območna geodetska uprava Velenje, Prešernova cesta 1, 3320 Velenje.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
ca: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. t. Urednik fotografije: Gregor Katič. Franjo Bogadi
om: Igor Sarlah. Oblikovanje: Mi-uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881. E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
Milena Brečko-Poklič, Janja Intihar, Brane Jeran-ko, Špela Oset, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si

Poldetu je všeč slovenska obala
Stop! Tokrat v Laškem
——- St. 71 - 20. september 2005
INytl
Parni valjak, ki letos slavi 30 let, je kot vselej spravil na noge vse v dvorani.
Šest ur zabave
Petkov koncert v dvorani Zlatorog je bil čista zmaga nastopajočih, publike in organizatorjev.
Crvena jabuka, Parni valjak in Boris Novkovič so minuli petek skupaj z obiskovalci napolnili dvorano Zlatorog v Celju. Tako na odru kot v dvorani so bile zastopane najmanj tri sta-
rostne generacije, združene v več kot šest ur trajajoč koncert pop rock glasbe. Več o koncertu boste lahko prebrali v petkovi izdaji Novega tednika.
MC Foto: ID
Moja poroka na straneh Novega tednika
Če želite, da bi vaš najsrečnejši dan v življenju zabeležili tudi na straneh Novega tednika, nas pokličite na tel. št 4225-190 ali pišite na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
Praznovala Je generacija 55 s Ponikve
Po 35 letih se je prvič zbrala generacija sošolcev, ki so davnega leta 1970 zaprli za sabo vrata Osnovne šole Ponikva.
Prostor, kjer je bilo srečanje, je bil okrašen z baloni ter barvastima plakatoma, ki sta opozarjala, da so prestopili v drugo polovico stoletja oziroma srečali abra-hama. Vsak udeleženec je ob prijavi prejel posebej v ta namen izdelane vstopnice. Na zadnji strani so se vsi podpisali, kar bo hkrati s slikami lep spomin na srečanje. Preden so začeli s praznovanjem in pozdravom, so minuto molka posvetili v spomin že preminulim učiteljem in sošolcem.
Muzikant je začel igrati poskočne melodije, zato so vsi planili na plesišče in se vrteli ob poskočnih melodijah. Počutili so se kot najstniki in prav nihče ni pomislil, da jih lovi Abraham, saj so mu to noč zagotovo ušli. Za humorni del je poskrbel program s šaljivimi pesnitvami za vsak predmet posebej. Večer so popestrili z ugankami in nagradnimi vprašanji, da so tako pobrskali po spominu na šolske dni. Veliko pozornost je pritegnila tudi podelitev priznanja, ki sta ga prejela sošolca Franci in Milena Zupane, ker sta poročé-na že vrsto let. Vsi prisotni učitelji so bili izredno presenečeni nad tako skrbno pri-
pravljenim programom. Čast narediti prvi rez na torti je pripadla razredničarki Tereziji Gobec. Učiteljica Slava Kovačič ni mogla skriti presenečenja in je pohvalila izjemno pripravljeno in organizirano srečanje. Vsem učiteljem, ki se kljub vabilu niso odzvali, pa velja neopravičen izostanek. Redke so namreč generacije, ki pripravljajo praznovanje v takem obsegu, zato takih priložnosti za srečanja ni veliko. Glavnemu organizatorju srečanja Petru Mlakarju se je sošolka Tatjana v imenu generacije 55 zahvalila za vso skrb ob pripravi ter mu izročila spominsko darilo.
PM
Polde se je med počitnicami pridružil še Saši Cilenšek, ki ga je odpeljala s seboj v Piran, kjer ji je ušel in se skril v spomenik nagca. Bil pa je tudi z Ireno in Vladom Pcelovcem v Izoli. Ker mu je bilo hudo, ko so se s čudovitega dopusta morali vrniti nazaj, mu je Irena izpolnila željo, da si je zadnjič ogledal slovensko obalo -kar z dlani. V naslednjih številkah bomo objavili samo še nekaj fotografij, ki so prišle v ožji izbor, nato pa bomo kmalu objavili avtorja najbolj izvirne fotografije in mu podelili bogato nagrado.
Maja Gorjup in ostala ekipa nagradne igre Stop! Radio Celje za vami pelje! je nagrajence tokrat lovila na laškem območju. Opis svojega vozila sta v etru Radia Celje Slišala Nives Sešel iz Laškega in Rado Deželak iz Trbovelj in tako sta dobila nagrado naše medijske hiše. Odmevna nagradna igra še vedno ni končana, zato napnite ušesa, če ste na cesti in ne zamudite lepe nagrade Radia Celje, če vas naša ekipa ulovi na terenu.