62 let Gorenjski časnik od leta 1947 PfiVl PRtDHOĎNÍ K TEDNIK GOSENJEC lETA IQOO PETEK, 27. MARCA 2009 Leto LXII, Št. 24, cena 1,35 EUR, 10 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčtak Časopis izhaja ob torkih tn ob petkih naklada: 22.000 izvodov Loka na • • pasijon Drevi bo generalka, jutri zvečer pa premiera največje dramske igre na prostem v Sloveniji, Škofjeloškega pasijona. Danica Zavrl Žlebir jajo v življenje. Znova bo sijon posebnost ki so jo lani uprizorjen v izvirnem (post- konec leta vpisali v register SkûQâ Loka - Besedilo Škof- no-velikonočnem) času, v iz- žive kulturne dediščine. jeloškega pasijona je leta vimem kiaju (mestu Škofia Škoiia Loka je pripravljena 1721 napisal pater Romuald Loka) in na izviren način. na ponovno uprizoritev pasi-Marušič» gre za prvo dram- Tako kot nekdaj v procesijski jona. Gradovi in cerkve zve-sko besedilo v slovenskem predstavi sodelujejo igralci s čer že žarijo v rdeči pasijon-jeziku in najstarejšo v celoti širšega loškega območja. Ka- ski barvi, v mestu so izobeše-ohranjeno režijsko knjigo v kih osemsto je vseh sodelav- ne zastave s simboli pasijo-Evropi, kar temu baročnemu cev pasijona, največ je med na. na štirih mestnih prizo-delu daje še poseben pomen. njimi igralcev ljudskega Iju- riščih postavljajo odre, igralci Izvirnik hrani loški kapudn- biteljskega gledališča in in drugi umetniški ustvarjal-ski samostan. Pred desetlet- osemdeset konjenikov, ki d še dopolnjujejo zadnje prijem je pasijon po dolgih letih oblikujejo slike dvajsetih pri' prave. Jutri bo prva predsta- molka doživel ponovno upri- zorov pasijonske igre. Zaradi va, v prihodnjih treh tednih zoritev» sedaj ga znova obu- vsega tega je Škofjeloški pa- se jih bo zvrstilo še sedem. Z ene od vaj za Škofjeloški pasijon 2009 / Tem«! Pauiiis 40% ceneje! Redna cena kompleta 18,60€ Kupon za 2 vstopnici za ogled katerekoli predstave (razen predstav v 30 tetiniki) v Koloseju De Luxe v Kranju, 2 srednji točeni brezalkoholni pijači in 2 srednji pokovki lahko kupite od 18.3. do 29.3 oz. do prodaje vseh kuponov v megamarketu Interspar Kranj In trgovinah Spar Kranj na Planini ter Spar Kranj na Zoisovi. Več na www.spâr.$i. ® kolosej De Cute r J < « Spomladanska ponudba POTROŠNIŠKIH KREDITOV je tokrat ve{ kot lij^f UGODNA.^' ^^^ Gorenjska Banka » irt tf I Nepozabni Matija Majar Ziljski Letos mineva dvesto let od rojstva Matije Majarja Zlljskega, nepozabnega narodnega buditelja in očeta programa Zedinjene Slovenije, temeljnega slovenskega državotvornega besedila. Naš Časopis bo to obletnico počastil z izletom na Koroško, katerega vrh bo prva Čezmejna Glasova preja. Njen gost bo dr. Teodor Domej, zgodovinar in šolski nadzornik, ki je tudi velik poznavalec Majarjevega življenja in dela Z njim se bo pogovarjal publicist Miha Naglič. Preja bo v gostilni Stara pošta (pri Pepci In Ludviku Druml) v Bistrici na Zilji» v soboto, 4. aprila, ob 17. uri. Gorenjski glas v sklopu Pre/e pripravlja izlet na Ziljo. Podrobnejši program izleta si preberite na strani 4 v Kranjskem glasu. \ a s; C/i AKTUALNO Plastiko bi umaknili z jezera v blejski občini pripravljajo nov odlok o plovnem režimu na Blejskem jezeru, s katerim naj bi natančno določili območje plovbe in vrsto plovil, ki lah. ko plujejo po jezeru, Omejili náj bi tudi število privezov» kar je že razbu* rilo lastnike Čolnov. ŠPORT jeseničani prvaki brez poraza Hokejisti Acroni jesenic so tako v polfinalu kot finalu državnega prvenstva brez poraza ugnali nasprotnike in se v ponedeljek zvečer zasluženo veselili tridesetega naslova državnih prvakov. cc + Doma v kuharja v Glasovt prilogi CC-i- smo tokrat za Gorenjca meseca izbrali Roberta Kranjca» ki je minuli teden z dolgimi poleti navduševal v Planici. "Je zelo zabaven človek. Vedno je v git>anju in ne mara poležavanja," o njem pravi Žena Špela. 10 ZADNJA Presrečni mamici velikih družin Manjo Kem iz Velesovega in Marijo Šenk îz Hotemaž smo na materinski dan obiskali v kranjski porodniinici. v obeh družinah sta se rodila osma 24 VREME Danes bo ddno jasno, jutn ho oblačno, obiasnobo dezeïKÙo. Pihal bo pihal juffizahodnik. V ned^o bo oblačno in dežeiw. 1/13 juin: pretežno oblačno m CN o s fS m m S) à é ë i 2 POLITIK danica.zavrl @£-giôs.si GORENJSKI GLAS petek, 27. marca 2000 Uue^ANA Marjana Tičar Bešter znova predsednica Na letni skupščini Notarske zbornice Slovenije je bila za predsednico znova izvoljena Kran)čanka Marjana Tičar Better, notarka v Škof;i Loki. Minister za pravosodje Aleš Zalar je poudaril, da si želi dobrega sodelovanja z notarsko zbornico, saj se zaveda pomembne vloge> ki jo ima notariat v okviru slovenskega pravosodnega sistema. Ministrstvo bo začelo pripravljati zakonske spremembe, ki bodo okrepile položaj notariata, prenesle nekatere nesporne zadeve, zlasti na področju vodenja zapuščinskih postopkov, pa tudi razbremenile sodišča. Pri tem računa na tvorno sodelovanje notarske zbornice in druge strokovne javnosti. D. 2. Laško Maša za žrtve pobojev Tiskovni urad Slovenske škofovske konference je sporočil, da bo v nedeljo, 29. marca, v cerkvi sv. Martina v Laškem spravna slovesnost v spomin na žrtve poboja v Hudi Jami. Ob pol treh bo križev pot, ob treh pa maša, ki jo bo daroval mariborski nadškof pomočnik in apostolski administrator celjske škofije Anton Stres. "Kristjani smo poklicani, da pri procesu sprave sodelujemo in da za žrtve in za njihove morilce molimo," je zapisai tiskovni urad. j. K. arih izžrebanemu naročniku Časopisa Gorenjski Glas ( Avtokarto prejme PAVLE ŠUŠTAR iz Kamnika. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Gratis vstopnice Za Ško^eloákí pasijon 2009 Kar deset Glasovih naročnikov si bo lahko brezplačno ogledalo predstavo, ki bo na Mestnem trgu v Škoiji Loki v soboto, 4. aprila, ob 20. uri. Odgovorite na nagradno vprašanje: Koliko uprizoritev bo predstavljenih na letošnjem Škofjeloškem pasijonu? Odgovore pošljite na: Gorenjski glas^ Blei-weisova c. 4, Kranj, ali na: koticek@g-gla$.si. najkasneje do srede, 1. aprila. Žreb bo določil prejemnike vstopnic, ki jih bodo prejeli po pošti. Za dobrodelni koncert Tereze Kesovije Dva dni kasneje, 6. aprila, pa nas bo ob 19. uri v Festivalni dvorani na Bledu s svojim koncertom ogrela legendarna Tereza Kesovija. Povejte, odkod Tereza izvira, in sodelovali boste v žrebanju za 6 brezplačnih vstopnic. Odgovore pošljite na isti naslov kot za pasijon, prav tako najkasneje do 1. aprila. Nagrajenci bodo objavljeni v 26. številki Gorenjskega glasa. Vtisi z Zimojade Gorenjski glas je tri naročnike razveselil z družinskimi smučarskimi kartami. Poleg ugodne smuke, čeprav malo vetrovne. so uživaii še v zabavnem programu. Prav vse tri družine so se nam oglasile, polne prijetnih vtisov. Žttnikovi pravijo, da je bil to lep zaključek smučarske sezone, družina Dež* man se je imela enkratno, PogaČnikovi pa so nam poslali celo simpatično razglednico s Starega vrha. hVo. a vam ta /^^Ueteh dan 5tarer?i vrfiLL- IU iň orenýki Bleivi/eiso^a yi-i íoritnn A-Om kr ê ea^pćp Kako so šteli izbrisane Opozicijske stranke so vložile zahtevo po parlamentarni preiskavi za ugotovitev odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z izbrisanimi. Danica Zavri Žlebir Ljubljana • V strankah SDS, SLS in SNS zahtevajo paila-mentamo preiskavo v zvezi z izbrisanimi, ker obstaja raz* korak med Številom izbrisanih iz leta 2003 in letošnjim. Talaat so govorili o 18.305 izbrisanih, po najnovejših podatkih jih je 25.70Î. Zakaj razlika, je bilo štetje izbrisanih na ministrstvu za notranje zadeve tedaj in danes politično motivirano, sprašujejo v opoziciji. Odgovornost bi no z izbrisanimi, in da drži številka 25 tisoč. Poudarila je, da strokovnim službam ministrstva zaupa, parlamentarne preiskave pa se ne bojijo, ker je na ministrstvu vse jasno, zakonito in pregledno. Zavrnila je vse navedbe predlagateljev preiskave, tudi očitke o korupciji, in dejala, da očitno skušajo storiti vse, da bi onemogočili izpolnitev ustavne odločbe. Slednja predvideva izdajo dopolnilnih odločb, kar že poteka in jih je bilo doslej izdanih že lahko pripisali tako Radu Bo- Katarina Kresal, ki je bila ta teder» na obisku na Gorenjskem, več kot tisoč, v nadaljevanju hincu, notranjemu ministru i« zavrnila vse navedbe pobudnikov parlamentarne iz leta 2003. aJi aktualni no- preiskave. / fo»; buw tranji ministrici Katarini Kresal, kar pa naj razišče par- bej. Sedanji način reševanja manje zakona za nazaj, češ vaiišča. prijavili v postopek in pa tudi sprejetje posebnega zakona. Po njem se bodo lahko izbrisani, ki nimajo prebi- lamentama preiskovalna ko- izbrisanih, ki v prvem kora-misija. Govorijo tudi o mož- ku predvideva izdajanje do-nosti korupcije. Poleg tega polnilnih odločb in v drn- da je v neskladju z vsemi pravnimi zakonitostmi. Ministrica za notranje za- odločil, ali so do zahtevanega predložili vse potrebne dokumente, upravni organ pa bo očitajo tudi neustrezno i^- gem sprejetje posebnega za- deve Katarina Kresal, ki je upravičeni. Sicer pa se bo Ka- ševanje odločbe ustavnega kona, ki bo urejal položaj bila ta teden na Gorenjskem, tarina Kresal na redni seji dr- sodišča v zvezi z izbrisanimi, vseh tistih, ki nimajo stalne- se je na zahtevo o parlamen- žavnega zbora, ki poteka ta ki bi ga morali po mnenju ga prebivališča, se jim nezdi tami preiskavi odzvala z za- teden,vinterpeladji, kista jo opozidje reševati z ustavnim sprejemljiv. Poslanec SDS gotovilom, da so strokovne zopernjovložili SDSinSNS, zakonom in preverjanjem Branko Grims pravi, da je službe natančno pregledale zagovarjala ravno zaradi vsakega posameznika pose- nesprejemljivo zlasti spreje- vso dokumentacijo, poveza- vprašanja izbrisanih. Kdo bo Srotov naslednik jih imamo iz medijev, slednji ne ogreva za kandidaturo. Stvari bodo bolj jasne po seji strankinega sveta, pa tudi na Z odstopom s funkcije predsednika SLS je Bojan Šrot nekoliko preseneti celo svoje strankarske kolege. Danica Zaviîl Žiíbir Gorenjskem se bosta sestala oba regijska odbora. Na konusu, ki naj bi bil še pred ev-ropsldmi volitvami, ne bodo teden pa je na svetu stranke predsednika, SLS vodi pod- volili le predsednika, temveč odstopil in s tem deloma pre- predsednik Janez Podobnik. na novo tudi vse druge orga» Kranj • Spomnimo, da je senetil, kakor je dejal tudi "Na pokrajinski ravni še ča- ne stranke. Tudi Gorenjd predsednik SLS Bojan Štot predsednik regijskega odbo- kamo sejo sveta strarilce, ki bo bomo podali svoje predloge, že takoj po lansldh volitvah v ra SLS Marjan Babič. Člani odločil o tem, kako naprej. V saj želimo biti zastopani v državni zbor, kjer njegova stranke sicer sprejemajo nje- stranki govorimo o dveh kan- organih stranke, kajti to je do- stranka ni biia posebno gove razloge, češ da je težko didatih za prihodnjega pred- bro tudi za regijo. Trenutno uspešna, ponudil odstop, delovati v strankinem vrhu, sednika, Radovanu Žerjavu imamo v strankinem vrhu Toda v organih stranke so če niso vključeni niti v parla- in Francu Bogoviču (oba sta Mihaela Prevca, ki je predsed- ocenili, da predsedniku za- ment niti v vlado. Do kongre- poslanca državnega zbora}, nik glavnega odbora SLS," upajo, ill ga niso razrešili. Ta sa, ko bodo volitve novega vendar se po informadjah, ki nam je povedi Marjan Babič. Rebalans proračuna proti krizi Danica Zavri Žlebir cev, ko se udeležujejo mednarodnih dejavnosti držav- povedal začetek izdajanja odločb izbrisanim. nil premier Borut Pahor. Država mora namreč zagotoviti denar za izvrševanje ukrepov proti gospodarski krizi. Koa- lidjski poslana so menili, da so ukrepi pravi, medtem ko Ljubljana • Državni zbor je ta nega zbora, posega v demo- Z obravnavo rebalansa opozicija zahteva, da se te- meljiteje poseže v javno porabo. Finančni minister teden začel z izredno sejo, kratične pridobitve slovenske proračuna pa se je začela katere sklic so zahtevali po- in evropske družbe in je v na- redna seja državnega zbora, sland SDS in SNS, razprav- sprotju z ustavo. Ta sklep je Z rebalansom se za 17 od- Franc Križanič pa je povedal, Ijali pa naj bi o ravnanju po- podprlo 47 poslancev, SDS stotkov pove6ijejo odhodki, da je proračunskih prihod- slancev, ko se udeležujejo mednarodnih dejavnosti dr- in SNS pa sta sejo obstruira-la. Ti dve stranki sta izredno največ na področju trga dela kov 8,78 milijarde evrov, od-in delovnih razmer (:82 od- hodkov pa 9,92 milijarde, to- žavnega zbora. Poslana pa o sejo zahtevali zaradi ravna- stotkov), gospodarstva (138 rej je proračunskega pri- tem niso razpravljali, temveč nja predsednika odbora za odstotkov), znanosti in teh- manjkljaja čez milijardo ali le podprli sklep zunanjepoli- zunanjo politiko Iva Vajgla noioškega razvoja (70 odstot- 2,94 BDP. Pripravljajo pa se tičnega odbora. Ta pravi, da (Zares), ko je med obiskom v kov) ter izobraževanja (9 od- že na nov rebalans proraču- razprava o ravnanju poslan» Beogradu decembra lani na- stotkov), je poslancem pojas- na, če se bo BDP zniževal. M styls Od popusta do razprodaje zalog M J v trgovini Dete jica v Tržiču styls V i GORENJSKI GLAS petek, 27. marca 2009 A KTU i LNO info@g-glas,si 3 Plastiko bi umaknili jezera Z novim odtokom o plovnem režimu na Blejskem jezeru bodo omejiti število privezov, kar je razburilo lastnike čolnov. Matija Rant membno je. da jezero živi, zato bi morali tudi turistom omogočiti uporabo lastnih čolnov. Jezero je lepše, če so na njem jadrnice, jadralne deske ... Seveda pa je treba postaviti določene omejitve/" jo je dopolnil Miran I^viič. Svetnike je zlasti zmotilo, ker so po njihovi razlagi odloka z jezera pregnali tudi pjetnje v obliki labodov, s čimer bi bila po njihovem okrnjena turistična ponudba Bleda. Aleksandra Zumer je pojasnila, da se tako imenovanim labodkom plovba ne prepoveduje, obstaja pa pro* biem njihovega priveza, saj občinski prostorski načrti prive2a na sedanjem mestu ne predvidevajo. "Obstajajo številni privezi, Id jih v tem odloku nismo zajeli, saj so žc zdaj tam nelegalno in jih z odlokom ne moremo kar plovba, in vrste plovil, tí iah- tudi pristanišča in vstopno- Poleg tega, je opozorila svet- tako legalizirati. Postopek za ko plujejo po jezeru. "Plasti- izstopna mesta za plovila, niča Jana Spec, ni smiselno, to je namreč precej zahte- ka na Blejskem jezeru ne bo Prav to je najbolj razgrelo da se ljudem okrni pravica, s ven," je razložila Aleksandra dovoljena, " je poudarila sve- svetnike, saj so se nanje obr« katero so si ustvarjali doho- Žumer, ki se strinja, da bo tovalka za pravne zadeve pri nili številni občani, ki imajo dek. pri čemer je imela v kljub temu treba poiskati re- občini Bled Aleksandra Žu- že vrsto let svoje čolne, a mislih izposojo čolnov. "Po- šitev, sprejemljivo za vse. Bled - "Odlok mora biti živ-Ijenjski in ne sme okrniti de- javnosti, ki se že zdaj odvijajo na jezeru," je ob obravnavi osnutka odloka o plovnem režimu na Blejskem jezeru pozval svetnik Ludvik Kerč-mar, njegovim besedam pa so pritrdili še Številni drugi svetniki. Obenem so se strinjali, da je na jezeru treba narediti red. V vročo razpravo je posegel tudi direktor občinske uprave Boris Malej. ki je opozoril, da morajo s sprejetjem omenjenega od* loka pohiteti, sicer lahko ogrozijo naložbe v Veliki in Mali Zaki, ker ne bodo pra« 3 vočasno dobili gradbenega dovoljenja. Občina je z novim odlo- Občina Bled pripravlja odlok o plovnem režimu na jezeru. kom zelo natančno opredelila območje, iqer je dovoljena mer. Natančno so določili bodo zdaj ostali brez priveza. Civilna iniciativa zaostruje pritiske Društvo gibanja proti širitvi in hrupu letališča Lesce opozarja na nepravilnosti, občina očitke zavrača. Marjana Ahačtč ta dve vzletno pristajalni ste« ture. ki jo bo kasneje na la- se ne smejo sekati za avtoce- ..............................................................................zi, ne da bi bila izdelana eko- hek način olastninila. Kot je sto. Asfaltirana steza pomeni Lesce • Prav v teh dneh na nomska in okoljska študija še povedal Zalokar, so od via- boljšo varnost, manj hrupa pristojni upravni enoti teče upravičenosti tega projekta," de že dobili odgovor, da je ta in manjše stroške vzdrževa- postopek pridobivanja grad- je na nedavni novinarski ministrstvo za okolje in pros- nja. Verjamem, da bomo benega dovoljenja za presta- konferenci poudaril Miha tor ter ministrstvo za promet projekt zaključili še letos: vitcv in asfaltiranje vzletno Zalokar, predsednik druátva. prosila, naj zadeve §e enkrat imamo dokumentacijo, de- pristajalne steze na letališču Občini očitajo, da se pri pri- podrobno proučita. Lesce. Zato je društvo giba- dobivanju gradbenega dovo-nja proti širitvi in hrupu leta- ljenja oviram izogibajo s Na pismo društva pa se je odzvala tudi Občina Radov- nar in izbrane izvajalce. Zdaj je na potezi upravna enota. Takoj ko dobimo pravno- lišča Lesce z odprtim pis- spremembami projektne do- Ijica, ki vse očitke zavrača in močno gradbeno dovoiienje, mom pozvalo vlado, naj od kumentacije, da projekt ne je s svojimi argumenti prav začnemo delati; izvajalec občine Radovljica zahteva upošteva spremenjenih tako seznanila vlado. "Nekaj projekt lahko konča v dveh vračilo 2,4 milijona evrov. predpisov o letališki dejavno- sredstev smo za projekt seve- raesedh," je še povedal Mar- kolikor jih je za zasuk in as- sti in da je občina denar, Id da že porabili, je pa v letoš- četič in na očitek, da si manj- faltiranje letališke steze v ga je za prestavitev steze na- njem proračimu zagotovlje- šina na račun davkopiačeval- Lescah ob gradnji nove avto- menil DARS, že zdavnaj po- nih nekaj manj kot dva mili- cev gradi drago infrastruktu- ceste občini pred nekaj leti že nakazal DARS. "Vladi rabila. Skrbi pa jih tudi, da jona evrov zanj," očitke o že ro, še dejal, da o prodaji ob- bo porabljenega veliko dav- porabljenem denariu zavra- činske lastnine, kakršna je smo pisali zaradi trmastega koplačevalskega denarja za Ča direktor radovljiiSke občin- letališče v Lescah» odloča ob- vztrajanja Občine Radovljica, projekt, s katerim bo. kol ske uprave Boris Marčetič. činski svet ter da sedanji v da se z denarjem, namenjenim gradnji avtocest, zgradi- pravijo, peščica ljudi prišla do dobičkonosne infrastnik- "Prestavitev steze je potreb- proračunu za letošnje in pri- na, kajti ravnine pristajanja hodnje leto tega ne načrtuje. Kamnik Občina Kamnik praznuje Kranj Priznanje za odličnost pri plačilnem prometu 9 Ob obletnici rojstva generala Rudolfa Maistra praznujejo : The 8ank of New York Mellon, ki je ena od vodilnih sveto- danes v Kamniku občinski praznik. Osrednja slovesnost, • vnih finančnih institucij, je Gorenjski banki podelila nagrado zaradi katere bo središče mesta za nekaj ur zaprto za pro- i za odličnost pri izvajanju mednarodnih plačil v letu 2008. met, se bo začela ob 16.30 s koncertom Mestne godbe Kam- • Kot so ob tem povedali v Gorenjski banki, je učinkovito in nik )n nadaljevala ob 17. uri pred spomenikom Rudolfa Mai- : kakovostno izvajanje plačilnega prometa s tujino že dlje stra, kjer bo govornica ministrica za obrambo Ljubica Jelu- : časa njihova konkurenčna prednost. Strankam svetujejo pri šič. Slavnostna seja občinskega sveta bo v kulturnem domu, j izbiri najprimernejšega plačilnega instrumenta ali bančne kjer bodo podeUli tudt občinska priznanja. Več dogodkov se : povezave, hkrati pa so tudi odličen posrednik pri opravlja- bo v Kamniku ob prazr^iku zvrstilo tudi jutri • Maistrov po- : nju vseh vrst poslov mednarodnega plačilnega prometa. Pri hod, ogled prenovljenega Prašnlkarjevega dvorca, Maistro- : tem jim poleg ugiednega priznanja veliko pomeni tudi poziva podoknica in dobrodelni Županov pies. )• P. i tiven odziv strank. C. Z. Suzana P. Kovač i č C. s kanglico po vodo a Gorenjskem večinO' vira blizu občinskih pisarn so ma na vseh koncih in nam prišepnili, da so se na oh- skoraj vedno lahko pi- Čini tega problema kar nekaj jemo vedo izpod pipe. Na srečo časa otepali. Seveda, plačati bo in vsaj za zdaj k. Na Komu- treba. Ampak če bi začeli sešte- nali Kranj pa se v tem trenutku vati denarce za vsako cistcmo ubadajo s povsem dmgim pro- 2 nekaj "ku biki " vode, samo en blemom, usihajoàm virom, ki prevoz pa stane skoraj sto ev- naj bi zagotavljal vodo za vo- rov? In cn prevoz konec tedna dohran, ki so gfl zgradili v bli- sploh ni dovolj... žíni C0ste javomik-Jořt nad Vedno 50 priorité. Tudi ko si Kranjem. Iz vodohrana zago- ustvarjamo dobrine za življe-tavljajo vodo za vad Pševo, ja- nje, večinoma najprej poskrbi-vomik, Čepulje in celo za ob' mo za temelje. Za stanovanje, jektevrh jošta. Prebivala so se morda celo hišo in šele potem se namreč pred nekaj leti razvese- ozremo naokrog po še čem. Polili novega vodovoda, za katere- dobno naj bi bilo z občino. Vega so št sami primaknili nekaj likokrat slišim na terenu od Iju-denafja; jjo tisoč nekdanjih to- di, najvendarie najprej poskrbi-larjev na hišo^ Ker vodni vir jo za ir^astrukturo, Še posebg' usiha, morajo gasilci za nemo- tisto, ki je pod zemljo (res da se teno preskrbo večkrat dovažati ta ne vidi na prvi po0ed in seje vodo. Takšno stanje traja že zařo z njo težje hvaliti!), šele leto dni, še najmanj smo zado- potem za nadstandardně na-voljni spojasnilom tístífi, ki vo- ložbe. Sprašujem, ali je nalož- dijo kranjsko občino. Pričako- ba v novo zaetie in štiristo me- vali bi, da bi v tem času problem že r^li, pa se zdi. da še niso niti na sredini. Kaže se trov novih cevi prioriteta za kranjsko oblast ali pač ne? Pred nekaj leti so na jošt pri- namreč nov vodni vir le nekaj peljali vodovodne cevi. Kakšen sto metrov stran od. obstoječega dogodek je bil to (res da v pred' vodohrana. Komunala ima za volilnem Času!), koje iz pipe naložbo rezerviran denar v ok- pritekla pitna voda. Vsekakor viru amortizacijskih sredstev, pa si v novem tisočletju, in to na občini pa je, da pridobi so- na Gorenjskem, ne želim priso- gio^a za odkup zemljišč in da pihati na jošt in plačati za zagotovi dostop do novega vo- vodo, ki se pretaka po ceveh v dovoda po gozdni poti. Up ra- pipco • iz gasilske cisterne. In vni postopki so dolgi, pridob iva- da ne pozabim, samo še kan^i - nje so^sij prav tako, se izgo- co za vodo moram kupiti, pa varjajo rui občini. Ampak leto bom spet zavrtela kolo časa za dni, paše nič konkretnega ? Iz nekaj krepkih desetletij nazaj.,. Gorenjski Glas ODGOVORNA UREDNICA Manja Volčjak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Za p^otn ik, Danica Zavri Žlebir UREDNIŠTVO NOVINARJI-UREDNIKI; Bo$ijan Bogataj, Al^ka Bmn, Igof Kavčič, Suzara P. Kovačič, UrSa Petemd, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubíc. Cveto Zaplotnik, Danka Zavri Žlebir, Štefan Ža^; stalni sodelavci: Marjana AhaSč. Maja Bertoncelf, Ma^'až CregoriČ, Ana Hartman, jože KoŠnjek, Milena MildavdČ, Miha Ndgli^ jasna Paladin, Mâijeta Smolnikar, Ana Voí^k 06 U K0\^ A ZASNOVA Jernej Stritar, licvarStritar d.0.0, TEHNIČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFIJA Tina Doki, Corazd Kavač LEKTORICA M aijeta Vozlič VODJA OGLASNEGA TRŽENJA Mat^d Žvižáj CORENjSKI Glas (iSSN j< bUgovnd m storitvena znamka pod Št 9771961 pH Undu RS 2d Ínt«kMuailr)o lastom d. Ustanovitelj m izdajatelj. Cor«n|$ki glas, Kran) / Direktorica* Menja Volćjak / Naslov: 8leiwe(Sova tttU 4000 Kranj / Tei*: 04/201 4100| fax: 04/201 4213, email: in al I oglasi in osmrtnice: teLr 04/201 42 47 / D(?l^vni ië%: od ponedefjka do ^rtka neprekinjeno od & 6019* ur«^ petek od S. do 16* ure, s^tote, nedelje In p;aznil;i zaprto* / Coreniski glas je polredniki Izhaja ob torkih fn petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, letopis Coren|sk& {enkrai letno) In devet lokalnih prilog / Tisk: Drucit Cannthia QmiH & CoKQ. St Veit/Clan {it Vid m Clini), Avsinja / Naročnina: tel.' 04/201 42 41 / Ceria Ír/odat t.35 tOR, fetna na* fo^nina: 140,40 ÉUR: Redni plačniki imaio 10 % popostai polletni 20% popuna, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DOV op stopnji oarofmna Se upoitev:^ Od tekoče iievik ke časopisa pisnega preklica, srtl^a od začetka nas(edniega obračunskega obdobja / atne storitve: po ceniku: oglasno trlenje: teF: 04/ 201 42 48* à > 4 GORENJSKA -/»©g«'«^ .SI GOREN)SKI GUS petek, 27. marca 2009 Ob selitvi tudi donacija Zavarovalnica Triglav je ob selitvi tržiškega predstavništva na Deteljico Zdravstvenemu domu Tržič donira a dva tisoč evrov. Ana Hartman Odprtje novih prostorov ....................................... so združili s predajo dom- Tržič • Tržiško predstavniš- cijskega čeka v vi§ini dva ti« tvo Zavarovalnice Triglav se soč evrov Zdravstvenemu je minulo sredo 2 dose- domu Tržič, ki ga je Kle- danje lokacije na Balosu ment izročil splošni zdrav» preselilo v nove prostore v niči Alici Kikel. Ta je pojas-Trgovskem centru Detelji- nila, da jim bo donacija ca. "Na novo lokacijo smo omogočila nakup posebne se preselili predvsem zara- prenosne tehtnice za tehta- di potreb Tržičanov, saj nje novorojenčkov na tere-so bili naši stari prostori nu. ki fe doslej še niso ime- popolnoma neprimerni» predvsem pa niso bili primerno dostopni. Zavaro- li. "Uporabljale jo bodo pa-tronažne sestre, ki bodo po novem ob obisku novoro- vancem bodo §e naprej na jenčkov mamicam lahko ta- voljo vse naše storitve, leda koj povedale, kako njihov jih bomo odslej ponujali v otrok napreduje v rasti in priietnejših in dostopnejših razvoju," je razložila Kiklo- prostorih/' je poudaril Aleš va in dodala, da bodo del Klement direktor kranjske donacije namenili tudi za območne enote Zavaroval- nakup opreme za izvajanje nice Triglav. materinske šole. Direktor kranjske območne enote Zavarovalnice Triglav Aleš Klement je donacijski ček izročil zdravnici Alici Kikel. Dolina rešuje težave vodo študije kažejo» da je količina zajete vode v občini Kranjska Cora dovolj velika» problematične so povezave med vodovodi. Mariana AhačiČ Kot ie pokazala študija» Kranjska Cora • Neka; več Kranjska Gora trenutno kot osem milijonov evrov bi porabi 42 litrov vode potrebovali v občini Kianj- „g sekundo. ska Gora, da bi temeljito in a # 1 v ^ ♦ , , ...., ^ ' Ce DO poraba naraščala za dolgo resm težave z zago- . . 1 j »t tavljanjem čiste pitne vode P®'"^ zasedenih tako za svoje stalne prebivalce kot za številne obiskoval- ka padtetah bi je potrebovali 57 litrov» ce, ki tja prihajajo ob tako sedanji vodni virii pa zagotavljajo 70 litrov vode na sekundo. mienovanih konicah • obve-likih prireditvah ter na vrhuncih poletne oziroma j zimske turistične sezone, je pokazala študija, ki jo je za občino izdelalo podjetje, ki čela poskusno obratovati in se xikvarja z načrtovanjem si- bo vodo filtrirala tako, da bo stemov za preskrbo z vodo. do porabnikov prišla v pri- Vode je v Kranjski Gori do- memi kakovosti. Druga te- volj» pravijo strokovnjaki, le žava pa je ekstremna pora- Kranjska Cora Henrika Zupan, direktorica javnega podjetja Komunala sistem bi morali povezati ba vode ob konicah; kot tako» da bi zagotavljal pzavil- no prerazporeditev količin kaže študija, jo lahko rešimo z vo dohráni ustreznih navijali postopno. Začenja- tela Špik bistveno povečale. mo investicije, za katere so Med prednostne naloge pa ob najmanjši možni porabi velikosti na primerni viši- projekti že v izdelavi oziro- med drugim sodijo še pove- ni," je povedala Henrika ma smo zanje pridobili čanje vodohrana Železnica nad Kranjsko Goro, ki bo za- energije. "Največji problem je tre- Zupan, direktorica Komu- gradbeno dovoljenje." nutno verjetno občasna kal- nale Kranjska Gora. ''Zave- Tako naj bi v Martuljku še dostil povečanim potrebam nost vode, ki jo rešujemo z damo se, da je fmančni za- letos zgradili povezovalni tudi ob načrtovani gradnji vodarno na enem naših logaj za celovito reševanje vod s sistemom Log; potre- novega doma za starejše, ter največjih zajetij, zajetju Ju- preskrbe z vodo v občini ve- be po vodi se bodo namreč z obnova vodnih zajetij na rež. Vodama je pravkar pri- lik, zato bomo sistem pre« odprtjem prenovljen^a ho- Dovjem. Preddvor jutri čiščenje Preddvora in okolice Na začetku pomladi čistilno akcijo pripravljajo tudi v občini Preddvor. Potekala bo v jutri, soboto, 28. marca, začenja se ob 8.30. Vsi občant so povabljeni, da se pridružijo in s svojo udeležbo prispevajo k bolj čistemu in urejenemu okolju na območju občine Preddvor. Če bo slabo vreme, bo akcija prihodnjo soboto, 4. aprila. D. 2. i s pok^ O.si i CûnM zikûi o O 9 I* 4 6 PAKFT 6 P;RH0V Z RAZLIČNIMI MOTTVt » 9 d 1 i k J / C£fta u kos UNICEF VOSĆILKICE GLASBENE VOŠČILNICE I » 4 i » è 1 Pričarajte si velikonočno vzdušje i 0.3S€ Cena za k:as 3 & 5 6 i Zramka D SIQVIN11A I a & 0.n€ RAZCLËDN1CB » MaJe vrečke ! DARILNE VREĆKE ÍMt Velikf vnaikfi 0,w ZfomluB s 'S i VELIKONOČNE ZNAMKE 4 é é ^ # f r ' 'S 2,50 € Cena 2J ko» I # .5,29 € Ctrí2 ZAkfls v { 5»5O€ Ce ru) za kos Najicplî pnzmki se 2godijo v nijlepèem tasai. Ob veliki noći se pmn!^ prebudi z vonjon prszručiiih dobiTK» otmsom domate potic« ui barvno rezignuMtjo velíkoĎúůQíh putiov. ZfliUliic fvc^imznancetn vesele pnzniiie na vc^ilnicah m rvglednicah PZminec. Obvoz za osebna vozila bo urejen prek Starega vrha oziroma Mlake. Obvoza za tovorna vozila ne bo. Na državni cesti Škofja Loka-Češnjica bodo do 15 minut trajajoče popolne zapore ceste v Škofjt Loki, v mestu pa bodo popolne zapore Šolske, Kopališke in Fužinske ulice ter Studenca, po potrebi pa bo. Partizanska cesta spremenjena v enosmerno cesto. Obvezna smer bo veljala proti Groharjevemu naselju. Popolne zapore državnih cest bodo v naslednjih terminih: v petek, 27. marca, med 19.30 in 23. uro; v soboto, 28. marca, med 19.30 in 23. uro, v nedeljo, 29. marca, med 15.30 in 19. uro, v petek, 3. aprila, med 17.30 In 21. uro, v soboto, 4, aprila, med 19.30 in 23. uro, v nedeljo, 5. aprila, med 15.30 in 19. uro, v ponedeljek, 13. aprila, med 15.30 in 19. uro, v soboto, 18. aprila, med 19.30 in 23. uro, v nedeljo 19. aprila, med 15.30 in 19. uro. D. 2. astronomu OIbnu * v Hiši kulture smo gostili astronoma Marijar^a Prosena, ki je napisal knjigo o astronomu janežu jakobu OIbnu, kranjskem rojaku. Mafija Vclčiak tudi avtor, ki )e zatrdil, da je ..............................................................................knjigo posvetil Kranju. Vse Kranj - Profesor matemati- kaže, da ne bo ostal le pri ke, fizike in astronom Mari- knjigi, saj je že dal pobudo, jan Prosen sedaj upokojen da bi OIbnu v letošnjem letu živi v Kranju na Zlatem pol- astronomije v Kranju odkrili ju, kar je. kot sam pravi, ču- spominsko ploščo, pobudo dovit naslov, ki ga 2 veseljem je podprl Gorenjski muzej, prevaja v druge jezike. V svo- Najbolj primemo mesto bi jem raziskovalnem delu je bila kranjska gimnazija in naletel na pozabljenega as- nemara se bo to res zgodilo, tronoma janeža Jakoba Olb- tudi zaradi naklonjenosti na, tí je bil rojen v Kranju in ravnatelja Rozmana, ki je naje deloval na prelomu iz 17. v povedal, da bodo v Kranj pre-18. stoletje. Njegovo delo je nesli razstavo, ki so jo o slo-obudil v knjigi z naslovom venski astronomiji postavili Olben in astronomija, ki je v Mariboru. Marijan Prosent Majda Vehovec in Franc Rozman (od leve) pred kratkim izšla pri zalo- V knjigi o OIbnu je pred- žbi Jutro. Knjigo in avtorja stavljeno njegovo edino ti- tabelah so zbrani podatki za se je tudi s fiziko, geometri- sta pred tednom dni v atriju skano delo Efemerid, to so vsak mesec in za vsak dan jo, kemijo in celo z mejnimi naše časopisne hiše predsta- prve efemeride na Sloven- posebej, skratka Olben je področji znanosti. Knjiga, ki vila ravnatelj kranjske gim- skem. Za opazovanje neba opravil veliko delo. Knjiga je jo je o njegovem delu napi* nazije Franc Rozman in re- in nebesnih pojavov ni upo- izšla, ko je bil star 61 let, iz- sal Marijan Prosen, je zani- cenzentka knjige Majda Ve- rabljal instrumentov, tem- račune je veČ let delal v sa- miva tudi zaradi tega, ker hovec, ra\iiateljica osnovne več so plod natančnih izra- mostanu, kamor se je predstavlja tudi dobo, v kate- šole v Šerifurju. Ob koncu je čunov. Njegovo delo obsega umaknil. Olben je bil mate- ri je Olben živel, torej ne- 0 svojem delu spregovori! dvanajst strani preglednic, v maiik in astronom, ukvarjal kdanji Kranj. TUNjlCE Do zdravilnegd gdja po rtovi cesti Tunjlčanl in številni obiskovalci Zdravilnega gaja Tunjice so se minuli konec tedna lahko razveselili pomembne investicije, ki jo je občina lani izpeljala in zanjo dobila tudi nepovratna sredstva Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007 do 2013 v višini dvesto tisoč evrov. Slavnostno so namreč odprli 814 metrov dolg odsek razširjene in asfaltirane ceste od cerkve svete Ane do zdravilnegd gaja. Uredili so tudi parkirišče, javno razsvetljavo, odvodnjavanje in komunalne vode ter utrdili brežino. Celotna investicija je sicer ocenjena na sedemsto tisočakov. I. P. Prenovljena cesta bo pripomogla k razvoju turizma PONEDELIEK pralni praiki iiimehiald ČETRTEK sveže puratije In piičanije meso (postre?no) ♦ I do PETEK sadje in zeienjava SOBOTA svežesvinjsico meso (post rež no) 20% 20^/ CntrMddid, Cnrj v trwrfif lOa, lOMCalf« različne blagovne skupine NEDELIA Jogurti In siri 15% Akcijd velja od 23.3.2009 do 30.6.2009 in ne velja na Izdelke, ki so !e v akciji ter Izdelke iz Kataloga želja Jn Mojih 10 najljubših. Popusti se ne seštevajo. il ERIBE ■i m » avelia od:2K'3/dô SUPERMARKET Planet Kranj, Ljubljana BTC Dobrodelni koncert Tereze Kesovije Ponedeljek, 6. aprila 2009, ob 19. url 1 Festivalna dvorana Bled > Pred prodaja vstopnic; Turísliřno društvo Bled (04/S741 122) in na www.eventim.si A -V V a BLED Lions klub bled fUnT.i:.. Ml*Il Gorenjski Glas # i GORENJSKI GLAS petek, 27. marca 2009 vilma .stanovn îfc @ e-glas. si 7 Jeseničani prvaki brez poraza Hokejisti Acronija Jesenic so tako v po finalu kot finalu državnega prvenstva brez poraza ugnali nasprotnike in se v ponedeljek zvečer zasluženo veselili 30» naslova državnih prvakov. Vilma Stanovnik Lj u bij a n d • " Pričakovali smo, da se bodo tekme v finalu končale s tesnimi izidi, vendar pa je pomembno, da smo zmagali štirikrat zapored in zasluženo postali prvaki. To pač šteje, igre se pozabijo, čeprav res nismo prikazali posebno atraktivnega hokeja, " je po četrti zaporedni zmagi v finalu, ko so v ponedeljek vTivo]ijuz2 : 1 premagali Tilio Olimpijo, povedal jeseniški napadalec Anže Terlikar, ki je skupaf 2 drugimi hokejisti (podobno je pri Olimpiji) že nekaj časa brez zaslužene plače. "Denar smo na koncu še vedno dobili in upam, da bo tako tudi letos," je dodal Anže, ki si želi, da si bo na bližnjih kvalifikacijah z reprezentanco Slovenije znova priboril nastopanje v elitni skupini svetovnega hokeja. Najbrž pa za reprezentan- co vsaj letos ne bo več zaig- Tomaž Razingar se je skupaj s soigralci in navijači veselil pokala in 30. jeseniške hokejske ral jeseniški ostrostrelec zvezdice. ;poto;T.naDok Tomaž Razingar. "O reprezentanci ne razmišljam, to nicah ali morda odhaja v ka- ki ob naslovu državnih prva- bro Startali, nato pa je bilo je zame še daleč in po vsej terega od avstrijskih klubov, kov ni pokazal pravega vese- vse do konca, do današnje verjetnosti sem danes kon- Skoraj zagotovo pa bo re- Ija. "Utrujen sem, na ledu ni tekme, preveč napak," je čal letošnjo sezono," je po- prezentančni dres v prihod- bilo prave energije, čeprav ugotavljal Marcel Rodman. vedal Razingar, ki pa se je njem mesecu oblekel jeseni- smo imeli tudi dobre minu- Se bolj utrujeni in razo- razveselil pokala in nove ški kapetan Marcel Rodman, te. V sezono smo jeseni do- čara ni so bili v ekipi Til ie zvezdice jeseniškega kluba. "Kvaîiteta je bila na naši strani, imeli smo vratarja, Id je branil suvereno, in mis- Na skupščini Hokejske zveze Siovenije, ki so jo v pone- Olimpije, kjer igra tudi kar nekaj Gorenjcev. "Trudili smo se, toda tudi v finalu, podobno kot v vsej letošnji lim, da smo si jubUejno tri- pripravili na Bledu, so za novega predsednika po- ^^^ .g^^ ^ deseto zvezdico res zasluži- trdili Nestla Aljančiča. Ta naj bi zvezo najprej vodil eno zelo mi je žal, da nam ni li. Kljub naslovu prvakov pa leto, nato pa bodo znova glasovali o nj^vj zaupnld. uspelo dobiti niti ene fmal- s sezono ne moremo biti Nekdanji predsednik Aljančič, ki je zvezo zapustil z ve- ne tekme, saj smo si bili ne- povsem zadovoljni, saj v av- dolgovi, bo imel ob sebi tudi sanadj^o ekipo, ^^^^^^ strijskl ligi EBEL nismo .1 . ji 1 j j n^r pa smo na koncu morali ', ° , „ prav tako pa je prediral novo predsedstvo HZS. Ob ^ . , , , uspeli, kot smo načrtovali," priznati premoč |esenića- je dodal Razingar, ki pa še ni "Í®™ podpredsedniki Slavko Kanal«, Marko Po- „ p^^^jj R^j^^lji. želel povedati, ali bo v pri- ^^ "i Andrej Verlič ter Branko Noč. Pavie Kaviič, čan v zelenem dresu Egon hodnji sezoni ostal na Jese- Srdan Kuret, Jure Ahačič in Janko Popovič. Murič. V Kranju drugoligaški derbi To nedeljo se v Kranju obeta zanimiv nogometni obračun med ekipama domačega Triglava Gorenjske in Mure. ViiMA Stanovnik je Mura prvi zasledovalec, potnica za nedeljsko tekmo, štev. Tudi gostje so namreč v Kranj - Te dni bo pozornost zato bi bila zmaga proti am- bicioznim Prekmurcem za kjer bomo zopet močnejši za preteklem krogu remiziralj z Robnika in Stjepanoviča, Olimpijo. Boj za vrh, za prvi slovenskih nogometnih nav- Triglav zeb dragocena. Hkra- manjkal pa bo kapetan Dol- dve mesti, je odprt in želimo du§encev namenjena pred- ti bi ostati tudi v igri za vrh žan zaradi kartonov. Z zmago biti zraven," je pred nedelj- vsem naši reprezentanci, ki lestvice, kjer trenutno vodi bi potrdili dobro sezono, toda skim derbijem, ki se bo v jo najprej jutri, v soboto, v eldpa Olimpije Ljubljane s 35 v drugi ligi je vsaka napoved Športnem centm v Kranju za- kvalifikadjah za svetovno prvenstvo 2010 čaka obračun s točkami pred Alununijem, Id nehvaležna. Vsekakor pa tret-ima pet tođc manj» Triglav na je mesto po 18 prvenstvenih Češko, nato pa v sredo, i. tretjem mestu pa ima po krogih pomeni, ds je Trigjav maja, še v gosteh s Sevemo zadnji zmagi minuli konec obdrfal stik s kakovostnim vr- tance ta konec tedna ni prvo- čel ob 16.30, povedal direktor kluba Miian $ubic Zaradi tekme reprezen- Irsko. tedna v Zagorju 29 točk hom slovenskega nogometa. ligaških obračunov, tekme Ljubitelji nogometa v go- Tr^v po odhodu Marčete Olimpija in Aluminij sta v 17. kroga pa bodo odigrali renjski prestolnici pa že tež- v Partizan in poškodbah neka- eldpi vložila bistveno več, ena- tretjeligaši. "V športnem ko Čakajo derbi druge Hge terih igralcev vključuje vekipo ko pa tudi Mura in Še kdo iz parku v Stražišču bo jutri ob med domačo ekipo Triglava svoje mladince, dve pomladni druge lige. Vsekakor bi nam 14.30 tekma med Savo Kra- Gorenjske in Muro iz Mur- zmagi pa sta potrdili dobro veiiko pomenila prisotnost njem in Tinexom Šenčur- ske Sobote. Čeprav so Kranj- delo v pripravah. "Zmaga v gledalcev, saj pričakujemo jem, Roltek Dob gosti Slo- čani trdno na tretjem mestu, Zagorju je za nas odlična po- pravi derbi dveh dobrih mo- van, Kranj pa je prost Mladi hokejisti bodo napolnili Bled Danes se pričenja prvi od dveh tradicionalnih mednarodnih hokejskih turnirjev za igralcc do 12 in do 14 let, ki ga že štirinajstič ob koncu sezone gosti Hokejski klub Mlade kategorije Bled. Vilma Stanovnik Avstrije. Italije ter Olimpija ..............................................................................in domači klub M K Bled. Bled • Tradicionalno sta zad- Že prihodnji konec tedna nji konec tedna v marcu in pa bodo palice prekrižali ig-prvi v apriJu na Bledu v zna- raid stari do 14 let. Med semenju hokeja. Za drugi naj- boj se bodo pomerile ekipe večji turnir v hokeju na ledu iz Italije, Češke, Madžarske, v Evropi za mlajše kategorije Srbije, Hrvaške in Slovenije, {prekaša ga le velikonočni "Favoritov na turnirjih ne bi turnir v avstrijskem ZeU am izpostavljali. Pomembna sta Seeju) vlada veliko zanima- predvsem zato, da se mladi nje, tako da domači klub vsa- igraJd med seboj družijo in ko leto na dveh turnirjih go- nabirajo izkušnje na druga- sti 24 ekip. čen, boli zanimiv način. Se- Tako bosta turnir za igral« veda je vedno tiha želja, da bi ce do 12 let starosti danes zmaga ostala doma," pravi malo pred poldnevom odprli predsednik HK MK Bied ekipi selekcije Slovenije in Branko Tošič in skupaj z srbskega Beostarja, zaključil pa se bo v nedeljo ob 14. uri mladimi hokejisti vabi na tribune ledene dvorane na Ble-s tekmo za prvo mesto. Na du tako ta kot prihodnji ko-tumirju se bo predstavilo 12 nec tedna. Vstop je za vse ekip iz Madžarske, Hrvaške, brezplačen. Kranj Žvan gorenjski šahovski prvak v Kranju se je končalo gorenjsko člansko prvenstvo v 5ahu, ki se ga je udeležilo 35 Igralk in igralcev. Po pričakovanju je naslov osvojil prvi nosilec Žiga 2van {ŠS Tomo Zupan Kranj) pred Francem Rodmanom jesenke) ter naj* boljšim veteranom Borisom Cigličem (ŠD Murka Lesce). Veseli jih tudi vse večja udeležba mladih. Najboljši mladinec na turnirju je bil na skupno 4. mestu Mitja Rozman, ki je osvojil tudi prvo kategorijo, najboljša članica pa i3*letna Liza Škrlep, ki je naslov osvojila z zmago nad veteranko Lojzko Pongrac, ki pri svojih 7S letih zasluži vse čestitke za udeležbo na turnirju. S. O. 15 naših na Wembley! 'íD ' Iv ' ''1" ' . "O ' V .'ii-^', • .j meI •(.i'^'-jKf/i v na Wf-TDM'/;-, j^rgont i.TMrjjCflijn t ... -rj WWW.i5nasih.Si Sledite svojim sanjam! V HypoGroup ALPE ADR A ROKOMETNI KLUB SAVA KRANJ vabi na ogled rokometne tekme 1. A DRŽAVNE ŽENSKE ROKOMETNE LIGE RK SAVA KRANJ in ŽRK CEUE CEUSKE MESNINE v soboto, 28. 3, 2009, ob 18.00 uri v Športni dvorani na Planinil Î I i a SjGLUa ^UniCreditBa* Goienjski Glas 8 K simo n.sub ic@g-das.s i GORENJSKI GLAS petek, 27. marca 2009 škofja Loka Vaja na poruženem letnem kopališču Na letnem kopališču na Puštalu so v torek vendarle porušili dotrajan objekt, kar so lokalne reševalne enote izkoristile za akcijsko vajo. Predpostavka je bila, da je v nočnem lokalu prišlo do požara in eksplozije. Zaradi suma> da je Šlo za teroristično dejanje» so območje najprej "očistili" pripadniki policijske specialne enote, šele nato pa so gasilci, vodniki reševalnih psov in enote nujne medicinske pomoči lahko začeli gasiti požar in Iskati pogrešane osebe v ruševinah. Na vaji je sodelovalo 41 gasilcev iz PCD Škofja Loka, Stara Loka in Trata, devet vodnikov reševalnih psov iz Škofje Loke in Kranja, dva loška policista in reševalna ekipa iz Zdravstvenega doma škofja Loř;a. "Zadnjo podobno vajo smo izvedli že pred šestimi leti," je povedal organizator vaje in vodnik reševalnega psa Uroš Ovsenek. S. S. Praše O S ku bílí avtomobil Neznani storilci so pred dnevi v Prašah iz osebnega avtomobila Subaru Legacy odvzeli večino delov - sedeže, motor vozila, platišča, armaturno ploščo in drugo. Gmotna škoda znaša približno dvanajst tisoč evrov. 5. t. 4 Gaber Hartman spet na sodišču ) Na kranjskem okrožnem sodišču je v torek steklo vnovično sojenje zoper 38-letnega Gabra Hartmana, sedaj živečega v Kranju, ki ga obtožnica bremeni sodelovanja v združbi, ki je trgovala z drogo. Simon Šubic « i • « i**»*«»« >«»«««4 • i« ft cer zaradi tihotapljenja mamil že prestaja i4-]etno za- Kranj • Kot v obtožnici nava- pomo kazen. ia višja državna tožilka iz Vnovično sojenje se je za- skupine za posebne zadeve čelo z branjem zagovorov, ki Branka Zobec-H rasta r, naj jih je obtoženi podal že v bi Gaber Hartman leta 1996 preiskavi ín na prvem soje« organiziral prevoz 190 kilo- nju. Tedaj je povedal, da se gramov heroina iz Bolgarije je leta 1996 dogovoril le za v Slovenijo, ki ga je z njego- prevoz paprike iz Bolgarije z vim polpriklopnikom-hladil- njegovim pol priklop nikom-nikom opravil Marko Osel. hladilnikom, zanikal pa vsa-Slednjega so prijeli na meji tešno vpletenost v trgovino s med Bolgarijo in Srbijo, zato heroinom. Papriko je bilo po ga je srbsko sodišče obsodilo njegovih besedah treba přena deset let zapora, iz katere- peljati za podjetje iz Celja, ga pa je Osel po polovid prestane kazni zbežal. nič pa se mu ni zdelo čudno, ker so mu iz Makedonije na- Enake obtožbe je Gabra ročili, naj zelenjavo prevza-leta 2004 kranjsko sodišče me v Bolgariji. zaradi pomanjkanja dokazov Glavna obravnava se bo že oprostilo, vendar je po pri- nadaljevala 19. maja, ko tožbi tožilstva višje sodišče bodo v soglasju s tožilko in Gaber Hartman (levo) in odvetnik Kristjan Cnilšak pričakujeta, leta 2005 zadevo vrnilo v vnovično obravnavo. Pred zagovornikoma Kristjanom da se bo tudi vnovično sojenje razpletlo z oprostilno sodbo. Gnilškom in Matejem Srše* petimi leti so sodelovanja pri nom prebrali izjave, ki so žilstvo pridobilo po koncu Andreja Ravnikar, ki je vo- prevozu heroina obtožili jih priče podale na prvem prvega sojenja. V kolikor ne dila tudi sodni proces zoper tudi Gabrovega brata Andre- sojenju, tožilka pa je predla- bo novih dokaznih predlo- gorenjsko heroinsko nave* ja Hartmana, vendar je tožil- gala tudi branje spisa iz so- gov. se bo sojenje 19. maja zo, v okviru katere je leta stvo kasneje obtožnico zoper dišča v srbskem Pirotu, kjer zaključilo, je napovedala 2000 obsodila tudi Andreja njega umaknilo. Andrej si- so sodili Oselu, ki ga je to- predsednica sodnega senata Hartmana. r t.* CI ■■é Se nikoli tairi7piû» l^fiř^it II vř M . MP^t ilil« »ř, > ► i^iUhi'T^nmi (h>nrltlo I 111L1 pj (e) v E M ^ Or^ivni poíMl /»i rortjOlM rn oodj^ lniko Eksplozija v silosu V požaru v bohinjskem obratu LIP«a Bled je nastalo za okoli sto tisoč evrov škode. SiMON ŠUBlC deiavec. saj naj bi bili ravno ....................................... tedaj na odmoru. Po oceni Bohinjska Bistrica-V pone- vodstva podjetja je zaradi deljek okoli 12. ure je v pro* eksplozije in kasnejšega po-izvodnem obratu tovarne žara nastalo za okoli sto ti-LIP Bled v Bohinjski Bistri- soč evrov gmotne škode. ci, kjer izdelujejo opažne Kriminalistična komisija plošče, prišlo do eksplozije je v preiskavi ugotovila, in požara v ventilacijskem da je prišlo do vžiga in sistemu. Ogenj so ukrotili eksplozije prašnih delcev, tovarniški gasilci ter prosto- ki prek odsesovalnega siste- voljni gasilci iz Bohinjske ma iz proizvodne hale po» Bistrice, Nemškega Rovta, tujejo v silos. Zaenkrat so Gradišča, Savice-Polja in tujo krivdo izključili, vse Stare Fužine. okoliščine pa naj bi bile V nesreči, ki za okoliške znane, ko bosta proizvaja- prebivalce ni bila nevarna, lec in monter sistema opra- k sreči ni bil ranjen noben vila sanacijo. KRATKE NOVICE Tacen Medalji prejela tudi policista z Bleda ^ v torek so v. d. generalnega . direktorja policije }anko Coršek, notranja ministrica Katarina Kresal tn predsednik vlade Borut Pahor na Policijski akademiji v Tacnu podelili medalje policije za požrtvovalnost in hrabrost. Prejelo jih je dvajset policistov in štirje občani, med prejemniki medalj za požrtvovalnost pa sta bila tudi blejska policista Gašper Franc in Igor Marijan, ki sta novembra lani s pravilnim pristopom in premišljenim pogovorom preprečila, da bi 55.letna Rlejka z mostu skočila v reko in storila sa- momor .s. š. Šenčur Zagorela avtodsterna v sredo zvečer so se v kro-žiŠČu za Voklo na glavni cesti Kranj-Moste vnele zadnje pnevmatike na avtoci-sterni. Ogenj so kranjski In šenčurki gasilci hitro poga* sili, nato so cisterno pregle- | daii 5 termo kamero in jo začeli ohlajati z velikimi količinami vode. Do prihoda druge avtocisterne, v katero so prečrpali vsebino poško- | dovane cisterne, so Šenčur- « ski gasilci držali še požarno stražo in posprefTiill ožgano Gasilci, poklicni iz Kranja in prostovoljni iz Šenčurja, so 3 vozilo do parkirišča na Visokem. S. S. prihiteli v nekaj minutah in hitro pogasili plamen, ki je zajel pnevmatiko» plastične blatnike in barvo na cisterni. Gorenjski Glas WWW.G0RENtSK1GUS.Sl GORENJEC MESECA GLASOVA PREJA ZANIMIVOSTI NA ROBU SLOVENCI PO SVETU M % 4 ^ i • 'd. A Zdravko Mlinar z ženo Vido. hčerl<®lojca z možem Juretom in sinonr Andražem ter Katja z mgžem Boštjanom ter ^txokoma Tini) in Blažem ê Gorenjec meseca V marcu smo za Gorenjca meseca izbrali smučarskega skakalca Roberta Kranjca. Zanimivosti Tat Heung Choi je mlada Kitajka, i o 1 e očarala Radovlj s Slovenci v zamejstvu Franc Jožef Smrtnik iz Kort, prvi slovenski župan Železne Kaple g O io GG + petek, 27. marca 2009 Gorenjec meseca i Tadeja Brankovič likozar: "Robija poznam in zdi se mi zelo zgovoren, dntžaben. Sicer se že dolgo nismo videli. Z njim nimam slabih izkušenj, o njem lahko povem le vse dobro. ]e super letaJec in tudi sicer v redu fant" iP0T0!M«i4 6tn0NccLi Matjaž Zupan: "Robi je zelo predan skokom. Ima zelo visok prag bolečine. Velikokrat je že dokazal, da se da z voljo marsikaj prebroditi. Je zelo "trd" do sebe in zato tudi uspešen v športu/' I eoro: f*uric Zô»m*n Vesna Fabjan: "Že ko gledam tekme, se ml zdi zelo na mestu. Po dobrem skoku ne pokaže pretiranega veselja, tako kot nekateri, ki s tem kar pretiravajo. Vidi se, da v skokih uživa. Zdi se mi zelo pozitivna oseba." IF010; M*iA B(»TONcsg Peter Prevc: "Robert je res dober skakalec, škoda, da je prišel v formo šele proti koncu sezone. )e priden tn deiaven, "garašld" šprotnik. Zelo dobro zna razporediti svoj čas, ki ga mu zaradi obilice treningov ostane bolj malo. Vedno najde čas za ženo, prijatelje in druge hobi je. " iPoroco-Azc^KAviJť Gorenjec meseca: Robert Kranjec Doma ")e zelo zabaven človek. Vedno je v gibanju in ne mara poležavanja/' o Robertu Kranjcu pravi njegova žena Spela. Maja Bertoncelj Smučarski skakalec Robert Kranjec je z dolgimi poleti navduševal gledalce na zaključku svetovnega pokala v Planici in na zadnji tekmi zasluženo osvojil tretje mesto. Leteči Kranjčan, kot ga večkrat poimenujejo, je na smučeh začel skakati kot osemletni deček, s trdim treningom pa se je v sezoni 2001/2002 prebil v ekipo za svetovni pokal. Je stalni član slovenske A-reprezentance. "Poznam ga od njegovih otroških let. Dobro se še spomnim, kako pogumen je bil, ko smo začeli skakati na 60, 70«metrskih skakalnicah. |e iztopal iz skupine. V mladinski kategoriji potem ni bil tako uspešen in 2 veliko energije, volje, ki jo je vložil v ta Šport, se mu je uspelo prebiti v člansko reprezentanco, sicer kasneje kot vrstnikom, a uspešno," je o Robertu Kranjcu povedal njegov dolgoletni klubski trener pri SK Triglav Kranj Jani Grilc, s katerim Se vediio sodelujeta. "Kai se spomnim, sem rad skakal daleč. Vedno sem hotel skočiti z višjih naletov," potrjuje Robert Kranjec, ter pojasnjuje krizo v mladinski kategoriji: "Pri mladincih sem bil preveč močan za svojo velikost. Imel sem okrog 65 ^ ^P®'® "i""''" kilogramov. Hodil sem na frizersko šolo in sem rekel, da frizer najbrž ne bom in da je zato treba trenirati." Grilc Že pravi, da Kranjec vse naredi za rezultat: "Trenira še več, kot ima v programu. )e zelo v redu fant in mislim, da so pred njim Še uspešne sezone/ Da.veliko' trenira, potrdi tudi sam. "Ko bom končal kariero, bom lahko vsaj rekel, da sem vse vložil v to, kar počnem. Kolikor bom vložil, toliko bom požei." se zaveda skakalec, ki je v zadnjih letih naredil korak naprej na psihološkem področju. "Človek se z leti uči. Dlje kot si zraven, več imaš izkušenj," pojasni. Žal pa napredka ni bilo v beri točk v svetovnem pokalu. Najvišje v skupnem seštevku. na šestnajstem mestu, je bil prav v svoji prvi sezoni. To uvrstitev je pono- naj skakalca )anneja Ahone-na in Jensa Weissfloga. V slovenski ekipi se dobro razume z vsemi, v sobi pa je skupaj s Primožem Piklom. O koncu kariere še ne razmišlja: "Za to se bom odločil, ko ne bom več ime! motivacije." Kot je dejal, bi tudi po slovesu od športa rad ostal zaposlen na policiji, kjer Robert Kranjec Robert Kranjec se je rodil 16. julija 1981. V letošnji zimi je bil naš najboljši smučarski skakalec, na 23. mestu v skupnem seštevku svetovnega pokala ter sedmi letalec sezone, v kateri je najboljši rezultat s tretjim mestom dosegel na zadnji tekmi v Planici. Sicer pa je 175 cm visok in 61 kg "težak" je kot športnik zaposlen že Kranjčan poročen. Z ženo Špelo sta si večno zvestobo obljubila aprila 2006 na Baliju. Živita na Kokrici pri Kranju^ družbo pa jima dela kuža Ozzy, ki Roberta redno spremlja na treningih in na domačih tekmah. ^^ Pivi skok Prvič je na smučeh skočil pri osmih letih. Skoki so mu bili všeč, poleg t^ je skakal tudi Bine Norčič» s katerim sta bila skupaj v šoli. sedaj. In kakšen je Robert, ko ni na skakalnici? "Zgleda mrk, kot da se nikoli ne nasmeje, v resnici pa je zelo zabaven Človek. »Včasih je preveč energičen. Nikoli ne more biti pri miru, tako da je tudi takrat, ko je doma, ko nima treningov, vedno v gibanju. Če ne gre na in-line hokej, ki ga poleti veliko igra, je na odbojki na mivki, rad kolesari, teče vsak dan. Ne da se vil še v sezoni 2005/2006. niu dolgočasiti in ne mara Prva zmaga Odlikuje ga dobra plovnost poležavanja," o njem pove v zraku, ne sctíi pa med eksplozivne} še skakalce. Ali to pomeni, da na manjših skakalnicah težko uspe? "Zmagal sem že poletni grand prix na po-metiski skakalnici. Če dobro skačem, se ta manko pri eksplozivnosti ne pozna, če pa skačem slabše, je zame potem težje doseči dober rezultat/' od« govarja Kranjec, ki ima za njegova žena Špela Kranjec, ki je tista, ki skrbi za urejenost doma, kuha pa, zanimivo. Robert. "Kuham vedno jaz. Več ali manj so na jedilniku makaroni, naredim pa tudi drugo: meso. ribe. Ce kaj ne znam, pogledam v kuharsko knjigo," nasmejan pravi športnik, ki pri ljudeh najbolj ceni poštenost in iskrenost. V svetovnem pokalu nastopa od sezone 2001/2002. Svojo doslej edino zmago je dosegel v Kuusamu v sezoni 2005/2006 Ima še pet tretjih mest. Na OI ieta 2002 z ekipo osvojil bron. Število skokov Na leto, v poletni in zimski sezoni skupaj, naredi okrog sedemsto skokov. GC + petek, 27. marca 2009 11 Zanimivosti Zaljubljena v Radovljico Tat Heung Choi je mlada Kitajka iz Hongkonga, ki jo je očarala Slovenija. V Radovljici so jo navadili na kruh» rada ima kislo zelje in repo, pa sarme, da o potici sploh ne govorimo ... Urša Peternel dovijiáki prijatelji, pri katerih pogosto odidem v kakšno spe- neclanskegaleta je spet preži - vedno biva, jo pogosto peljejo dallzirano trgovino, denimo 'Slovenija je dežela šarma in na sprehode v hribe in že prav italijansko, da si kupim evrop- vela nekaj dni pri nas in nav- duSil jo je obisk osnovne šole človečnosti, še posebej ljuba tradicionalen je postal njen sko hrano." Tat Heung si v v Ljubnem. Kot doktorico šopa mi je Radovljica, ker je ob- vsakoletni obisk Svetega Petra Sloveniji, kjer običajno preživi ciologije izobraževanja jo je dana s hribi, ki so posebej ču- nad Begunjami. Zlasti pa Tat kakih deset dni, odpodje od namreč zanimalo, kakšen je doviti pozimi. Pokrajina je res Heung uživa v gostoljubju hrupa, vrveža in gneće, ki so proces izobraževanja otrok pri sanjska, ljudje pa so zelo pri- svojih gostiteljev, Id jo vklju- značilni za Hongkong, kjer jazni, toplih src..." S takšnimi superlativi opisuje Slovenijo Tat Heung Choi, mlada Kitajka iz Hongkonga, ki je pred osmimi leti po spletu naključij prvič obiskala Slovenijo, odtlej pa se redno vrača. Njen najljubši kraj je Radovljica, čuje jo v družinske dogodke, jo vozijo s seboj na obiske k prijatdjem, sosedom, na večerje M. "Najbolj uživam v tem, da mi dajejo občutek, da sem del skupnosti," pravi Tat He- ung, ki se pogosto na potep odpravi tudi sama, z vlakom Iqer vedno biva pri prijateljih, ali avtobusom se odpelje na ki jih je spoznala prek skupnega prijatelja z Irskega. "Po- Bled, v Kropo, v Ljubljano ... "Rada sama raziskujem kraje leti 200Í sem zaključila dok- in okolico." pravi. Kot dodaja, torat v Angliji in se nameravala vrniti v Hongkong. A odločila sem se še za zadnje študentsko potovanje po Evropi, ki je postala malo kraljestvo moje strasti, zlasti me navdušujejo evropska Dteratura, poezija, arhitektura ... S prijateljem Fredom iz Londona sva odpotovala v Slovenijo na obožuje tudi slovensko hrano. Tako so jo v Radovljici navadili na kruh, ki ga Tat Heung vsako jutro odide kupit v eno od pekam v Lescah ("Je hrustljav zunaj in mehek znotraj," pravi), rada ima celo kislo zelje in repo, pa sarme> da o potici sploh ne govorimo ... "Zelo rada imam zahodno živi v nebotičniku- "Radovljica je majhna, mima, tiha - in jaz imam zelo rada mir in tišino -, V Hongkongu je poino ljudi, gneče na ulicah, velik hrup, vikende pa ljudje običajno preživljajo v nakupovalnih središčih ..." Tat Heung kot doktorica znanosti s področja socialnih ved dela kot asistentka na fakulteti ter predava in raziskuje področje sociologije izobraževanja. V okviru svoje službe veliko potuje po svetu, kjer se udeležuje različnih konferenc, običajno pa združi delo in turistične obiske dežel. Tako je bila nedavno v Angli j i, Nemčiji, na Polj skem, lani je preživela teden dni v Avstraliji^... A edina dežela, kamor se najraje in najbolj nas. "Ravnateljica šoíe me je povabila v različne razrede in bila sem navdušena nad znanjem angleščine, ki so ga pokazali otrod. Zdelo se mi je, da je šola pravzaprav kot drugi dom. V Hongkongu je v šolah veliko tekmovalnosti, zahtevnih testov, učenci imajo ogromno domačih nalog, morajo se držati števikdh strogih pravil... Tu pa sem videla, da je učenje lahko tudi zabavno in prijazno, Če se v šoli počutiš kot doma. Videla sem, da so slovenski otrod zelo ustvarjalni, sproščeni in da se radi učijo." Slovenija vsekakor ostaja njena najljubša dežeh, kjer bo tudi v bodoče preživljala svoje počitnice. Ljubezen do Slovenije, Radovljice in svojih ra- obisk k njegovim znancem hrano in doma v Hongkongu redno vrača, je Slovenija. Ko- dovljiških prijateljev je pona- ter preživela teden dni v Radovljici." Tako se je začelanje- - na zaljubljenost v Slovenijo, kamor se je vrnila že poleti Prijatelji, pri katerih \edno biva, jo pogosto leta 2003, odtlej pa se redno vrača. Zlasti rada pride pozimi. peljejo na sprehode v hribe in že prav decembra, saj obožuje tradiaonalen |e poslal 0)en vsakoletni obisk sneg, zasnežene gore... Ra- Svetega Petra nad Begunjami. zorila z besedilom iz knjige Charlesa Dickensa, ki je napisal nekako takole: "To je daleč najboljša stvar, kar sem jih kdaj počel, daleč najboljši kraj, v katerem sem kdajkoli bil, in daleč najboljše počitnice, kar sem jih kdaj poznal..." Tat Heung Choi Kmet 7 ki doumel naravo kmetiistva, je obiskal Tržič. Predstavil porabe Stojan Saje skusil preoblikovati," je za- kako uporabljati umetna gno- . Čel predavanje Sepp Holzer, Tržič - Pred nedavnim je iz- ki se je rodil leta 1942 na šel slovenski prevod knjige kmetiji Krameterhof. Že kot drevje in zastrupljati voluhar jila in škropiva v vrtnarstvu in sadjarstvu, kako obrezovati Uporni kmet, ki jo je napisal oUuk jc rasel z naravo, ki je Sepp Holzer z gorske biieti-je Krameterhof v avstrijski deželi Salzburg. Avtor je 10. bila njegovo igriSče in učilnica hkrati. Učil se je govoriti z rastlinami in živalmi, marca v Ljubljani predstavil spoznaval delovanje narav- ja s plini. Doma je preizkusil nova znanja, ki pa se niso obnesla. Marelica in druga sad- deže. Oblasti so me prega nekdaj le smrekov gozd, sem uredil terase. 25 kilometrov poti ter več kot 70 ribnikov in mlak. Posadil sem več kot 14 tisoč sadnih dreves, ki imajo okusne sa- na drevesa, ki so prej rodila, so se posušila. Čeprav so njale zaradi neprave rabe tal. Še bDlj se je zapletio, ko delo, v katerem le ob opisu nih krogotokov ter v praksi kmetijski strokovnjaki trdili, sem pet hektarov najete domačije in avtobiografske poti strnil svoje poglede na kmetovanje v sozvočju z na- preizkulal, kje je najbolje sejati in saditi rastiine. Mama se je čudila, da fe da sadje ne bo uspevalo na taki višini, je Sepp vztrajal. Opustil je šolske nasvete in ravo. Isti večer je obiskaJ Tr- kljub kaosu in plevelu na prisluhnil naravi. žič, kjer je med predavanjem njegovem vrtu pridelek do- in prikazom filma pojasnil svoja temeljna življenjska načela in načine pridelave živil v visokogorju. Dvorano trži- ških olimpijcev so napolnili številni obiskovalci iz raznih krajev Slovenije Ln tujine, kar priča o širjenju zanimanja za ekološko kmetovanje. "Čudovito je, da lahko taki množid ljudi predstavim način gospodarjenja z zem-jo v ekstremnih razmerah na nadmorski višini od 1.100 ber. Vse je zraslo brez gnoja in okopavan ja. Šolske nasvete je opustil Mladi Sepp je po osnovni šoli nadaljeval izobraževanje na kmetijski šoli. Učil se je. "Najpomembneje je, da poznamo procese med naravo in nami. Ob odkrivanju sim* bioze mešanih kultur sem ugotovil, da lahko tudi na laki višini nastane rajska raznolikost. Na več kot 45 hektarih brežin, kjer je bil Sepp Holzer meni, da imajo v naiavi vse rastline in živali smiselno vlogo. Zato si moramo prizadevati za raznolikost, ne za monokulturo. doTioTrnWoT/l^^^^ Avtor knjige Uporni kmet zagotavlja: "Ni slabih prečna Jema temperamra le tal, ne plevela ne miíesa, so le nesposobni ljudje, 4,2 stopinje Celzija. Salz- ki uničujejo svoj lastni laj!" Na to je opozoril burški Lungau je nekakšna avstrijska Sibirija. Gorata mdi v odmevnem pismu strokovnjakom pokrajina bi bila večinoma Univerze v Celovcu o problemih sedanjosH in neproduktivna, a sem jo po- možnih rešitvah. zemlje začel spremmjati v terase. Šele mnenje strokovnjaka za zemeljsko mehaniko o pravilnosti del me je rešilo obtožbe na sodišču. To potrjuje praksa. V filmu ste videli gradnjo zapor za plazove na nasprotnem bregu, ki je bil poraščen z gozdom. Sedaj gozda ni veČ, ker so ga kljub ukrepom uničili plazovi in veter. |az sem strokovnjake zdavnaj svaril, da bodo zaradi monokulture gozd izgubili," je povedal občinstvu v Tržiču avtor knjige Uporni kmet. Kmetija Krameterhof je postala laaj za obiske mnogih ljudi, ki želijo spoznati novo obliko kmetovanja, tako imenovano permakulturo. Sepp Holzer piSe knjige, predava in se loteva projektov za pridelavo hrane v različnih delih sveta. Pionir trajnostnega kmetijstva Sepp Holzer 12 CG + petek, 27. marca 2009 Glasova preja Živimo v globalni informacijski dobi Razlogi za povabilo prof* dr Zdravku Mlinarju na Clasovo prejo so vsaj trije: ker je gorenjski rojak (rojen v Žireh, 1933), ker je eden od utemeljiteljev sodobne slovenske sociologije, predvsem pa zato, ker v svojih delih spremlja nastajanje globalne informacijske družbe» v kateri živimo, naj to želimo aii ne. Miha Naglič odpovedaJ uporabi informa- svobode in avtonomije posa-cijsko-komunikadjske teh- meznika; 2. egalitarizem (ki čjih stopajo v ospredje materialne koristi in zasebniška preobrazbe in tiendi sprememb; Prostorska organiza- Globalizadja je ena aajbolj nologije. Ta pa je, kot vse v se je v prostoru izražal tudi posesivnost; ' 8. namesto dja bivanja v mestu in obd-magičnih besed našega časa. globalizadji, dvorezna. "Telo kot avtonomnost in brez- prejšnje grandomanije se da- ni Koper; Tipologija zaseb» V prvem zvezku Slovarja slo- in misel se v prostoru zmeraj barvnost) nado me §ča večja nes poudarja 'majhno je nosti in prostorska organiza-venskega knjižnega jezika, ki bol) razhajata. Vse pogosteje strpnost do razlik v material- lepo', naj gre za gospodar- dja bivalnega okolja: Indivi-je izšel leta 1970. je sploh še se soočamo s situadjámi, ko nem bogastvu; 3, načrtnost stvo (industrijo), turizem in dualno in skupno v bivalni. Veliki slovar tujk (2002) sta fizična prisotnost in bliži- (planiranje) izgublja doseda- stanovanjsko gradnjo; 9. na- nem okolju: prostori, identi-pa jo opredeli kot "proces na med ljudmi v popolnem njo apriorno veljavo in s tem mesto uveljavljanja doveka teta in (ne)red; Struktura večanja gospodarske, finanč- neskladju z dejanskim ko« razširja prostor za večjo kot gospodarja nad naravo prebivalcev in grajeno oko- ne, politične, kulturne, infor- municiranjem na razdaljo, spontanost; 4. usmeritev v prihaja danes do manj pre- Ije; Časovna razsežnost biva- macijske povezanosti in Mobilni telefoni izničujejo prihodnost postaja vse boij tendozne tismeritve, Id šteje nja; O bivanju in mobilnosti medsebojne odvisnosti dr- oddaljenost in povzročajo de- odprta tudi za vključevanje Človeka le za enega od đenov v prostoru in času; Od bival» žav, regij, celin". V zadnjem zorientadjo v prostoru, elementov dediščine iz pre- v naravnem okolju." času dobiva ta beseda tudi Hkrati pa se že zaostrujejo teklosti; 5. večja demokratič Knjiga vsebuje predgovor, nega k integralnemu in ustvarjalnemu iivîjenjske- vse večji negativni pomen, vprašanja, ali ne bomo z nost umirja dosedanjo ne- deset poglavij in znanstveni mu okolju; Priloge. Knjigo Za mnoge je sinonim za novo tehnologijo vsepovsod strpnost do drugačnega (ko aparat. Njena glavna odlika sta izdali FDV in SAZU, amerikanizacijo planeta in za globalno ekološko krizo. pod nadzorom» ali izgubljamo svobodo in vsakršno je bilo drugačno celo sino- je po mojem v tem. da ne nim sovražnega); 6. revolud- razlaga le "vseobsegajočih Ljubljana 2008, stane 29 ev-rov. Priporočamo v branje. Spremembam, Id jih prina- Tudi globalna finančna kriza možnost, da bi se še umakni* onamost kot težnja k radikal- konceptov velikih imen", se je začela v ZDA, zdaj pase li iz nadzorovanih prostorov? ni, kvalitativni preobrazbi temveč jih razloži v "bogas- šata informatizacija in glo« razširja po vsem svetu in Ali je povsod nekakšen sveto- prepušča svoje mesto refor- tvu raznovrstnosti v konkrét- kalizacijakot nelodjivi sesta- povzroča splošno gospodar- vni panoptikum?' sko krizo. Za mnoge je to po- Iz tradicionalne vaške namesto mizmu in pragmatizmu; 7. nemaierialnih nih družbenih okoljih", zla* vini globalizadje, pa bosta sti na koprskem. Naslovi po- posvečeni naslednji dve Mli- skus, da bi dolgove, ki so jih skupnosti smo, ne da bi ve- spodbud na številnih podro- glavij so: Uvod; Razvojne narjevi knjigi... zagrešili finančni špekulanti deli kdaj, prestopili v global- in razni "tajkuni", prevalili no družbo. Iz stmjenosti v na pleča vseh davkoplačeval- razpršenost, iz podobnosti v podobnost in različnost, iz vnaprejšnje določenosti k iz» cev tega sveta... Toda globalizadja se ne tiče le financ in podnebja, bin, iz nediferenciranega zajela je celoto našega življe- druženja v sdektivno pove- nja. Anthony Giddens, an- zovanje, iž ene prevladujoče gleški in globalno verjetno lojalnosti v muitiplo povezo- "Danes vse bolj presegamo najbolj znani sodolog, pravi, da giobalizacija ni "nekaj vanje, iz togosti in stadonar- nosti v fluidnost in mobil- tam zunaj", je "tu med nost (po tabeli na strani 19). nami". Zdravko Mlinar ji je Do velikih sprememb je pri- posvetil vrsto del, pred krat- šlo tudi v prostorsko-časovni kim pa zajetno, skoraj 500 organizaciji dela: od dejavno- je Šele prva od treh pod torsko razpršeni dejavnosti; skupnim naslovom Življenj- od fiksnega delovnega časa k sko okolje v globalni infor- fleksibilnemu; od dela v stal« macijski dobi. Naslov prve no določenem okolju k ddu nefCCtCy Ztiacilno strani obsegajoč© knjigo, ki sti na enotni lokadji k pros- delitev na dom in svet, na domače in tuje, je: Pr^torsko^ovna ôrga na domovino in tujino ' kakor jo je doživljal in na domu in terenskemu luzadja bivanja, temelji pa delu na več lokacijah; od na raziskovanjih na Kopr- množične, industrijske pro- skem in v svetu. Mlinar Gi- izvodnje k majhnim serijam, ddensu pritrdi in nadaljuje: individualiziran i m izdel- "Poleg tega pa lahko dodam, kom; od fizične dostopnosti da tudi ne gre le za vse večjo k informadjski povezanosti; opisoval že Ivan uniformnost in podrejanje, od zaposlitve v eni delovni _ , za odvisnost od nekakšnih organizadji k več zaposlit« i^anKaV (^čeprav zunanjih sil.Vseodlodlnej- vam hkrati; od stalne k začas- šo vlogo dobivata - ne več to- ni zaposlitvi in pogodbene- liko nuja in vnaprejšnje da> mu deiu; od mobilizadje ka- nosti same po sebi • prav drov na lokalno-regionalni proaktivna vloga lokalnih ak- ravni k globalnemu trgu de« terjev in njihova sposobnost, lovne sile; od zaposlovanja k da upoštevajo lokalne poseb- samozaposlovanju; od ločenosti kot razvojne možnosti nosti dela, raziskovanja in iz-v globalnem kontekstu. V obraževanja k enotnemu de-tem smislu ne gre več (le) za lovno-razlskovalno-izobra-vse večjo uniformnost, tem- ževalnemu okolju; od hierar-več (tudi) za hkratno krepi- hične delovne organizadje k tev lokalnega in globalnega, omrežni; od nadzora nad zatorej za t i. glokalizadjo." Po posienimi k občasnemu, se-naše in z Mlinarjevimi bese- lektivnemu nadzoru (tabela je šlo le za relacijo med Ljubljano in Dunajem)... Dolgoročno pa se nakazuje perspektiva podomačenja sveta in posvetovljenja domačega. " (Z. Mlinar) dami: gre za "podomačenje na strani 15). sveta in posve tovljenje domačega". V razvojni preobrazbi je prišlo tudi do korenitega pre- Globalizadja je povzročila vrednotenja vrednot. Mlinar globoke strukturne spre- jih našteje devet: "1, umika membe v družbi in poti na- se kolektivizem, ki ga izriva zaj ni. Kdo bi se, denimo, vse bolj Í2ra23to vrednotenje Zdravko Mlinar iFoto.n-.aOoki GG petek, 27. marca 2009 13 Glasova preja Potrebujemo protistrup v informacijski družbi Mnogoštevilno občinstvo je v galeriji Krvina v Gorenji vasi z zanimanjerti prisluhnilo klepetu z akademikom prof. dr« Zdravkom Mlinarjem, utemeljiteljem slovenske sociologije, kakor je svojega žirovskega rojaka predstavil voditelj Glasove preje Miha Naglič. Danica Zavtrl Žlebir tradicionalne kmečke druž- triral s primerom ijubljan- sta sobesednika namenila 3 be prek industrijske dobe skega i^aselja Murgle, ki ga možnosti, ki io ta tehrjologi» Tema pogovora (pre)živeti v globalno infor Kako prešli v globalno informacij- je pred tremi desetletji nase- ja ponuja za delo na domu. sko-komunikacijsko družbo. lila njegova generacija, sedaj macijski dobi je danes aktu- To je vplivalo tudi na njego- pa se struktura prebivalcev nes vse bolj avtomatizirajo, aina tako za veliki svet kot za vo raziskovalno delo. Na Gla- stara in so otroška igriSča in ne ]e v proizvodnji, tudi pri Občinstvo je v galeriji Krvina pozorno prisluhnilo razmišljanju uglednega sociologa o prodoru dolino, za katero je včasih sovi preji v Gorenji vasi je peskovniki tam pralni. Ne storitvah. Tako denimo ni înformacijsko-komunikacljske tehnologije, ki danes seže domala v vsako odmaknjeno dolino. Drži pa, da komercialni interes raje pripelje to tehnologijo do večjih mest kot do oddaljenih krajev, kar sociologi imenujejo "digital device" (digitalna ločnica). veljalo, da je "na koncu sve- dejal, da se je ravno v tem upoštevajo se niti spremem- več toliko potreb po ban6iih Zdravko Mlinar v pomenku z Mihom NagliČem 1 fo^ Tmè oou ta", nekje na varnem, kjer ji veliki svet ne more škodovati, sta uvodoma ugotavljala Zdravko Mlinar in Miha Na- kiaju začelo njegovo "sodo- be. ki jih prinašajo nove in- prostorih, kamor bi hodili po loško rojstvo", saj je v šestde- formadjsko-komunikadjske denar, saj ga lahko dvigamo setih letih raziskoval, kakšno tehnologije. Zaradi slednjih na avtomatih, zato pa stopa v je razmerje med problemi, danes vse več dejavnosti po- ospredje individualno sveto- glič. Prav v Gorenji vasi in ki jih doživljajo lokalni pre- njeni okolid, kjer so bili vča- bivald, in normativniinj pri- staja dosegljivih na dom, ra řunalniki. internet elektron- V galeriji Krvina je obiskovalce Glasove preje pričakala sveže postavljena razstava umetnika Pavleta Sedeja iz Žirov, ki v tehniki olja na grundiranem lesonitu najraje slika motive iz Poljanske doline. Umetnik ima za seboj že kakih deset samostojnih in več kot sto van,e Ij^udem. Nlarsi^) 1^- skupinskih razstav, ta pa bo pri Krvinovih na ko iiredimo prek spleta^ To sih živi obrati Alpine, nato čakovanji takratne (sociali- ska pošta, vse to nam omo- navaja k razmišljanju, kaj ' ^ pa so jih zaradi učinkov glo- stične) institudonalne druž- goča delo na domu. Pa ne le danes sploh še terja skupno baJizadje zaprli, se je izka- be. Raziskovala so prišli do na domu, vsepovsod. To ima sobivanje in fizično priso- zalo, da slednja seže tudi v rezultata, da veiik del lokal- za posledico praznjenje jav- tnost ljudi? Mlinar omenja majhne laaje. Sicer pa sod- nega prebivalstva zaznava nih površin in temu bi mo- primer neke knjigarne v Ko- olog ocenjuje, da je na glo- določene probleme v svojem rali prilagoditi tudi náčrtová- pru, ki je kljub tem dejstvom balizadjo treba gledati dvoj- okolju, realna obravnava teh nje prostora, meni Mlinar, našla način, kako pritegniti no, ne le v luči ukinjanja v formalnih institucijah pa je Ob tem se odpira tudi pro- ijudi. Ne gre le za nakup proizvodnje in izgube delo- zelo nizka. Razkrivanje real* biem praznjenja starih mest- knjige, pač pa za zgodbo, ki vnih mest, ki nam jih v daljnem svetu pre\'zema cenejša delovna sila, temveč tudi nega stanja, ki je kazaJo na razkorak med institucionalno in dvilno družbo, kakor nih jeder, ki ga pri nas stro- vključuje glasbeni dogodek, kovnjaki še niso uspeli rešiti, likovno razstavo, klepet ... Nova informadjsko-ko- Nekaj podobnega smo doži* v pozitivnem smislu. Globa- bi rekli po današnje, pa ta» munikadjska tehnologija veli tudi ob Glasovi preji v lizadja prinaša tudi veliko kratni oblasti ni bilo vedno nas po eni strani osvobaja galeriji Krvina: likovno raz« raznovrstnost, nove ideje, pogodu. materialnega sveta, ugotavlja stavo žirovskega umetnika inovacije. Dom in svet sta bila včasih ločena svetova, Ko sta se sogovornika do- gost Glasove preje, po drugi Pavleta Sedeja, glasbeni na- taknila vprašanja, v kolikšni danes pa nas "kaznuje" z negib- stop Poljanskih orgličarjev, nostjo, manj je naravnega klepet Miha NagliČa z Zdrav- danes pa se prepletata. Po men se znanost eni strani se zbližujeta in ukvarja s prihodnostjo, je življenja in kaže se potreba kom Mlinarjem ob njegovi dopobjujeta v smislu boga- Zdravko Mlinar dejai, da po "protistrupu". Je rešitev najnovejši knjigi, druženje tenja lokalnega in globalne- preteklosti, ki ji znanost na- gradnja stadionov, kjer se ob prigrizku... Treba je torej ga, po drugi pa prihaja do menja veliko pozornost, ne bodo ljudje sproščali kot pa- najti globljo vsebino, ki bo podrejanja in siromašenja, znamo prav povezati s pri- sivni gledaJd in opazovald, ljudi pripravila do srečevanja V zvezi s slednjim Mlinar hodnostjo. Tudi ko gre za ali pa nemara potrebujejo in druženja. To pojasnjuje navaja amerikanizadjo in s načrtovanje prostuia, slro- drugačne vrste sprostitve? tudi milijone ljudi, ki hodijo tem siromašenje evropske kovnjaki (največkrat urbani- Informadjsko-komunikadj- v pariški Louvre gledat sliko kulture. sti in arhitekti) v večji meri ska tehnologija prinaša v Mone Lise, čeprav ob današ- Generaciji, ki ji pripada upoštevajo fizične strukture, naše življenje velike spre- nji tehniki kakovostno repro- tudi Zdravko Mlinar, je bilo kot družbene procese. Tako membe, premalo pa so raz- dukcijo Da Vindjeve imiet- dano živeti v edinstvenem denimo ni upoštevana dina- iskane posledice, kako se z nine lahko vsak dan vidimo zgodovinskem obdobju, v mika sprememb v Življenj- njimi spreminja naš način na ekranu domačega raču- katerem smo od nekdanje skemdldu, kar je Mlinar ilus- življenja. Precej pozornosti nalnika. Več nekdanjih študentov Zdiavka Mlinarja s fakultete za družbene vede je danes aktivnih politikov. Poleg predsednika državnega zbora Pavla Gantarja (na sliki ob predsedniku državnega sveta Blažu Kavčiču), ki je bil tudi njegov asistent, sta bila njegova študenta tudi prejšnji in sedanji premier in več ministrov. Poleg koristnih družboslovnih znanj, ki jih da fakulteta za tovrstno kariero, pa je po Mlinarjevem mnenju odločilna tudi osebna prodornost. 14 GG + petek, 27. marca 2009 Na robu v rsnii otrok Zgodba o Bernardu, ki mu je uspelo preživeti materino ljubezen {3. del)« víilena miklavčič usode "Nikoli ne bom pozabil, kako se je ta reva zjokala, ko me je gledala pri jedi. Menda sem hrano basal vase. kot da bi prišel z Golega otoka, podhranjen in do konca sestradan. Sicer me je bila res sama kost in koža, a tak sem bil že od rojstva naprej. Mar-janca je potem tudi §la k moji rej niči in pri njej dosegla, da me je zaradi lulanja odpeljala k zdravniku. Menda se je to zgodUo zadnji hip, preden se je "nerodnost" sprevrgla v kroniino bolezen." To so bili časi, ko se je z otroki delalo kot svinja z mehom. Tako trdi Bernard, pa se verjetno ne moti, ker je bridkosti doživljal na lastni koži. "Najbolj me je bolelo, ko so se v šoli nekega dne spomnili, da "smrdim". Tako ali tako sem bil • bolj kot ne • volk samotar, a po tistem so se me še tisti redki, ki so se pred tem družili z menoj, izogibali kot kuge. Najbolj žalostno pa je bilo to, da se je celo nekaterim učiteljem zdelo "posrečeno", če so vihali nos in se na tak naân iz mene norčevali," je nizal spomine. Pa sem ga potolažila, da ni bil edini, da se je tudi pri meni kakšen od učiteljev "spozabil" in me "utišal" z nadimkom, ki so ga mi nadeli sošolci. Ob tej moji tolažbi se je nasmehnil in zdelo se mi je, da se je tudi sprostil. Ni bil več tako tog in skrčen, ni si več lomil prstov, kot da bi se bal. da bo povedal kaj takega, zaradi česar bi mu lahko bilo potem žal. "Nekoč smo šli na ekskurzi» jo na Bled. na grad- Na avtobusu sta se drenj^a dva razreda» bili smo natlačeni kot vžigalice v Škatlici. Nenadoma se nekdo spomni, da smrdim, da moram iti doL tem odvlekel do prvega se- moral oditi stran, sem prosil deža in me trešdl nanj. Uči- mojega dobrotnika, šolske- telj, ki je v tistem trenutku vstopil v avtobus, ga je grdo pogledal in mu med smehom navrgel, češ a sedaj si pa mene zajebal. Pa da ne boš mislila, da sem res za- udarjal. Sploh ne! Čeprav pri rejnici nismo imeli kopalnice, sem se vsak večer umil, toliko časa sem se drgnil z milom, da je bila moja koža vsa pordela. Nikoli ni* sem imei umazanih ušes, pri drugih sošolcih sem pa velikokrat opazil repo, ki je silila na dan. Vseeno pa se "smrdeče" oznake nisem nikoli znebU." Tudi potem ne, ko so otroci že zapustili šolske klopi. Na prvi obletnici valete, takrat sem trmasto gledal v tla vsa- ga hišnika, če me lahko vza* me k sebi. Jokal sem kot dež, padel sem oa kolena, da me je njegova žena, vsa nesrečna, potem stiskala k sebi kot zmešana, ker sem se ji tako smilil. A ni bilo niČ iz tega, čeprav sta se trudila, da bi nam uspelo. Nisem povsem prepričan, a kot sem ju razumel, sta izpadla zato, ker sta bila preveč pobožna. To so bili zame eni najtežjih trenutkov v življenju. Poslali so me nekam na Štajersko. k družini, kjer se je prav tako drenjalo cel kup rejen- cev. Med njimi sem bU najstarejši ... Verjetno sem bil že v zgodnji puberteti, saj so bili že polnoletni, so ga trije fantje, ki so bili že pita- kič, ko me je rejnica ogovorila. Edinole takrat, ko sem ni, zvlekli do bližnjega grab- se usedel za mizo, sem od- na in ga porinili vanj. To je bilo tudi zadnjič, da se je družil z njimi. pri usta. Lačen sem pa bil! In to nenehno. Ce sem pošten, moram reči, da ženska "Otroci nagonsko začutijo, sploh ni bila napačna. Res da so odrasli na njihovi stra- je, da so živeli skromno, ma- ni, čeprav oni ničesar ne rečejo na glas. In moji sošolci so nekako vedeli, da me lah- lodane revno, imela pa je veliko srce in me je včasih tudi pocrkljata. 2al pa tega niko mučijo po mili volji, pa sem znal ceniti, za menoj je bilo preveč udarcev in težkih izkušenj. Najbolj trapasto je bilo to, da sem si želel oditi da ne bo sedel pn mem. Mislil sem, da se bom udri v tla, tako me je bUo sram. Ker sitnarjenje ni ponehalo, je prišel bliže šofer, me robato prijel za ovratnik in me od blizu poduhal. Pa res za- udarja, je zavpil in me po- se jim zaradi tega ne bo skrivil las na glavi. Vse hude stvari so se mi verjetno dogajale tudi zato, ker smo živeli na vasi, ta pa ima povsem druge zakonitosti kot kakšno mesto," je Bernard, kljub vsemu, poskušal najti opravičilo za vse, kar je pretil. Šele po tistem, ko je rejnica v pijanosti zažgala hišo (na srečo so zgorele samo omare v kuhinji), je socialna služba rejence razporedila po drugih družinah. "Ko sem izvedel, da bom nazaj... S strahom sem tudi vstopil med nove sošolce, vsako sekundo sem bO pri- pravljen, da me kdo spotakne, a se ni zgodilo nič takega. Šola je bila majhna, stara in dotrajana, ravnatelj je bil neki dobrovoljček, ki me je vsakič, ko me je srečal, ustavil, me lopnil po rami in me vprašal, ali so petelini že zapeli. Kaj točno je mislil s tem. Še danes ne vem." (se nadaljuje) Instrukcije - pomoč ali potuha? (2) Damtana Šmid moj pogled Dober inštruktor bo poskrbel za razlago snovi, za dodatne naloge, ki jih otrok opravlja sam, in za preverjanje znanja, Po potrebi bo stopil do u6telja. ki otroka uči. Tako bo zvedel, zakaj otrok ne zna. ali je boljši pri ustnem ali pisnem preverja» nju znanja, pregledal bo kontrolne naloge, da bo nja. To je naloga otrok in mladostnikov. Nekateri otroci mislijo, da s tem, ko njihovi starši plačajo učno pomoč, kupijo tudi človeka. Privoščijo si neprimerno obnašanje. ČeŠ saj je plačan za to, da se potrudi z mano. Da se izognemo takšnemu razmišljanju in slabim odnosom, je teristno že na za- hodi k inštruktorju in tam zapravlja čas, ker se mu ne ljubi delati. V takšnih primerih je inštruktor tisti, ki opozori starše, da bo potrebno razmišljati o drugih načinih dela. Če inštruktor tega ne stori, so starši na koncu razočarani, kajti re-zxiltata ni, v denarnici pa se poznajo posledice. Pri delu ugotovil, kje nastopijo teža- četku postaviti pravila obna- se učimo od boljših. Na Prive pri reševanju. Prav tako šanja. Ne bi bilo slabo, če se morskem je priznani fizio-naj bi poznal minimalne za- podpiše medsebojna pogod- terapevt, ki ima na vratih hteve pri doseganju določe- ba o načinu dela in plačilu, nega znanja in se dogovoril S pravnega vidika najbrž z z otrokom, kaj je njegov cilj. InštniJctorjeva naloga pa ni, da bi otroka prosil, naj vadi ali da bi delal namesto njega domače naloge. Prav tako ni njegova naloga, da bi se pogajal z učiteljem za boljšo oceno in za dodatne njo nimamo kaj pridobiti (če pride do težav), ker običajno ne gre za velike vsote denarja. Vendarle pa s tem pokažemo resnost in odnos do dela. Tako imamo tudi boljši pregled nad urami in doseženim delom. Otroku napisano, da tistih, ki zamudijo na obravnavo, ne bo sprejel. Ponekod pa vam računajo obravnave tudi, če vas ni bilo in niste predčasno sporočili ali odpovedali srečanja. Takšne mesto bi si morali postaviti vsi, ki vemo, da dobro delamo. Vrednost si vsak postavi SODNA KRONIKA TEDNA Piše: Simon Šubic Fritzlu dosmrtna kazen V avstri|skem St. Poltnu so prejšnji teden na najvišjo, dosmrtno zaporno kazen pravnomočno obsodili Josefa Fritzla» ki je 24 let v kleti zadrževal in zlorabljal svojo hčerko, ki mu je v teh letih rodila sedem otrok. Šest otrok je preživelo, novorojenček Michael pa je po treh dneh umrl, ker mu po ugotovitvi sodišča oče ni priskrbel zdravniške pomc^. Fritzl je tako po sodbi osemčlanske porote avstrijskega sodišča storil kazniva dejanja umora iz malomarnosti, incesta, posilstev, zasužnjevanja, nezakonit^ zadrževanja v ujetništvu in hudih groženj. Dosmrtno zaporno kazen bo Fritzl prestajal v zavarovani psihiatrični ustanovi za duševno motene zločince, ki pa jo bodo določili šele, ko bodo psihiatri ocenili, kako nevaren je obsojenec, koliko je sploh motiviran za terapijo in kakšna je možnost njegove rehabilitacije. možnosti preveriania zna- namreč nič ne koristi, če sam. Zavrgli Janševe ovadbe Okrožno državno tožilstvo v I.jubljani je po poročanju dnevn^ časopisja zavrglo ovadbe, ki jih je nekdanji predsednik vlade Janez Janša vložil proti Bojanu Potočniku, Milanu Švajgerju in Dragu Rosu, o morebitnem pregonu finskega novinarja Magnusa Bergltmda pa odločitve še niso sprejeli. Janša je ovadbe vložil oktobra lani zaradi finske oddaje Resnica o Patrii, v kateri so bile tudi obtožbe o prejemanju podkupnine, za katere pa novinar finske nacionalne televizije ni predložil dokazov. Slednji je na vloženo ovadbo odgovoril, da je le opravljal svoje delo in da razpolaga s potrebno dokumentacijo, vendar pa podrobnosti ne bo izdal zaradi ščitenja svojih virov. V obravnavani oddaji so spregovorili tudi Potočnik, Švajger in Kos. Janša kazenskega pregona ne bo nadaljeval kot subsidiami tožilec, je pojasnila njegova zastopnica Nina Zidar Klemenčič, bodo pa imeli omenjeni priložnost za dokazovanje (ne) resničnosti izrečenih obtožb v dvilnem postopku, pri katerem nekdanji premier vztraja. .A TrPNA Šestkrat več mrtvih Na gorenjskih cestah je letos do tega tedna umrlo šestkrat več oseb kot lani v enakem obdobju. Huda prometna nesreča na avtocesti Podtabor-Ljubljana, v kateri so bila udeležena štiri vozila, je namreč v soboto zgodaj zjutraj terjala že peto in šesto letošnjo smrtno žrtev, medtem ko je lani v tem času umrla le ena oseba. Zaradi vožnje v nasprotno smer sta pri uvozu Kranj-zahod najprej trčili dve osebni vozili, vanju pa nato še dve. V trčenju je umrl 25-ietni povzročitelj iz Tržiča in 20-letna Radovi j ičanka, sopotnica v enem od udeleženih vozil. Pred vrati je motoristična sezona, Id se je lani začela zelo tragično (v trčenju motorja in avtomobila so 1. aprila v Kranju umrli trije udeleženci nesreče), zato policisti že opozarjajo motoriste na previdnost, enak nasvet pa seveda vetja tudi ostalim udeležencem v prometu. C > GG + petek, 27. marca 2009 15 Slovenci po svetu Z Lubnikom med argentinskimi Slovenci (20) Znamenita smučarska družina Jerman vIarija VolČJAK ki sta ga imela tako rada. jevskih, kar si je zelo želel, - Znašla sta se v Barilochah, saj bi videl svojce in domači Minuli torek so v Dolu pri kjer je smučarska družina kraj, vendar mu je smrt to Ljubljani veselo praznovali Jerman prvi slovenski sim- preprečila. Frenk je bil začetnik smu- s smučarsko tekačico Petro bol. Majdič, slovensko junaki- France Jerman, pravili so čarskega teka v Argentini, njo letošnje zime, navdu- mu Frenk, je leta 1954 dobil prvi ga je prenesel tudi na šenci ji pravijo kar snežna dovoljenje za postavitev go- kraljica. Kakšno naključje, stiščavandskihgorah, vdo- saj sem v zadnji številki linici pod mogočnim Tro» omenila mladega smučar- nadorjem. Z ženo Lučko» Ognjeno zemljo, kjer so danes glavne smučarske proge. Po njem se imenuje smučarski klub in smučar- skega tekača Francija Jer» rojeno Kralj, sta se nastani- ske proge v Barilochah; vsa- mana, argentinskega mla* la kar na gradbišču, očarala ko leto se ga spominjajo na dinskega prvaka, in njego- ju je divjina in poletje sta ob tekmah za pokal Fr. Jerma- vega očeta Matjaža )erma- delu preživela kar pod šoto- na. Bariloška občina je po na, podpredsednika argen- rom, s polno glavo načrtov, njem poimenovala ulico v tinske smučarske zveze. ' Večino jih je Frenk z go- naselju Catedral, največjem Njun ded oziroma oče Fran- renjsko trmo kasneje tudi smučarskem centru v Južni ce Jemian je bil namreč tudi uresničil. Gostišče je kmalu Ameriki. iz Dola pri Ljubljani. postalo privlačna turistična Sledi je pustil tudi v gomišt- Zadnjič smo objavili mlada bariloška smučarja, tokrat njuna očeta: Matjaž jerman (na levi) Smučarski tekač France točka, hišo pa sta zgradila v vu. leta 1952 sta z Dinom in Marjan Grohar, njegov oče Nace je bil iz Spodnje Sorice. Jerman se je s smučarskim bližini Bariloch. S prijate- Bertondjem kot prva pretekom ukvarjal že doma, Ijem Janezom Fleretom in plezaJa Slovenski zvonik, te- Bil je ustanovni član Slo- prijazno sprejela. V tujih "Do osamosvojitve Sloveni- skupaj z bratom Jožetom ' Norvežanom Ovrumom so daj najpomembnejši vzpon venskega planinskega dru-sta se tik pred drugo sveto- postavili sedežnico na goro katedialskega pogorja. Iste- štva in njegov tajnik, leta gorah sta opravila prve vzpone, Frenk je postavil je nismo obstajali,' malce grenko pravi Matjaž îer- vno vojno uvrstila v jugoslo- Campanario in gostišče z ga leta sta opravila tudi pr- 1953 je postal gorski vod- tudi planinske koče, Tonček man, ki dobro pozna uspe- vansko smučarsko repre- najlepšim razgledom. venstveni vzpon na glavni nik. VkJjučen je bil tudi v je pisal, kar je prav tako he slovenskih smučarjev v značilno za naše gornike. O slovenskim bariloških smu- Sloveniji. "Na treninge so prihajali tudi v Bariloche, z zentanco. Toda sreča mu ni Frenk se je še naprej tikvar- vrh gorske skupine "Tres druge planinske organizaci- bila mila, Ko se je priprav- jaJ s smučarskim tekom in pilos" in ga krstila vrh Tre- je in v dve patagonski pla- Ijal na balkanske igre, so ga bil kar devetnajst let argen- ma. Leto prej je ustanovil ninski odpravi, na drugi se čarjih pri nas malo vemo. Vogrincem, Križajem smo mobilizirali Nemci in po- tinski prvak (od leta 1950 Slovensko planinsko dru- je smrtno ponesrečil. Zapu- Pred osmimi leti je pri Mo- vzpostavli stike, povedali slali na urjenje na Poljsko, do 1969). tudi prvak v smu- štvo, ki ga je vodil vrsto let. stil je zapiske in dnevnike, horjevi družbi izšla knjiga smo jim, kdo smo, zakaj nato na rusko fronto, kjer je čarskih skokih in v nordij- Drugi znameniti bariloški dve njegovi črtici Snežinke V kraljestvu kondorjev in smo tukaj in srečali smo se dezertiral. Najprej se je za- skih disciplinah. Dolga leta gornik je bil Tonček Pan- in Hessova lestev sta izšli v neviht, izdana je bila v spo- še'večkrat, spoznali smo se tekel k partizanom, nato k domobrancem v Domžale. je bil trener argentinske gerc z Bleda. Njegove star- Španskem prevodu. vojske in andističnega kJu- še, brate in sestre so Nemd Po vojni je zbežal v Vetri- ba, nato je treniral državno izselili v Srbijo, on pa je os- Obe življenjski zgodbi sU tako značilno slovenski. Za- min gorniku dr. Vojku Arhu in opisuje pol stoletja andizma slovenskih Izse- s pomočjo športa in poznamo se še danes." Tudi kakšno smo ušpičili, se spomi- nje, nato je leta 1948 odšel reprezentanco, v kateri so taJ v Ljubljani in pristopil k radi vojne, ki je usodno vpli- Ijencev v Argentini. Pred nja Matjaž, kako so namesto v Argentino. Z Janezom bili tudi trije njegovi sinovi, domobrancem. Po vojni je vala na ljudi, sta se odvili desetimi leti pa je bila |er- jugoslovanske izobesili slo« Fleretom iz Ihana sta se po- Udeležil se je dveh olimpij- bil zaprt in izpuščen, leta pod južnim soncem, daleč manova zgodba opisana v vensko zastavo, kar drugi dala na jug, med gore in je- skih iger, kot delegat FlS-a 1947 je pobegnil v Italijo in na jugu Argentine, ki je Zborniku zedinjene Slove- niso opazili, Vogrinc in Kri- zera, v kraje z obilico snega, naj bi se udeležil tudi sara- od tam je prišel v Bariloche. naše smučarje in gornike nije, ki je izšel v Argentini. žaj pa sta modro molčala. Slovenci v zamejstvu (135) Franc Jožef živi za Kaplo Jože Košnje k železna Kapla je v nedeljo, Po objavi volilnih izidov se je 15. marca, dobila prvega slo- v gostilni Moritz sredi Železne Kaple, v kateri je imeîa Enotna lista svoj volilni štab. venskega župana, Franca Jožefa Smrtnika iz Koit Kandi- diral je za Enotno listo, edino trlo ljudi. Novemu županu politično stranko Slovencev so prišli čestitat Slovenci iz na Koroškem, in uspel. V vseh koncev Koroške, pa tudi drugem krogu županskih predstavniki drugih strank, volitev (na Koroškem traja Franc Jožef bo pravi župan, županski mandat 6 let - op.p.) saj živi za Železno Kaplo in yyiPÍJ ^n^Píil ^^^^ ^ 50,40 odstot« pozna probleme in potrebe řrH/14' ka glasov, njegov protikandi- njenih prebivalcev, so bili dat sociajdemokrat Harald najpogostejši komentarji Iju- Kogelnik pa 889 ali 49,60 di. Novemu županu ne bo odstotka glasov. Smrtnikova lahko, saj Enotna lista v ob- izvolitev ni presenečenje. Že činskem svetu, v katerem so 18 let je aktiven v občinski po- najmočnejši socialdemokra- litiki in poznan kot izvrsten ti, nima večine. Vendar je Novi župan Železne Kaple Franc )oŽ€f Smrtnik (drugi 2 leve) na tradicionalnem žegnanju v pevec in Človek odprtega srca, Franc Jožef Smrtnik prepri- Kortah. Desno ob njem župan Dietôf Halter, ki je še dan pred volitvami neuspešno nagovarjal ki se ni izogibal političnih čan, da bodo za njegov pro- Kapelčane. naj ne volijoSmrtnikaJn brat Vladimir» predsednikstranke Enotna listawFwjc^ nasprotnikov, tudi Haiderje- gram za napredek Železne vih svobodnjakov ne. Franc Kaple in okoliških vasi bo občina pomagala pri za- cem in dvojezičnosti nena- vanja in enotnost. Narodni Jožef, eden od štirih sinov Bela/Vellach, Obirsko/Ebri- got a vijanju boljših pogojev klon j ena desnica absoluUio, svet koroških Slovencev je Marije in Franca Smrtnika ach, Rebrca/Rechberg, Kor- za šport, kulturo in družab- v deželnem zboru pa relativ- Zvezi slovenskih o^anizadj iz Kort, je pobral glasove Slo- te/Troegem, Lobnika/Lob- nost ter z denarjem pomaga« no večino, napoveduje ome- in Skupnosti koroških Slovencev, zanj pa so glasovali ni^ in Lepene tudi predstav- la občanom, ki bodo želeli jevanje z ustavo določenih vencev že predlagal ustanovi- tudi tradicionalni volivci niki drugih strank. V njem je zgraditi ali obnoviti hišo ter pravic do dvojezičnosti, bodo tev skupnega jó-članskega Zavezništva za prihodnost tudi obljubi, da bo kot župan kupiti stanovanje. morali Slovenci spremeniti zastopstva, ki naj bi ga izvob- Avstrije (BZO) pokojnega dosegljiv za vse ljudi. Da bo Ker je nova koroška deželna organiziranost in z njo zago- li odborniki slovenskih dru- deželnega glavarja Haiderja. čim več mladih ostalo doma. vlada, v kateri ima Sloven« toviti večjo učinkovitost delo- štev in političnih oreanizadj. 16 GG + petek, 27. marca 2009 razgle d Vsi smo globalisti Miha Naguč Mihovanja spremenUa tudi mikroklima in brez kater^a je ne bi bilo, v dolini šentflorjanski. Kako prinaša tudi pridobitve, tó se je, če pride do vojn v deželah, jim po moje ne bi bili priprav- kjer Čipajo nafto, smo v mi« Ijeni odpovedati» tudi če bi nulem in v tem stoletju že nam obljubili, da se tako reši- večkrat izkusili: naftni dériva- mo vseh oblik krize. Kdo bi ti so se podražili po vsem svetu. EU plačuje svojim kmetom subvencije, da bi pridelovali čim manj mesa in mleka, se, denimo, prostovoljno odrekel dosežkom in vsakdanji uporabi informacijsko-ko-munikacijske tehnologije? Vaš razgled hkrati pa imajo prehranske Osebnim račimalnikom, in- multinadonalke s sedežem v temetu, elektronski pošti, Evropi v zakupu velikanske mobilnemu telefonu ... Teh- površine na dru^ celinah, nologiji, id omogoča - kakor na njih prideluje jo hrano in jo bi rekel sodolog Zdravko Mli- s prekooceanskimi ladjami nar - podomačenje sveta irt vozijo na staro celino - počet- posvetovljenje domač^. Daje, ki je povsem skregano 2 nes imaš na izbiro, da se z "zdravo kmečko pametjo", na razmeroma poceni letalom katero sicer še danes prisega- odpelješ v New York in si na mo. Podobno je z novimi ob- kraju samem ogledaš zbirko likami epidemij; ko se ptičja svetovne umetnosti v MoMA škofjeloški grad in okoliške cerkve so v dneh pred vnovično uprizoritvijo gripa pojavi na Kitajskem» se (The Museum of Modem ustrašimo tudi na sončni stra- Art), ali pa si isto s posredovani Alp in prepovemo vzrejo njem svetovnega spleta ogle- pemtnine pod miHm nebom; daš kar doma na računalni- aids pa je tako ali tako globa]- škem zaslonu. To je primer no dejstvo, prizadeva tako re« za podomaČenje sveta. Posve- vete v podsaharsH Afriki kot tovljenje domačega pa lahko vsega presite ekstravagante v kar sam uprizoriš tako, da daš svetovnih metropolah «« » svoje umetniške ali ljubitelj- In kdo je vse to zakrivil? Se je ske slike na splet in omogo- zgodilo samo po sebi ali pa je čiš, da si jih o^edajo po vsem šiba božja? Glavni razlog je svetu (če je seveda na tem sve- najbrž v človeškem pohlepu, tu sploh kdo, ki bi to želel). Po odnosu do globalizadje se lasGiosti, ki nam je najbii vro- Tako se tudi izogneš skušnja- Ijudje delimo na gjobaliste in iena,veljapaza smrtni greh, V vi, da bi šel iz znamenitega antiglobaliste, na njene zago- obdobju liberalnega kapitaliz- muzeja še na visoko teraso vomike in nasprotnike. Ve- ma je ni nihče prav dosti oviral Dvojčkov ... Slednje sicer po čina ljudi se do globalnih za- in se je temu primemo razbo- 11. 9. 200X ni več mc^oče; to dev sicer sploh ne opredelju- hotila. Za mnc^ pa je korak z enkratno priložnost je one- je, zadevajo pa dejansko vse. globalizadjo nuja. Značilen in mogočil doslej najbolj radikal- Zlasti se nas tičejo tiste, ki jih eden prvih pri nas je bil pri- ni protest antiglobalistov. označujemo z besedo kriza in merAlpineikupilaalinajelaje Kakorkoli že: giobaiizadja je postajajo res vse bolj kritične, tovarne v Bosni, Romuniji in postala nelodjiva sestavina Kriza pa ni le finančna, je tudi na Kitajskem, hkrati pa zapria našega vsakdanjega življenja, podnebna, energetska, pre-hranska, zdravstvena... Če se obrate na Colu in v Gorenji pa naj to dejstvo načelno odo- vasi. A zdi se. da tudi na ta na* bravamo ali ne. Globalist je zatrese borza velikanka na čin problemov ni rešila. Samo navsezadnje tudi terorist, ki Wall Streetu n, se bo slej ko od dela je težko (pre)živeti, tre- ugrabi letalo in se z njun zale- prej tudi miniaturka na Slo- ba je špekulirati Kam to pripe- ti v nebotičnik - da bi tako iz- vensld 56 v Ljubljani. (Še do- Ije, vidimo v sedanji finančni razil svoj protest proti global- bro, da se ta cesta ne imenuje krizi. Začaram krc^. več Titova, nekako ne bi šlo skupaj.) In če se bo globalno Giobaiizadja k sreči nima samo kriznih obrazov. Teh- nemu kapitalizmu. Brez uporabe informaci j sko-komu-nikacijske tehnologije bi na- segrevanje nadaljevalo, se bo nološki razvoj, ki jo omc^oča mreč tega ne mogd storiti... Škofjeloškega pasijona zasijale v rdeči barvi. Tistim, ki barvno simboliko povezujejo s komunizmom, javno hišo ali peklom, naj pojasnimo z besedami oblikovalca Jureta Miklavca: rdeča barva je barva trpljenja, krvi, mučeništva in na drugi strani ljubezni, lo ^fownnaooki Zima je letos radodarna s snegom. V vrhovih ga je še veliko, kar dokazuje tudi fotografija, ki jo je sredi februarja na Češki koči posnel tamkajšnji oskrbnik Tone Kamičar. Kolikor je sicer prizor pravljično lep, pa lastnike in skrbnike koče skrbi, ali ne bo koča klonila pod težo domala trimetrske snežne odeje. lo.ž .fetoToneRjMiiar Tekoče zlato Marjeta Smolnikar sedmica V nedeljo, točneje 22. rnarca, potreb, vključno s higienski- standard omogoů." Pohvalno, vi, tudi človeka, z^amegljeva- sebno spoštljiv odnos. Ne pa, je bil svetovni dan vode. Izpo- mi, porabi vsak Zemljan pov- Manj pohvalno, da ne rečem nje dejanskega stanja, pa če- da 2 nepremišljeno, oholo in stavljene teme so se vrtele prečno le tri odstoûce navede- katastrofalno, je, da vlada v' prav z nadstandardno ponud- samovšečno pozidavo narav- okrog globalizadje potrebe po ne količine, drugo se porabi Sloveniji, na primer, na po- bo, problema ne bo reSila. celovitem upravljanju z vodni- na račun pridelovanja pre- dročju evidence nepremične- Seveda se nered, povezan z mi viri, saj voda kot prasnov, hrambnih izdelkov ali drugih ga premoženja, ki je v zemlji- vodo kot naravno dobrino, v nih poplavnih površin, z omejevanjem rečnih stmg, s prekomernim izhlapevanjem Id omc«oča življenje na Zem- proizvodov, kar je še en za- ški knjigi opredeljeno kot jav- Sloveniji niti ne začne nití ne vode zaradi bohotenja asfalt- Iji, ne pozna diiavnih meja. skrbljujoč podatek.} Najbolj no dobro, velikanska zmeda, konča pri evidenci vodnih virov nih površin, zaradi prekomer- Če bo šlo še naprq ûko, kot je potratno se vedejo Američani, Na področju evidence uprav- in upravljavcev 2 njimi. Milo nega gnojenja ter uporabe pe- šlo doslej, v mislih imam raz- ki porabijo povprečno pre- Ijavca s to nepremičnino, v rečeno pomanjkljivosti na tem stiddov in drugih fitofarma- mere na svetovni ravni, potem grešnih tristo litrov vode na konkretnem primem z vodo, področju bi lahko nažtevali do- cevtskih sredstev, s prekinitvijo se nam utegne zgoditi, da za- dan, najmanj pa Indijci s pa vlada popolna tema. b to mala v nedogled, ne da bi pri povezave med površinskimi in radi "nenaravnih" su5 presah» povprečno petindvajset litrov bi moral, vsaj po mojem mne- tem iskali dlako v jajcu. podzemnimi vodami in tako nejo jezera in reke. Niti grož- porabljene vode na dan. nju, okoljski minister ob sve- Za začetek potrebuje naáa dr- dalje in tako dalje, ne ogroža- nja z vojno za vodne vire ni Ob svetovnem dnevu vode je tovnem dnevu vode med dm- žava strat^jo upravljanja in mo le lastne varnosti, pač pa povsem iz trte zvila. slovenski minister za okolje in ^m izpostaviti in - za name* porabe vodnega bogastva, preživetje Človeštva nasploh. Zaskrbljujoč je, denimo, po- prostor Kari Erjavec državlja- ček - opozoriti na preprosto, a Hkrati je potrebno kontinuira- Pa še to. Okoljski minister datek, da porabi vsak pripadnik človekove vrste na leto ne (bahavo) pozval, naj vode žal zapostavljeno resnico, da no in načrtno ozaveŠČanje lju- Kari Erjavec bo moral seči prene pijejo samo iz plastenke, je čista in vama pitna voda di o preprosti, a temeljni živ- cej globlje v žep, kot je v Slove- povprečno dobrih štirideset pač pa tudi iz pipe. Namreč: conditio sine qua non (po Ijenjski resnici, da je voda niji v navadi, če bo želel, da bi hektolitrov "tekočega zlata". "Slovenija je ena redkih evrop- kranjsko neogiben pogoj) za naša največja naravna danost, tudi prihodnje generacije pile {Za zadovoljevanje naravnih skih držav, ki lahko ta nad- preživetje žive narave. Se pra« do katere je potreben še po- vodo iz pipe. GORENJSKI GIAS petek, 27. marca 2009 EKONOMIJ 5te/an .zam si 17 Skrajševanje dela je rezervi Poslovanje v lanskem letu je Alpina zaključila pozitivno, letos še čakajo na naročila. Možno je oboje: preveč ali premalo dela. Štefan Žargi Žiri • Tovarna obutve Alpina se očitno uspešno priJagaja vse zahtevnejši gospodarski in tržni situadji. Po dobrih dveh letih, odkar je postal Ma^až Lenassi lastnik in direktor, je v tej družbi veliko novosti. Povabili smo ga k pogovoru. Kako ste v Alpini zaključili lansko leto? "Pozitivno, kar je najbolj pomembno. Svojega plana sicer nismo dosegli, za kar je več vzrokov. Lani in predlani so bile slabe zime» kar se je močno poznalo pri športni obutvi, hiter prehod iz lanske zime, prek kratke pomladi v poletje, pa je povzročil kar 4o*odstotni izpad prodaje pomladanske kolekcije in s Matjaž Lenassi tem manj naročil za letošnjo pomlad, kar se je poznalo je- Sklenili smo namreč dogovor spremljale. Za Alpino, ki je Alpina je znana po vlaganjih seni. K temu moramo prište- z Rossignolom, ki zapira svo- sorazmerno majhna in zato v razvoj. Imate tudi v teh ti še začetek krize, ki je jese- je tovarne v Frandji ter Špa- boJj prilagodljiva, lahko re- kriznih časih nove projekte? Kako pa je sicer s plačami? Nove pogodbc> s katerimi uveljavljate nov plačni sistem, so nedavno dvignile precej prahu. "Povem lahko, da so prav vsi delavci podpisali nove pogodbe, čeprav je res, da nemira v zvezi s plačami še ni konec. Treba bo počakati na prvo plačo po novem, da se ljudje prepričajo, kaj nov si* stem nagrajevanja zanje pomeni. Generalno lahko rečem, da jih bo od Šeststo za-poslenih natančno 388 dobilo višjo plačo. Največji strah je o tem, kako bodo delavce ocenjevali vodje, kar je največja novost novega nagrajevanja. Upam» da se bo kmalu vzpostavilo zaupanje. Masa sredstev za plače se bo povečala po naši oceni za pet od- StOti(OV." ni Vplival na za četrtino niji in s katerim že dobro so- čem, da je v nekoliko bolj- "Nadaljujemo s projektom manjša naročila. K sreči je delujemo pri tekaških čevljih, šem položaju kot veliki ev- skenerjev (čitalcev velikosti bila letošnja zima dobra in da bomo delali zanje tudi lopski proizvajalci, saj jih od- in oblike nog) v povezavi z zato 50 se nam izpraznila pancarje. Polovica bo tako v poved na primer zaradi krize inovativno obutvijo za prosti skladišča. Najbolj se pozna prodaji pod lastno blagovno v Rusiji resno ogroža. Podeli- čas Binom, pomembno mo- vpliv recesije na vzhodnih tr- znamko, polovica pa pod tev že druge mednarodne ramo izboljšati trženje v dlj- gih in Skandinaviji, v drža- znamko Rossignol. nagrade za oblikovanje red nih državah, sicer pa priprav- vah, ki niso vezane na evro. Proizvodnja športne obu- dot Alpini je velik in odme- ljamo povsem nov čevelj, pri Razvrednotenje lokalnih va- tve teče na polno, tudi v na- ven dosežek, pomemben ko- katerem naj bi uporabili naj- lut je bilo tako veliko, da trg ših tovarnah v Romuniji in rak pri uveljavljanju na trgu. novejše tehnologije za izde- ni mogel sprejeti višjih cen na Kitajskem, nekoliko bolj Letošnje leto bo nedvomno lavo čevljev za prosti čas na zaradi tečajnih razlik. Ta previdni pa smo pri modni zelo težko, kakšno» pa se bo modnem področju. Več se- vpliv je občuten tudi letos, ko dnevno dobivamo sporočila obutvi, ki jo izdelujemo v tovarni v Bosni in v Žireh. Prav ridelo čez mesec in pol.' daj ni mogoče povedati. Testi so uspešno zaključeni in o odlašanju z naročili in pri- pri modni obutvi, kjer je naš Se pripravljate tudi na situ- obeta se nam povsem nova tiske po znižanju cen. načrt izdelati nekaj nad šest- Lani smo ustvarili iz pošlo- sto tisoč parov čevljev, bodo vanja za okoli milijon evrov naročila pokazala, kakšen bo adjo, ko bi bilo morda naročil bistveno manj? smer. Novosti pripravljamo tudi v kolekciji treking čev- "Da. Tudi to je možno. Po- Ijev, kjer si želimo povrniti dobička, vendar je bilo stro- vpliv recesije. Utegne se zgo- vem lahko, da smo že v dogo- nekdanji ugled." škov financiranja toliko, da je ostalo le okoli dvesto tisoč evrov âst^a dobička." diti, da bomo po zaključku voru s sindikati o skrajševa- naročil delali dan in noč, da nju delovnega časa. Trenut- Decembra lani ste odstopili no smo v normalnem zatišju med sezonama. Če bo naro- Torej letos ne kaže najbolje? tem se kaže kot pravilna od- čil dovolj, l»mo imeli težave. ujamemo dobavne roke v septembru in oktobru. Pri kot član nadzornega sveta begunjskega Elana. Zakaj? "V nadzorni svet smo bili "Pravzaprav je na to trenut- ločitev, da imamo to proiz- kako vsa naročila izpolniti, če povabljeni k iskanju rešitev no še težko odgovoriti, saj se vodnjo v Evropi, saj Kitajci pa se bodo naročila po- za to družbo, ki je v precejš- naročila zaključujejo sredi niso tako gibljivi." maja. Na sejmih, kjer je Alpi- membno zmanjšala, smo že njih težavah. Ponudili smo dogovorjeni za skrajševanje sodelovanje pri prodafi po na letos nastopila s tako širo- V mnogih panogah postaja delovnega tednika na 36 ur svetu, saj bi bile distribucije ko kolekcijo vzorcev kot še ni- vse večji problem likvid« in za prijavo za pomoč drža- racionalnejše za dva proizva-koli, smo se dobro odrezali, nost. Imate s tem tudi pri ve. V tem primeru bo delav- jalca kot za enega, lastniki sedaj čakamo naročila. Med- vas probleme? cem za desetino znižana pla- predloga niso sprejeli. Zal so tem smo posodobili linijo za 'Za zdaj ne. Podaljšujejo ča, vendar bodo dobili po bile v tej družbi, ki ima sicer izdelavo smučarskih Čevljev se seveda plačilni roki, ven- šestdeset evrov državne po- velik ugled in hkrati tudi veli- za alpsko smučanje (pancar- dar upamo, da nas bodo ob moči. Zelo vesel sem, da ko težav, v ospredju druge jev), kjer prehajamo iz obrtni- vseh ukrepih za sprostitev škega načina na tekoči trak. kreditnega krča banke smo se s sindikati v tem pri- teme, s katerimi se pa nisem meru lahko dogovorili." bil pripravljen ukvariatL" šKOFJA Loka V LIH napoved stavke Obljube o tem, da bodo v sredo vsem zaposlenim v Loških tovarnah hladilnikov nakazali akontacijo januarske plače v višini šeststo evrov in poino zagnali proizvodnjo, se niso uresničile. Denarja zaposleni niso dobili, prav tako pa proizvodnja skoraj v celoti stoji. Kot nam je včeraj povedal predsednik sindikata David Švarc, zaposleni ne verjamejo več nobenim napovedim in obljubam, zato bo izvršni odbor sindikata napovedal začetek stavke. Do zaključka redakcije potrditve o tem še nismo dobili. Š. Ž. LjUBgANA Obrtniki o krizi Pretekli četrtek je na sedežu Ob rt no-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) zasedala skupščina, katere osrednja tema je bila gospodarska kriza. Potrdili so predloge vladi.o potrebnih ukrepih na davčnem področju, stimulacijah in olajšavah pri investiranju ter omejevanju dela na črno. Na skupščini je tudi odstopil dosedanji predsednik OZS Miroslav Klun» ki je bil izvoljen za poslanca v parlament. Delo predsednika bo do izteka mandata prihodnje leto opravljal pred* sednik upravnega odbora OZS Štefan Pavljinek. Š. 2. Pomladni kredit viVitVl'W'iVi ^HRANILNICA LON 04 28 00777. www J on. si 9 VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD RADOVLJICA Kopâliàkâ cesta 10, 4240 RADOVLJICA tel.: 04/532-57-20 fax: 04/632-57-30 e-na^ov: wz. radovtjíca@85. n€t spletna stran: vvvAv.vnecHadovljica.si VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD RADOVUICA- VRTEC RADOVUlCA VABI K VPISU OTROK V VRTCE RADOVUlSKE OBČINE ZA ŠOLSKO LETO 2009/2010. Vpis bo potekal v četrtek, 2. aprila, In petek, 3. aprila 2009, od 8. do 16. ure, v vrtcih: Begunje, Brezje, Kamna Gorica, Kropa, Lesce, Posavec in Radovljica. Za novo âolsko leto, to je s 1. septembrom 2009, razpisujemo naslednje programe: • DNEVNI PROGRAM za otroke do 3 let, ki Iraja od 6 do 9 un e DNEVNI PROGRAM za otroke od 3 let dalje, ki traja od 6 do 9 ur; • PÛLDNEVNI PROGRAM za otroke od 3 tet dalje, ki traja 4 ali 5 ur. Pri vpi$u bodo starši prejeli vso dokumentacijo in si latiko ogledali vrtec. Za dodatne Informacije lahko obiščete naêo spletno stran: www.vrtec-radoviilca.si, ali nas pokličete po tel.: 04/53-2^720. Starši, ki se bodo odločili za vpis otroka v naš vrtec, naj Izpolnjeno vpisnico vrnejo do srede. 8. aprila 2009. Veselimo se srečanja 2 vami In prisrčno vabljeni na vpis. GIMNAZIJA KRANJ Koroška cesta 13, 4000 Kranj Svet Gimnazije Kranj, Koroška cesta 13.4000 Kran], razpisuje delovno mesto RAVN AT EU ICE/ RAVN ATE U A GIMNAZIJE KRANJ Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnateljice/ravnatelja izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posetine pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobra-zevanja: - Izpolnjuje pogoje po 53. členu ZOFVI (Ur. I RS, št. 16/07 • uradno prečiščeno besedilo in 36/08) ali - izpolnjuje pogoje po 145. členu ZOFVî (Ur. I. RS, si. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo); - izpolnjuje pogoje po 43. členu ZOFWA (Ur. I. RS. št. 64/01 ): - kandidat nI bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega Kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več ko' šest mesecev; - ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznh/dga dejanja zoper spolno nedotakljivost; - KandidatAkamoraimetipedagošKe^vodstvene, organizacij-ske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. KANDIDATI MORAJO K VLOGI PREDLOZfTI PROGRAM VODENJA ZAVODA. Izbrani kandidat/-ka bo ímenovanAa za man^tno dobo 5 let. Predvideni začetek dela je 1. september 2009 oziroma sktadno s sklepom o imenovanju oz. skladno s soglasjem ministra k I meno^anj'u - Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev, vključno z Izpisom dejstev iz kazenske evidence, pošljejo v zaprti ovojnici z oznako "za razpis ravnatelja' In naslovijo na naslov: Gimnazija Kranj. Koroška c. 13, 4000 Kranj, v roku 15 dni od dneva tega razpisa. Vloga bo Šteta za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 4 mssecev od dneva objave razpisa. luaeiietjv OAJ. tral Gorenjska 96 MHz RAD O 1 a radovíon f ft I « I i8 KMETIJSTVO cveto .zaphtnik(§)g'gkis.si GORENJSKI GLAS petek, 27. marca 2000 Mešetar Cveto 21apl0tnik nekaj manj kot 1,5 evra za ..............................................................................kvadratni meter. V ko. Sred- Kranj - Na željo bralcev smo nja vas v Bohinju je travnik ponovno "oživili" rubriko šestega razreda naprodaj po Mešetar, v kateri bomo tako ceni 042 evra za "kvadrat", kot že nekdaj objavljali raz- travnik sedmega razreda pa lične cene s področja kmetij- po 0,32 oz. 0,37 evra. lastnik stva, gozdarstva in prehrane, travnika petega razreda v k.o. Savica je nastavil ceno 4 evre za kvadratni meter. V k.o. Za začetek smo pogledali v ponudbe kmetijskih zemljišč in gozdov, ki so javno Dražgoše so travniki in njive, dostopne na spletnih straneh vse petega in šestega razre-E-uprave in iz katerih so tudi razvidne cene. V katastrski da. naprodaj po povprečni ceni 2,4 evra za kvadratni občini (k.o.) Kokra je napro- meter. Lastnik travnika še-daj gozd četrtega in petega stega katastrskega razreda v razreda po povprečni ceni 1,2 k.o. Trebija želi prodati zem- cvTâ zâ kvadratni meter, v k.o. Kamna Gorica travnik IjišČe po ceni 2 evra za kvadratni meter. V k.o. Železni- šestega razreda po 2 evra in ki je gozd četrtega razreda gozd drugega razreda po 0,9 naprodaj po 0,52 evra za kvadratni meter. Ponudba za evra, v k.o. Radovljica travnik in njiva po 5 evrov, v k.o. prodajo travnika Četrtega raz- Zgomje Gorje gozd po 1,8 reda v ko. Senično vključuje evra ter travnik in pašnik po ceno 7.3 evra za kvadratni 1,1 evra, v k.o. Podbrezie meter. V k.o. JavomiSki Rovt gozd drugega razreda po 1 evro in v k.o. Babni vrt trav- je travnik drugega razreda naprodaj po ceni 8,4 evra za nik četrtega razreda po 7 ev- kvadratni meter, v k.o. Kranj- rov. Za gozdove in pašnike različnih katastrskih razredov v k.0. Višelnica je prodajalec nastavil enotno ceno ska Gora pa gozd petega razreda po 0,9 in gozd šestega razreda po 0,5 evra za kvadratni meter. Krani Začenjajo se pregledi škropilnic Prihodnji teden se bodo na Gorenjskem začeli pregledi Škropilnih naprav, ki so po zakonu obvezni vsako drugo leto. V ponedeljek. 30. marca» ob 8. uri bo pregled pri igrišču v Žab- niči, 3. aprila ob 8. uri pri gasilskem domu v Mavčičah. 6. aprila ob 8. uri pri zadružnem skladišču v Voklem, 7. in S. aprila, obakrst ob 8. uri, pri kmetijski zadrugi v Çerkljah, 9. in 10. aprila, obakrat ob 8. uri. na KŽK-jevem posestvu na Trati. 14. aprila ob 8. uri za gasilskim domom v Šenčurju. 15. aprila ob 8.30 pred zadružnim domom v Poljanah, 20. aprila ob 8. uri na kmetiji Štular v Strahinju, 4. maja ob 8.30 za kmetij* sko zadrugo v Križah, 15. maja ob 8. uri na parkirišču na 8rez* jah in ob 10.30 v sadovnjaku Resje, 25. maja ob 8. uri na parkirišču Sloge na Primskovem v Kranju in 16. junija ob 8. uri na sedežu Biotehniške fakultete v Ljubljani. Pregled prŠilni- kov bo 27. maja: ob 13. uri v Podbrezjah, ob 15. uri na Dobravi, ob 16. uri v Besnici in ob 17. uri v Čadovljah. Uporabniki morajo pripeljati na pregled čiste in tehnično brezhibne naprave, napolnjene s sto litrov Čiste vode. Pregled stane štiri» deset evrov. Novih naprav ni treba voziti na pregled, dovolj je, če lastniki prinesejo podatke, ki so jih prejeli ob nakupu. Cena za vpis v register in izdajo nalepke je 15 evrov. C. Z. Tržič, Šenčur, Pancršica Podeželske žene in mladi bodo zborova i Danes ob osmih zvečer bo v Domu Lovske družine Storžič na Pangršici redni letni občni zbor DruStva kranjske In tržl- iUe podeželske mladine. Članice Društva podeželskih ?ena Svit Tržič se bodo zbrale na občnem zboru jutri, v soboto, 0610. uri v gostilni Pr' Krvin, kjer bo nato še predavanje Marije Teran z naslovom Prepoznajmo svet čustev. V ponedeljek ob pol osmih zvečer bo v domu krajanov v Šenčurju Še občni zbor Društva kmečkih žena Kranj. Na vseh zborih bodo obravnavali poročila o lanskem delu in letošnji program dejavnosti. C Z. 89.8 91.1 96.3 Gorenjski prijnfelj Radio Son d.0.0., Kapucinski trg 4220 Škofja Loka, tel.: 04/506 50 50, fax: 04/506 30 60, e-fluUr iiuo^radio-sora. si gamsov v zavodu za gozdove predlagajo za letos nekoliko večji odstrel srnjadi, jelenov, divjih prašičev in sivih vran ter zmanjšanje pri gamsu. CvFTO Zaplotnik Predostje « Kranjska in blejska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije sta v torek na Brdu predstavili osnutek letošnjega načrta za Gorenjsko lovsko upravljavsko območje, ki obsega 42 lovlSč skupne površine 231 tisoč hektarjev od Rateč do Logar« ske doline, Ljubljanske kotline in Polhograjskih Dolomitov. Kot sta na predstavitvi povedala Blaž Čeme in Miran Hafeer, vodji odsekov za gozdne živali in lovstvo v blejsld oz. kranjski enoti zavoda, so upravljavci lovišč lani izplačali lastnikom zemljišč za škodo po divjadi jia kmetijskih kulturah in živini 29.390 evrov ter ob tem opravili za ravnanje travne ruše ali kot nadomestilo za škodo še 5.165 delovnih ur. V primerjavi z letom poprej se je obseg škode več kot podvo-jil, skoraj tri četrtine pa jo je bilo po divjem prašiču, škoda je tudi v gozdovih» vendar se je objedenost mladja na Jelovici, kjer so izvedli poskusni popis, tudi zaradi boljše usklajenosti med sta-ležem divjadi in prehransko zmogljivostjo okolja v pri- letom prometa predstavljale 20 odstotkov celotnega Vrsta Načrt Odvzem Načrt 20cS 2008 2009 Srnjad 4.610 4493 4.800 Jelen 620 660 630 Muflon 240 199 220 Gams 935 862 885 Divji prašič 220 362 240 Lisica 1.300 1.232 1400 Jazbec 100 100 • 120 Poljski zajec 250 156 250 Siva vrana 1.100 Í.193 1.400 menavi z 2004 sivi vrani za osem in pri div» jem prašiču za 65 odstotkov. V zavodu načrtujejo letos nekoliko večji odstrel (in izgube) pri smjadi, jelenih, divjih prašičih, lisicah, jazbedh in sivih vranah ter manjšega pri gamsov in muflonih. Pri nekaterih vrstah divjadi bo možno odstopati od načrta, pri divjem prašiču ne bo omejitve navzgor, pri poljskem zajcu pa načrta ne bo dovoljeno presegati. Darko Vetemik iz lovišča Kozorog Kamnik je ob obra» vnavi osnutka načrta ugotavljal, da je gams ogrožen in da njegovo število upada tudi tam, kjer ni garjavosti. Ker je za to kriv tudi vse večji nemir, je predlagal določitev mirnih con. "Škode po divjadi naraščajo. Ali je to posledica večje neskladnosti med staležem divjadi in prehran-skimi možnostmi okolja ali vse bolj doslednega prijavljanja škod," se je spraševal Stane Rupnik iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj in še dodal, da bi bilo treba izboljšati sodelovanje med lastniki zemljišč in lovd. Upravljavci lovišč so izpostavili tudi problem zimskega krmljenja divjadi, pri tem pa so se strinjali S predstavniki zavoda za zmanjšala z 32 na 24 odstot- ostalih listavcih, občutno pa odstotno, pri gamsu 92- gozdove, kako pomembna je kov. Delež objedenosti se je se je povečal pri bukvi. odstotno in pri lisici 95- izbira lokacije krmišča in do- bistveno znižal pri smreki, Lovci so lani pri smjadi na- odstotno, pri jelenjadi so ga bra založenost tudi v tako jeiki, gorskem javorju in črt odstrela uresničiL 97- presegli za šest odstoticov, pri hudi zimi, kot je letošnja. Hiša Zdravja GG Gorenjski Glas i»f / » / v 1 IÏÏ 4f' Izbrane zdravstvene teme od a do ž TRIS - PANIČNA MOTNJA Multimedijski pripomoček z razumljivo in strokovno Informacijo o tesnobi ter smernicami la ustrezno zdravljenje. V času od 27. marc^ do 27. aprila je v Gorenjskih lekarnah dose9tjiv po promocijski ceni. Tesnoba, panika, strah, občutki dušenja« tisčanje v prsih, razbijanj« srca, vrtoglavica Kdaj ti znaki predstavljajo panično motnjo ter kakšne so smernice za ustrezno zdravljenje, nam bo na brezplačnem predavanju v petek, 27. marca, ob 17. uri v avli Gorenjskega Gfasa, Bleiweisova cesta A, predstavil Klemen Rebolj, dr. med^ spec. psih. Več boste izvedeli tudi o multimedijske m pripomočku TRIS Panična motnja, kizizobraževalnodokumentamimfilmom; priročnikom tervodenim I i Ir sproščanjem na DVD-ju lahko predstavlja pomoč pri zdravljenju teh težav. Predavanje organairamo v sodebvanju z Gormjskimi lekarnami, ki prav v tem času praznujejo pomembne obletnice v svojem delovanju. f i » I i » I GORENJSKI GLAS petek, 27. marca 2009 ínfc®)g-gías.5í 19 Planinski kotiček: Polhograjska gora (824 m) Nizka / zelo Domačini ji pravijo Gora, nekateri obiskovalci jo imenujejo Lovrenc po istoimenski cerkvici na vrhu. Hišna gora Polhovega Gradca je prijetna tura za začetek planinske sezone. Jeleka JusnN konec aprila in maja zacveti ii, morda občasno tudi malo krita pa so bila tudi štiri ariie- .................................... Blagajev volán. Ime je roža Zimski potepi so za nami. dobila po ero(u Rihardu Bia- zasopihaii. Tukaj pa so se ološka najdišča. markadsti za vas še posebej Polhograjska gora je lep čeprav visokogorje Še vedno gaju, ki je bil navdušen bota- potrudili; na drevesih so razglednik; odpre se pogled pokriva debela zimska odeja, ' nik. Neznano rožo je odkril označili trenutno nadmorsko na Grmado in Tošd, na ju- zato je čas, da začnemo s na pol>očjih Gore, jo poslal višino. 700 metrov nad mor- govzho^u je Ljubljana s hribi peto sezono Planinskega ko- kustosu Henriku Freyetju, ki jem ... le še slabih 200 me- na južni strani Ljubljanskega tička v Gorenjskem glasu, jo je poimenovaJ Daphne Bia- trov in na vrhu bomo. Z leve barja, nasproti je Kořeno nad Ker je vsak začetek težak, bo gojena. Roža je zbudila veliko strani se bo priključila pot. ki Horjulom, Špica in Ulovka. tudi tura za uvod lažja, a še zanimanje med ljubitelji bo- pripelje iz Praproč in Briš. Pogled proti severu se ustavi vedno do^'olj težka za nekate- tanike in ogledal si jo je ceio Dosegli boste sedlo, kjer je na Karavankah; Stol in Vrta» re, saj je kratka, a stma. Pre- saški kralj Friderik Avgust na desni strani kmetija Logar ča, na severozahodu so Julij- pričana sem, da se boste do- II., ki mu je Blagaj dal posta- in kjer se lahko oicepčate. S d, spredaj pa Blegoš in Pore- bro preznojili. Pa pojdimo na viti spomenik sedla se odpira Čudovit raz« zen. Res lep ra^ed. Polhograjsko goro. Od spomenika dalje se pot gled na Karavanke; Stol bo Spust lahko opravimo po Že ime samo pove, da gora strmo začne vzpenjati v dominiral v vsej svoji mogoč- poti vzpona, ali pa na sedlu leži nad Polhovim Gradcem. okljukih. Stmúna se ne pole- nosti. krenemo desno proti Prapro- Če prihajate iz smeri Kranja, že vse do vrhi. Razgleda S sedla nadaljujete levo. čam in BriŠam-Makadamska je najkrajša pot preko vasi Topol (Sv. Katarina), kjer se spustite na drugo stran do Polhovega Gradca. Izhodišče vzpona je pri polhograjski graščini, samo Goro pa boste videli ves čas pred seboj. Takoj na zadetku vzpona boste praktično ni, saj pot poteka Pred vami je kapelica in tukaj pot poteka po soncu, zato je po gozdu. Občasno se poka- je vseeno, ali greste levo ali precej toplo, če ne že skoraj že Polhov Gradec, globoko desno, boste prišli na vrh. vroče. Ko dosežete gozd, se pod nami, enkrat samkrat pa dolina hudourniške Božne Leva pot je strmejša in pripe- kmalu odcepi !evo pot, Id vas Ijala vas bo direktno do cer- bo pripel jala v Polhov Gradec. in nam dobro znana Polho- kvenega obzidja. Se nekaj grajska gmiada in Tošč. Zanimivo je, da vas bodo občas- kamnitih stopnic in na vrhu ste. Cerkvica sv. Lovrenca da- Zanimiv za spust je tudi ben. Pri cerkvid sv. Lovrenca splezate čez cerkveno obzid- Cerkvtca sv. Lovrenca z erebenske poti šli mimo spomenika, katere- no spremljale tudi table z tira v 16. stoletje. Vrh je od je, kjer so trije kamni, zabeto-ga vzrok postavitve je roža. moralnimi poduki o spošto- nekdaj privabljal obiskovalce, nirani v obadje, in dve držali. Kdo bi si mislil! Na pobočjih vanju narave. Prepričana zato ni čudno, da je bilo tukaj da si lahko pomagale. Pot je Polhograjske gore namreč sem, da se boste dobro spoti« pra^odovinsko gradišče, od- strma, izpostavljena, poteka Kmetija Logar na sedlu po robu. Zaradi možnosti te ¥ Polhograjska gora s Korena «t zdrsa je previdnost nujna. Grebenska pot se sreča s potjo v Praproče in po rjej nadaljujemo do levega odcepa proti Polhovemu Gradcu. Po vrnitvi do jeklen^ konjička si oglejte tudi polhograjsko graščino, ali se vsaj sprehodite po urejen vrtu pred njo, lahko pa se v 15 minutah povzpnete še po Kalva-« « » njj, Nadmorska višina; S24 m Višinska razlika: 420 m Trajanje: 3 ure Zahtevnost irk-kirk Y Razgled na Stol s Polhograjske gore Jedi za pomladne dni 68 KUHARSKI RECEPTI ianez sltukell Strukljl s kuhano hobotnico no testo bomo lažje vlekli in že dušeni riž in 1 jajce. Dobro Krompirjev narastek se nam ne bo trealo. začinimo. Zvit štn^elj zavije- z ostrigarji Spočito testo razvaljamo mo v pomaščeno alufolijo. Cekija. Gobe očistimo, koce- ne odrežemo in sesekljamo. Čebulo in česen očistimo in Sestavine za vlečeno testo: 30 „g pomokanem prtu. prema- " Kuhamo v slanem kropu pri- Ststavine: 50 dag krompirja, sesekljamo. V ponvi segreje- dag moke, i jajce, mlačna oki- ^^^^ ^ j^hk^ ^^^ 5 ^ližno 30 minut, odvisno od ^^ ^JfJ' mo olje, prepražimo čebulo. sana slana voda, 2 žlici olja. stepenim jajcem in potrese- debeline štruklja. Kuhane od Priprava vlečenega testa: V mo s pripravljenim nadevom vijemo in narežemo na ena dobro presejano moko nare- ter zvijemo v Štrukelj. Testo dimo jamico, vanjo dodamo lahko kupimo v trgovini, pri komeme kose. Ponudimo jih s česnovo omako. d, I žlica masla ali margmnc, ^^^ ^^ gobe, Dušimo tako poper, muškatni orcščeK S dag j^^jg^^ ja tekočina od gob gob ostHgarjev, 2 čebuli, 2 stro- ^^^ p^ ^^^^ ka česna, 3 žlice olja, 1 žlička ^^^^^^ i^iodei za pudinge tekočino, jajce in mešamo iz tem upoštevamo navodilo Česnová omaka: 4 dag mas- ^ bazilike, maščoba za mo- JqI^j.^ namažemo. Krompir- la ali margarine, 2 dag mehke ^^ % gorgonzole, 2 žita pjj.^ ^ pražene gobe rah tekočega v trdno stanje. Jajca proizvajalca. dodajamo predvsem testom, Nadev; 30 dag kuhane ho- moke, 4 stroki sesekljanega čes drobnjaka. io premešamo, dodamo še z ki jih kuhamo. Testo dobro botniu, 6 dag oljčnega olja, 8 na, zdi sladke smetane za ku- Priprava: Krompir opere« vilicami přetlačeno gorgon- pognetemo, da je dovolj pro- dag čebule, 2 paradižnika, 6 kanje, četrt limone, sol, poper. mo in olupimo, narežemo zolo. S pripravljeno maso ru žno in se ne prime niti de' dag riža, 2 stroka česna, zjajd, Priprava: Na maslu ali na kocke in ga skuhamo v polnimo model. Narastek ske, na kateri ga oblikujemo, niti rok. Iz testa naredimo sol, poper, peteršilj, rožmarin. mai^rini prepražimo sesek- slani vodi. Se vročega preda- postavimo v pečico in ga pe- Priprava: Kulûno hobotni- Ijani česen, prilijemo malo čimo skozi pasirko, prilijemo čemo ^o minut. Pečeni nara- hlebček in ga premažemo z co drobno narežemo. V pon- vode in smetano, dobro pre- mleko, dodamo maslo ali stek potresemo še z nareza- oljem, da se na vrhu ne nare- vi segrejemo olje, na njem vremo. Omako začinimo, margarino, 2 jajd, maso še nim drobnjakom. Serviramo di skorjica. pokrijemo ga s prepražimo čebulo, česen, na nazadnje ji dodamo Še limo-toplo skledo in pustimo poči- kocke narezan paradižnik in nov sok. Omaka za štruklje vati pol ure. Tako pripravlje- hobotnico. Nadevu dodamo ne sme biti preveč gosta. začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom. Peči- ga na krožniku m ga lahko oblofimo še s prepraženimi co segrejemo na 200 stopinj ostrigarji. I f i i i 20 KAŽIPOT, ZAHVALE ~ GORENJSKI GLAS petek, 27. marca 2009 HALO - HALO gorenjski glas telefon: 04 201 42 00 N^nrftk) ^ ulifđvo spfjemjmo po telefonu 04/20)(akvj i\\o^no m BJeNi'pUfi cnti 4, v Ktinfi>u I» po^ »iJci ponedeliU m^iki 11 GO urel og(»9v in ponufb i tubólí f^mlno u^odu janez rozman s.p. • rozman bus. uncovo 91, 4240 radovgica, teu 04/53 ^ 249 izl^^i- madžarske toplice: ^6.4 • 19.4» 25. 4. • 28. 4.. 29. 4. • 2. 5., 29. 6. -4. 7.; kopalni izlet bernardin: 6.4.; medžigorje: t. • 10. trst: 2.4.; pelješac: 10. 6. • 17. 6.: Obvestila o dogodkih objavljamo v rubrjki clasov Kažipot brezplačno samo enkrat. prireditve t Prihod pomladi Bitnje ' KUD Bitnje vabi na tradicionalno prireditev Prihod pomladi, ki bo v torek ob 17. uri v dvorani CD Bitnje. Večer z Ženskami žiri * Literarna sekcija DPD Svoboda Žiri vabi na večer z ženskami, ki sanje živijo in hkrati znajo zakuriti ogenj iz polen, ki jim priletijo pod noge. Med gosti Milene Miklavčič bodo: pisateljica in nominiranka za Slovenko leta 2009 Suzana Tratnik, Željka Avgustinčič, pesnica, slikarka in ženska, ki pomaga tistim, ki si zaradi stresnega življenja nabirajo kilograme, Veronika Seleš, ki je razburkala slovensko javnost s knjigo o Nezvestobi, Majda Kovačec, ki je preživela raka. o ponovnem vračanju v življenje pa je prav tako napisala knjigo, in Irena Mrak, najuspešnejša slovenska alpinistka. Predstavitev bo danes, v petek, 27. marca, ob 19.30 v Galeriji DPD Svoboda Žiri. izleti Turno smučanje Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na smučanje s tri* tisočakov v skupini Ortlerja (južna Tirolska). Odhod s kombijem ali minibusom izpred hotela Creina bo v petek, S. maja, ob 11. uri. Informacije in prijave z akontacijo pri vodnikih: Uroš 040/255 163, prelovsek®gmail.com, Breda 05V397040, bredapirc(g)gmail.com. Codeika učna pot Kranj • Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo na izlet po Godeški učni poti v četrtek, 2. aprila, z odhodom posebnega avtobusa ob 8. url izpred Creine. Hoje bo za 3 do 4 ure. Prijave z vplačili sprejemajo do ponedeljek, 30. marca. I Po Coričkem Kranj « Društvo upokojencev Kranj vabi svoje čiane na turistični izlet po Goričkem, v torek, 7. aprila, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v pisarni društva do ponedeljka, 6. aprila, oziroma do zasedbe avtobusa. » Od Kožbane do Pojane Kranj • Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo na pohod v Brda - od Kožbane do Fojane in sicer v četrtek, 16. aprila. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred Creine. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do srede, 1$. marca. Mladinski križev pot Breznica - Břrmanci iz župnije Březnice prirejajo mladinsM križev pot na sv. Lovrenca nad Zabreznico in sicer jutri, v soboto, 28. marca. Zbor bo ob 19. uri pred ^rno cerkvijo na Březnici. Na Ptuj m Ptujsko goro âko^a Loka • Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na izlet na Ptuj in na Ptujsko goro in sicer v sredo, 8. aprila. Odhod bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje. Prijave sprejemajo v pisarni društva vsako sredo in petek od 9. do 11. ure do zasedbe avtobusa. Na Virnikov Crintovec Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira 4. aprila vzpon na Virnikov Crintovec. Prijave sprejemajo v pisarni 44 Na cvetoče breskve v Brda Radovljica • Planinsko društvo Radovljica vabi 4. aprila na kolesarski izlet Na cvetoče breskve v Brda. Zbor bo na železniški postaji Bled ob 8.15. Prijave sprejemajo in informacije dajejo po tel.: 031/77? 758, Na Donačko goro Bitnje, Stražišče « Društvo upokojencev Bitnje Stražišče vabi v torek, 7. aprila, na izlet na Donačko goro {881 m). Odhod avtobusa iz smeri Bitnja proti Kranju bo ob 8. uri. Prijave in vplačila sprejema Cirila Resman v ponedeljek, 30. marca, v društveni pisarni v Bitnjah in v sredo, 1. aprila, v Šmartinskem domu v Stražišču ali po tel.: 040/268 00$. Na ogled Sko^eloškega pasijona Bitnje» Stražišče - Iz Društva upokojencev Bitnje Stražišče vabijo na ogled Škofjeloškega pasijona, ki bo v nedeljo, 19. aprila, ob 16. uri. Avtobus bo odpeljal ob 14.30 z vseh postaj od Stražišča proti Žabici. Prijave in vplačila sprejemajo v času uradnih ur v ponedeljek, 30. marca, v društveni pisarni v Spodnjih Bitnjah in v sredo, 1. aprila, v Šmartinskem domu v Stražišču ali po tel.: 040/350 589. Po Emini romarski poti Šenčur • Turistično društvo Šenčur v soboto, 4. aprila, vabi na pohodniški izlet po Emini romarski poti (Olimlje-Podčetrtek'Sv. Ema^RogaŠka Slatina). Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred poŠte Šerrčur. Informacije tn prijave zbira Franci Erzin, tel. 041/875-812. Prr težavah s krčními žitami in odprtimi ranami se obrnite na Center za zdravljenj« venskih bolezni v Portorožu - dr.scl.med. JZimmermann. spedsllst kinjrg. Tel 05/640 02 33 J U rje v pohod Šenčur - Občina Šenčur in Turistično društvo Šenčur organizirata 6. Jurjev pohod, ki bo v soboto, 18. aprila. Start bo ob 8. uri v centru Šenčurja. Prijave med 7,15 in 7.45 pred okrepčevalnico Alo Alo. Informacije in predprijave zbira Franci Erzin, tel. 04î/875-8i2. Na Javornike nad Cerkniškim jezerom Tržič ' Vodniški odsek Planinskega društva Tržič vabi V nedeljo, 5. aprila, na Javornike nad Cerkniškim jezerom. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred OŠ Tržič. Prijave in informacije po tel. 5971 536 do zasedbe mest. obvestila Veliki teden od cvetne nedelje do velike noči Naklo - Biotehniški center Naklo 7. aprila ob 16. uri vabi na brezplačno predavanje in kratko delavnico z naslovom Veliki teden od cvetne nedelje do velike noči. Za več informacij in prijave pokličite na številko (04] 277 21 20 ali 041/499 934. Naredimo si bidermajer šopek Kranj - Iz Gorenjskega muzeja vabijo na delavnico Naredimo si bidermajer Šopek, ki bo jutri ob 10. uri. S seboj prinesite šopek pomladanskega cvetja. Občni zbori Tržič • Planinsko društvo Tržič vabi na občni zbor, ki bo jutri, v soboto, 28. marca, ob i8. uri v Sokolnici v Tržiču. Tržič • Redni občni zbor Splošnega športnega društva Tržič bo danes, v petek, 27. marca, ob 18. uri v Sokolnici. Meritve tlaka, holesterola in sladkorja Žirovnica • Društvo upokojencev in Rdeči križ Žirovnica obvešča, da bodo preventivne meritve krvnega tlaka, holes* terola in sladkorja v krvi bodo v mesecu aprilu v petek, 3. aprila, v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici od 8. do 10. ure. Po možnosti ne zajtrkujte. Goriče* Rdeči križ Coriče obvešča, da bo merjenje krvnega tiaka, krvnega sladkorja in holesterola jutri od 8. do 10. ure v Osnovni šoli Goriče. Pridite na tešče, če imate evidenčno kartico, jo prinesite s seboj. predavanja 2000 let stare sledi pastirjev in rudarjev Trenta • Predavanje z diapozitivi o popolnoma novih odkritjih 2000 let stare sledi pastirjev in rudarjev nad Sočo in Trento bo jutri ob 19. uri v Informacijskeni središču Triglavskega narodnega parka Dom Trenta. Predaval bo janež Bizjak. Kaj nam prinašajo podnebne spremembe? Radovljica • KD Sotočje In Župnija Radovljica vabita jutri ob 19. uri v Slomikovodvorano v Župnijskem domu v Radovljici na predavanje Kaj nam prinašajo podnebne spremembe? Predavala bo prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj. Zelenjavni vrt Kokrica - Turistično društvo Kokrica vabi na predavanje Zelenjavni vrt, ki bo danes ob 19. uri v prostorih društva. Pre« davala bo Anka 5kofic, dipl. ing. agronomije. Proučevanje Sv. pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega pisma sporoča, da jutri ob 9. uri v Domu krajanov Primskovo, jezerska cesta 41, ne bo proučevanja Sv. pisma zaradi spomladanskega čiščenja stavbe in okolice. Potovanje in delo v Indiji Kranj*Klub študentov Kranj vabi na 1. del potopisnega večera, ki bo v Klubarju v nedeljo ob 19.30 in sicer bosta jasmina Šabič in Irena Virant predstavili potovanje in delo v IndijL Trendi na področju okenskega in balkonskega cvet|a stražišče - Vrtnarija Bantale, podjetja Flora, d. o. o., vabi na predavanje znane strokovnjakinje s področja vrtnarstva tn trendov Ruth Podgornik Reš z naslovom Trendi na področju okenskega in balkonskega cvetja, ki bo jutri, v soboto, 28. marca, ob 14.30 v dvorani Krajevne skupnosti Stražišče. koncerti Poklon Savin u Radovljica • Glasbena šola Radovljica v ponedeljek ob 19.30 v svoji dvorani prireja koncert klavirskega tria Ars Mušica. Naslov koncerta je Poklon Savinu in je posvečen 150-letnici rojstva skladatelja Rista Savina. Ob materinskem dnevu Breznica • Otroški pevski zbor Breznica prireja v farni cerkvi na Březnici danes ob 19. uri koncert ob materinskem dnevu. razstave Pokrajina Ško^a Loka - V Galeriji Fara bodo danes ob 19. uri odprli razstavo slik jožeta Tônlga z naslovom Pokrajina. predstave Pika Nogavička in Spiritistična komedija Sveti Duh - Jutri bo na Svetoduškem odru ob 10. uri za naj* mlajše Vrtiljak s Piko Nogavičko, ob ^9.30 pa Spiritistična komedija v režiji Iztoka Valiča. Vražja vdova Motavlje - Dramska sekcija pri Društvu upokojencev Sovo- denj bo gostovala s komedijo Vražja vdova jutri ob 19. uri v dvorani na Hotavljah. Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu v petek, 27. februarja 2009, je bik) podj^e Kobsej De luxe; Nagrajeno so: 1. Kino kartica Joker s ŠectM vstopnicami: Majda Pipan, 4000 Kranj; 2. Kino kartica joker s Štirimi vstopnicami: Miloš Oblak, 4226 Žiri; 3. Kino kartica Joker z dvema vstopnicama: Cedlija Petrr>d,i2is Medvode. 4., 5. in 6. nagrado» ki jo podeljuje Gorenjski glas, prejmejo: Marjana Kranj, Bohinj; Ma^až Kumik, Kranj in Igor Fillpčič, Medvode. Sponsor nagradne križanke, k( je bila objavljena v Gorenjskem glasu v petdc, 6. marca 2009» je bilo podje^ CNM iz Kranja. Na* grajei^ so: 1. nagrada 3 zgoščenke: Tanja BizoviČar, 4224 Gorenja vas; 2. nagrada 2 zgoščenki: Andr^ Tancar, 4264 Boh. Bistrica; 3. nagrada 1 zgoščenka; Hikla Čuden, 4227 Zg. Gofje. 4, 5. in 6. nagrado, ki jo podeljuje Gorenjski glas. prejmejo: Irena Kovačič, Kanv nilg Ivan Potratnik, Medvode in Irena Kolar, Kranj. Sponzor nagradne križanke, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu v pâek. 13. marca 2009, je bik> podje^ CNM iz Kranja. Nagrajenci so: 1. nagrada 3 zgoSčenke; Andrej Bertoncelj, 4220 Škof-ja Loka; 2. nagrada 2 zgoSČenkii Milena ^pan, 4203 Duplje; 3. nagrada 1 zgoščenka: Olga Posavec, 4202 Naklo. 4.. 5. in 6. nagrado, ki jo podeljuje Gorenjski glas, prejmejo: Marija Močnik, 4000 Kranj; Vera M^aČ, 1241 Kamnik in Magdalena Kotk, 4273 Begunje na Gorenjskem. OSMRTNICA Svojo življenjsko pot je sklenila sodelavka Milena Nedeljkovič Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 27. maica 2009, ob 25. uri na krauj'skem pokopaJiSču. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. AERODROM LJUBLJANA, d. d. i I t # ■ GOREN)SKI GLAS petek, 27. marca 2009 OGLASI t MALI OGLASI 21 LOTO Rezultati 24 kroga • 25. marca 2009 4,7. S, 12.23, 32,3s »n Lotko: 7 S 9 7 4 4 Loto PLUS: 1,3,5,7,12, 33,36 In 39 Predvideni sk^ad krogd za Sedmico: 250.000 EUR Predvideni sMad 25. kroga za Lotka: 220.000 EUR Predvideni sklad 25. krogd za PLUS; 205.000 EUR i já^ ^f» PREDAVANJE MITN T . ' SOBOTA, 28. 3. Ob 14.30 V DVORANI KSSTRAŽtSČE Infemwieí ZâilllTfll DIDAKTA Didakta. d. o. o, Radovljica, Gorenjska cesta 33c, 4240 Radovíjna. d-poStd: zaknbadďdalcta^t tel. 04/53 20 200 Če imate izkušnje z u red n ikova nje m in vpogled v slovenski vzgojncHzobraževalni sistem, vas vabimo, da se prljavhe na prosto delovno mesto UREDNIK REVUE DIDAKTA IN ŠOLSKEGA KNJIŽNEGA PROGRAMA (m/ž) Pogoji: - Vil. stopnja izobrazbe • Tri letd delovnih izkUŠenj • Znanje angleškega jezřka s certifikatom Pisne ponudbe pošljite do 2. aprila 2009. Sercerjeva ufic8 35 4240 Radovljica Telefon: 04/537 5000 DoH D&^fu Rcvnniu RAOOvuiCi VABI K SODELOVAMJU DIPLOMIRANEGA FIZIOTERAPEVTA m/ž za načrtovanje, organiziranje h Izvajanje fiztoterapevtskih storttev OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO: •zaključeno visoko šolo za zdravstvo - diplomirani fizioterapevt •opravljen strokovni izpit •znanje iz gerontolog'^e in psihologije starostnikov •znanja s področja skupinske dinamike In vodenja skupin • organizacijske in inovativne sposobnosti •osebnostne lastnosti: strokovna zavzetost, odgovornost, samoinicia^vnost komunikativnost čustvena stabilnost in sposobnost sprejemanja povećanih obremenitev. Z izbranim Kandidatom/ko bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom In pokusnim delom 4 mesece. Prijave sprejemamo na naš naslov 5 dni po objavi. k ■ v poslovno stanovanjskem objektu na Nazorjevi ulici v Kranju, bivši Dom JLA, prodajamo novo, takoj vselji-vo 2 • sobno stanovanje v Izmeri 61,50 m' s pripadajočim parkirnim mestom v parkirni hisi. ■ V poslovno stanovanjskem objektu na Nazorjevi ullcl v Kranju, bivši Dom Jl-A, prodajamo novo, takoj vselji-vo 2+1 • sobno stanovanje v Izmeri 76,35 m^ z dvema pripadajočima parkirnima mestoma v parkirni hiši in s p ri pad a jočo s h ra m bo. ■ V poslovno stanovanjskem objektu na Nazorjevi ulici 3 v Kranju, na mestu nekdanjega Doma JLA. prodajamo poslovni prostor zd pisarniško dejavnost v sloupni izmeri 93.90 m'. Podiobnojse informacij« vam bomo z veseljem po&retfovdll. če nas boste poklicali na telefonsko številko 04 281 26 26. OSNOVNA ŠOLA MATIJE VAUAVCA Šolska ulica 9, 4205 PREDDVOR tel. (04)255 10 10. fax. (04) 255 12 97 eL naslov: group2.oskrmv@guest.arne5.st PROSTA MESTA ZA SPREJEM OTROK V VRTCE PREDDVOR, BELA IN JEZERSKO ZA ŠOLSKO LETO 2009/2010 • Dnevni program za otroke od 18. meseca do vstopa v šolo, vrtec • Storžek Preddvor • Dnevni program za otroke od 18. meseca do vstopa v šolo. vrtec • Palček Zg. Jezersko • Poldnevni program za otroke od 3. leta do vstopa v šolo vrtec - Čriček Zg. Bela Prijavnice za vpis dobite v imenovanih vrtcih. I^azpls traja do 3. aprila 2009. PETKOVA PRIREDITEV Gostuje* Gledališče Glej O ZAČARANI SKLEDI iN ŽLICI Petek, 27. marec 2009, ob 1T,30 uri v t^cê Kracd, Glavni trg 22 SOBOTNA MATINEJA Gostuj»: Mmi Teâtsr Ljubljana MIZICA POGRNI SE Sobota, 28. marec 2009, ob 10.15 uri v CREINATIVI (Seimt&če2) f> i:i I |iAt Goreniski Gas fA/ KsKERNi NEPREMIČNINE Msistrov trg 12.4000 Kranj Tel. 04/202 1) S3. 202 2S ^^ 09/320700» Email; POSIOVNI PROSrORh Oddan)o: KRANj: pisarne v izmeri ^ m2, ob- novâ i999i v pritličju, lo^en vhod, skupne sanitarije, cena; 7,00 EUR/mesec KRANj: pisarne v skupni izmen 3 m?, ÍMnik 198$. «bnava pcjti9. ved pisarn, ki so lahko povezane ali Jo^ene, v pritličju ali 1. nadstropju, v poslovnem objektu, lahko z opremo ali brez, cena ■ S ali S EUR/mz, od- vtsr^o od oprenne, pod enim klju&m ali ločeno, z vsemi priključki, pred objektom dovolj parklriič, varovano, takoj na voljo. HISE-NOVOGRADNJE: Prodamo: LANCOVO pH Radovljici: v naselju novih hiS (dvojčki ali trojček) v III. podaljšani gradbeni ra2i, skupaj 7 HI, stan. površine 191 mi. na 2em* od 1S0 rnz, sedaj znižana cena ja od 1S3.OOO £UR do 199.OOO EUR. mirna lokaciji v bližini Radovlji- CA Novogradnja le last K3 KERN. Pri nakupu hiš Jahko izkoristite POSEBNE UGODNOnil, ker v kupnino upoS-te/ajo tudi va Se morebitno stanova- nje in doplačate le razliko. UREDIMO BANČNE KREDITE. BlED, SPODNjE CORfE: samostoj* na hila, letnik 200S, površine 290 mz, klet (95 ma), pritličje (102 ma), mansarda (94 mz}, na sončni, mirni lokaciji, 644 ma zemljiSČa, cena: 46o.ooo»oo EUR. CERKLJE na Corenjskem: samo> stsjna hila, letnik 1985, adaptirana 1.2003, Soo m2 zemljilča, v prKliČ- ju je 90 m2 in 90 ma v nadstropju, pritličje je prvotno stanje, nadstropje obnovljeno pred 6 leti, ločen vhod v pritličje In ločen v nad-stropje, poleg hiie stoji uta s kletjo 10 mz m gospodarsko poslopje 80 ma, izselitev čez eno leto, cena -1«.000.00 EUR. ZÍMÍHUA: Piodamo: Kranj (Uiiirta sodišča}: stavbno zem- Ijiiče 1.089 primerno za gradnjo pos lovno zzo EUR/mz. banovanja: dodamo: Ribflo pri Bledu: 1 C. 8,1$ mz v 1. nad,, obnova Z004, nova okna In da* ki, ogrevanje na elektriko, parkirno mesto, ZK vpis, cena « 62.000,00 EUR. Kranj, Pbnina 11:1 SS, 49.60 ma v 7. nad. od 7 nad., predelano v 2 SS s ka-birvetom (pregrajena dnevna soba in kuhinjai, letnik 82, prvotno stanje, cena ■ Í7.ooo,oo EUR. Jesertice: 3 SS, 76,59 mz, popolna prenovs !. 2007 (okna, vrata, instalacije, keramika v kopalnici in kuhinji, slikopleskarska de(a). 6./u nad., nova oprema v celoti, z balkona in klet. last K 3 KERN d.0.0., cena > 108.000,00 EUR. Jesenice 1 C, 29.38 mz, popolna pr^ nova I. 2007 (kopalnica In kuhir>ja z tnstalacjami, PVC okna, novi tlaki in vrata, slikopleskarska dela), 6. etaža, nova oprema v celoti, balkon in klet, last K 3 KERN d.0.0., cena « 55.000.00 EUR. Ceridje na Cofenjslcen): ^ G, 18,1 mz, adaptirana 1.1999.1./1 nad., soba 10, 8 m2. kopalnica 2 »6 m2, shramba 4,7 ms, popolnoma obnovljeno leta 1999, vsi priključki, cena » 3^500 EUR. Cerkije ru Gorenjskem: 2 SS, 67 fr>2 v visokem pritličju, teto 20OO popolna prenova, večstdnovanjski objekt, C K na olje, parkirišče pred objektom, cena » $5 000,00 EUR, Šenčur: 3 SS v mansandi veČstano> vanjskega objekta, z balkonom, CK na plin, dva parkirna mesta pred hišo. obnova 2009, cena = 103.000,00 EU R. SkoQa Loka: 2 SS. 52,65 m2 v 3. nad./Ui letnik prvotno stanje, CK na plin pred vrati, balkon, prazno, cena ■ 75.000,00 EUR. WW w*k3*kern .51 NEPREMIČNINE AEAL ESTATE SVET RE d,o.ô. Enota Kranj Nazorjeva ulica } 4000 Kra rrj tel,: 04/2811-000 fax: 04/2026-459 €msil: krar>jig)sveteprmj{nir>0? OMd^te dli r^dfmdte sUF^ovan e, hiio dh posfo. 60,000 EUR. KAANJ • flanina 1,1 SS predelano v z $S,4i m2,2./XII,l. i^. 74, zamenjana okna. radiatorji. 73,000 EUR. KRANJ • SoHitevo n.. 2 SS, sS mz, 4./IV, f. tzg, 70. 96.000 EUR, $KOF)A LOKA • mestrto jedro, 2 SS, 72 m2. 2./II, mansarda, prostorno obn, stanovanje v starejSi méît hiSi. L 08 položen laminat streha In okna zamenjana I, S8. S6.000 EUR. HttO PRODAMO KRANJ «Zg. Bitnje^ prostornaenodru- Žinska hiSa v 2 etažah, povri. 195 m2 na prípad^očem zemljiSČu 414 ma v III, grad. fazi, I. izg. 2009. 165.000 EUR. Možna i? izdelava do V. faze oz. po df^ovoru in zamenjava za stanovanje proG doplačilu. ZEMgfSĆE PRODAMO GOLO BRDOpn Medvodah - mz, stavbno, delno kom. opremljeno. 117420 EUR. BREZJE - 7^0 m2, ob zelenem pasu, kom. neopremljeno 80.000 EUR, BLEfSKA DOBRAVA - 570 mz, komunalno urejene z izdanim grad. dov> ljenjem za ^etažno hI So po vrš. 238 m2. &S.272 EUR. PRODAMO/ODDAMO več posl. prostorov Kranj. Triič Ostale informacije najdete na domplan dn d d. ^fweisova 14,4000 Knnj T:0^ 68700,F:04/306B701.M:M1 647433 I: «vm.dO(TiplarLSl L dornplariddoniplan^i STANOVANJE PRODAMO Kra^j, Vodovcdni stotp, trisobno v nadstr. v izmeri 74,84 m2, 1. izgr. 19S3, .potrebno obnove, CK na plin, dvigala ni, vpisano v ZK, cena 105.000,00 EUR, možnost vselitve takoj. Kranj, Zlato |K>lfe, dvosobno I. nad- str. v Izmert 53 ma, obnovljena kopalnica in instalacije 1, 2003, okna obnovljene i. 2007, I. izgr. 1960, vpisano v ZK, možnost vselitve maj 2009, cena 89.500,00 EUR. Kranj, Planira 11, dvosobno, priti, v Iz» meri 61 mz. nizek objekt, I. izgrad. 2004. cena 110.000.00 EUR, možnost vsel rtve ju nij 1,2009. Kranj, Vodovodni stolp, trisobno v (. nadstr. izmere 82,08 ma, 1. izgr. 1964, delno obnovljeno I. zoo} • okna, balkonska vrata, ogrevanje klasično, plin v bloku, vpisano v ZK, cena >10.000.00 EUR. Kran), Šoriijevo rtasdje, v novem objektu dve trisobni v pritličju z atrijem, povezava s kletjo, kjer sta §e dve sobi. in shrambo v izmeri 140,00 ma in dve Sttrisobni v I. nadstr. s stopnicami v mansstrdo in kltrtno «hrambo v izmeri igi.oomz, I. izgr. 2008, nadstandard rta op rema:m asalna kad în prha, talno ogrevanje, električne Žalu- zije, bambusov paiket. vsi lastni priključki, ogrevanje na plin, vsako stanovanje dve parkirni mesti, cer>a: stanovanje v prit. 2$o.ooo,oo EUR, v nadstr. 290.000,00 EUR, v ceni je že obračunan S.5t^DDV. HI$E-PRODAMO Kranj, Sp. Besnica, visoko pritlična, tlonsa 120 mi na parceli velikosti 549 mz, CK na olje, tel., garaža, dve parkirni mesti, sončna lega, hiiSa je lepo vzdrževana, I. izgrad. 1981. cena 296,000,00 EUR, vselitev možna konec leta 2009. Križe, Gorenjska, enonadstropna -dvostanovanjska, tlonsa 73 mz v vsaki etaži na parcelf velikosti 222 m2.1. izgr. 1936, popolnoma prenovljena od I. 2004>20o6, CK na plin. tel. vse instalacije v vsaki etaži ločene, tri par- kin§^, cena 182.000,00 EUR. VIKEND • PRODAMO Trstenik • Orfe, zidan, vlsokoprltiični, tlorisa 46 mz na pan:d( velikosti 478 mz, lepa sončna lokacija, garaža, do- I Stop Hakovan, ob vikendu ludi manj* ii brunarica« I frgr ^997^ cena 250.000,00 EUft* Trsteftik^Ofte^ bivalen, visokoprttlíčřn^ tlorisa 56 ms, kl«t zidana, ostab le$e* no, na pan^i vettkosti 426 ma, I izgr. 1983, obnovljen 1CK na olje, te- rasai drvaroica^ internet cena PASKTOA • PRODAMO Kranji preti Nakkmu, v industrijski coni v izm«n 5957 ma za proizvod- njO| skladfSČ)^ parkiriSČe, cena 149 EUR/m2 in &e cca, iS EUR/m2 za ko* munalni pr\s;>ey«k. Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: malioglasi^-glas.sí Mdle oglase sprejemamo: za objavo v petek • v srede do 13.30 In za objavo v torek dop«tka do 14.00! I cas: od ponedeljka do četrt ka neprekinjeno od 8. do 19. ure, potok od 8. do 16. ure, sobote, nedetle in prazniki zaprto. NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAH DVOSOBNO vel. 48,86 m?, ijeno decembra 08, 031 /S2Ô-662 v RacJovljici» obnov-1 vseliivo, O 90û1f62 THISOSnO slanovinje, v vel. 70 m2, iokaci|3 Krenj • Planina. Star>ov3nje je prijetno in na dobri lokaciji, O 041/754-995 M0t926 KUPIM NOVEJŠE stanovanje 5065 m2, z bal-koTHsm, na mimî lokaciji, bres posrednika, tř 051/857-567 ODDAM POPOLNOMA oprem na Mlaki - samcem, 9 041/774-435 S08E za delavce. 9 040/33^585 NOVO Stanovanje, okolloa Naktega, 9 031 /283-066 «ooiwz OPREMLJENO starovdnje 2d delavce. «031/680-976 gekkoprojekt nepremičnine BrtoT 79A, 4000 Kranj lnfo-n?p#gçU(C)projekt.9 vTWW.getikoproíckUÍ 04 2341 999 031 67 40 33 NAJAMEM STANOVANJE v Kranju ali okolji, 9 041/621-031 900IM9 ZAMEKJAM DVOSOBNO stanovanje v Kranju, 04, na mirnem kraju l/ll, zs hišo z fno-jim dopfaaiom, « 0590/64-660 0001940 MISE PRODAM DVOSTANOVANJSKO hišo Z vrtom v Kranju. 9 soD, 2 kopalnici, 2 garaži, cena 380.000 EUR, « 04/23-2&. 059 900MU HIŠO z zemljiščem €00 m2, zazioijčvo parcefo 700 m2, v Teneti^t^, W 041 /880-800 »3019» V POD REČI prodat) vogradnjo, « OST/3Ô&^22 no- 9001630 X V STAfíl LOKI ie v pripravi gradnja sta- novantskega cttžojčka, 9 051/38&^2 6001629 VIRMaSE -ék. LoNa, prodamo stane vanjsko hišo ter Ovoička v gradnji ugodno,« 051/368-822 floaiea; POSESTI PRODAM CERKLJE - Zalog - Glin|e, zazidljivo parcelo z načrtom za gradnjo dvojčka, n 051 /80d-020 «»1U4 PARCELO Z gradbenim dovoljenjem prf škorji LDki, V 051 /388-822 TRAVNtK 0,5 lna. K.O. Laftovče • Vo-povije, « 041/743-299 ZEMUIŠĆE v Poljanski dolini (bližina Žirov), cca 1,2 hs. delno travnik in gozd, V 040/290€01 POSLOVNI PROSTORI PRODAM GOSTINSKI PAVtUON 20x5,5 m, kovin. konstrukcija, platnena sf^ehs. v paviljonu opremljen sank 5x4 m. pr^m^ ran za gostinski vrt, pikniK prostor. Kot nov. tt 041/390^330 boow é % i > MALI OGLASI GORENJSKI GLAS petek, 27. marca 200Q ODDAM PISARNE» Koroàkâ cesta, Kra/ij, tt 041/36M00 Mcn«? 200 00 400 m2, v pritličju poštovné stavbe, trgovska cona Pnm9Jim poznavar^em vrst le^, izključno pisne proénje na; Megales. d.o.o,. Stratiinj 120. 42020 NakJo 90019» ZAPOSUMO èofena B kat., pogoj komercialist, Mešanja Gregore, OolniàKa 102. Kranj, 9 041/635^33 9001912 li^EM IŠČEM delonav^rn domu, číščeníe slan. hiè ali delo na vrtu, Kranj (^ica, Tržič oklica. 9 031/227-726 90017M IŠČEM DELO kot inštruktor ne za OŠ In SS. 9 040/522-051 00019S0 IŠČEM DELO Kot nsgc^alKa starejših n vsa go^odinjska dela, lahko se preselim. 9 040/75M09 900)901 IŠČEM DELO, čuvanje vasin hišnih prevoz k veterinanu, 9 040/535-082 IŠČEM DELO kot inštruktor matematike, fiziko, kemijo in angloókcga jezika za OS in SŠ, 9 041/290-536,031/ 291^26 9001909 ONE MAN BAND, Igranje na obletnicah in zabavah. 9 031/595-163 9001013 poslovne priložnosti KREDIT do 1.000 EUR, za zaposlene in upokojene, izplačilo gotovine takoj, morebiti odtegljaji riso ovira. Kreditna točka, d.o o., Gregorčičeva S, Kranj. 9 04/23-66-608.051/367-753 9001003 COTOVINSK] KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ĆAS, TIR UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosti niso ovii^. Tudi krediti na osnovi vo2Íía in leasing). Možnost odplaôla na poloib^i-ce, pridemo tudi na dom. NUMERO UNOr Kukovec Robert Mlinska 22,2000 Mariboft 02/252^8-26,041/750-560 storitve NUDIM ADAPTACUE, r>ovogradnje od teme'^a do strehe. Notranje omete, fasade, kamnite skarpe, uretanje in tlakovanje dvorišć, z naàim ali ^m materialom, SGPeytyQíd.n.o.,5truževo3a. Kranj. 9 041/222-741 «ooioio ADAPTACUE, vsa gradbena de«, notranje omete, fasade, adaptacije, tla-kovanie dvorišča, ograje, kamnite škarpe in dimnike, kvalitetno, hitro In pocenf, SGP Beni, Stniževo 7. Kranj, 9 041/561-836 900i»i3 ASFALTIRANJE, tlakovanje dvonšč, dovoz, potj, parKiriič, polag. robnikov, (talnih plošč, izd. betonskih in kamnitih ikarp. Adrovic &Co, d.n.o., Jelov-škova 10. Kamnik 01/63-94-614. 041/660-761 ASTER IKS SENČILA Rozmar. Peter, S. p,. Sentčno 7. Krize, tel.: 59-55-170.041/733-709; žaluzije, roloji, rolete. lamelne zavese, plise zavese, k> ma/niki, markize, www.asteríksnet BARVANJE fasad in napu&če^, izdelava izolacijsUh fasad, ^ikopleskarstvo. Opens, d.0,0.. C. ob ribniku 26, Miklavž, 9 O70/34&699 8ELJEHJE in glajenje notranjih prostorov, premazi oken in vrat, odstranjevanje tapet, dekorativni ometi n ople- ski, antiglivični premazi Pavec Ivan S.D.. Podbrezje 179. Naklo. 9 031/ 39-29-09 »CC18M DELAMO vsa zidarska dela. notranje omete in rasade z naším ali vaiim materialom. Ar}anrti, d.o.o., Žabníca 47. Žabntea, 9 041/286-473. 041/676- 366 9001300 FLORIJANI, d.o.o., C. na Brdo 41, Kranj izvaja vsa gradbena dela od temeljev do strehe, adaptacije, omeh, ometi fasad, kamnite ^rpe, tlakovanje dvoriéč, 9 041/557-671 woo»» IZDELAVA podstrešnih stanovanj po sistemu Knauf, montaža stnein h oken Velux in potagan}e laminatov, izd, brxh nahc in nadstreškov, prevozi z avtodvi-galom Damjan Mesec a.p,. Jazbine, Pcdjane, 9 041/765-642 9c00>17 IZOELAVA finskih savn. M & V Vrteć-nik in paHner d.n,o., Šinkov Tum 23, Vodice, 9 031/206-724 9001206 IZDELAVA podstrešnih stanovanj -knauf. rigips izvedba. Veiux okna, fr6a-de, nadstreški, tesarska in krovska dela, Klemene Dragomirs.p,, Vokio 16, Šenčur. 9 041/771-637 IZDELAVA podstrešnih staiovanj, montažnih hii, frčade, Knauf izvedba ri-gipsa, velux okna, nadstreški, tesarska in krovska dela, Savkovič Milorad s.p., Frankovo nas. 60. šk. Loka, 9 040/ 657-693 9CCI96' IZDELUJEM kamnite skarpe in tlakujem dvoraca, Azem Tafilaj, Zg. Stnje lOI.ŽabnIca, 9 040/995-538 M0>e&9 KITANJE, beljenje stanovanj, posk>v-nih prostorov in fasad, Bizant Gwazd s.p., Bntof 9, 4000 Kranj. 9 041/514-547 9001434 NAREZK' za apraznovajne n^jsiniJn dni, zabav in obletnic, ugodne cen e z dostavo po Kranju. Eho butik, d.o.o,. Stegne 11 b Uubliana, 9041/734-047 doOTS&s OBNOVA stanovanj, polaganje laminatov In gotovih parkelov. M & V Vrtačnik in partner d.n.o., ŠinkovTum 23, Vodice. 9 031/206-724 9001207 OD TEMELJEV dO Strehe, rotranje omote, vso ^e fasad, skdrp« ter tlakovanje dvorišč, kvaJftetno, hitro in p^ ceni. Arbaj, d.o.o., Zg. Bela 24. Preddvor, 9 041/241-149 9001131 PLESKANJE napuščev in fasad, Pa-vec Ivan s.p,, Podbrezje 179, Naklo» 9 031/39-2^09 izobraževanje NUDIM PLESNI TEČAJI za mladoporočence, maturante, starše maturantov in ostale, hitri ali običajni, cene ugodne Studřo Tango, Brifof3t6, Kranj, 9 041/820-485 9001 fin zasebni stiki OEKLE se prBseli k poštenemu fantu, 9 041/229-649 oooiese ZA TRAJNO prijateljstvo bi rada spo-zrtaia gospođa srednjih tel. po možnosti s podezeija in z OorenjsKega. šifra: MAJ * 9001673 ŽENrTNA posredovalnica Zaupanje za vsestan^, brezplačno za ml àjée ženske, 903/57-26-319. 031/636-376 razno PRODAM DEKLIŠKO, mladinsko kdo Rog, rdeč. 73 EUR, avtomatiko in dele za centralno peč 132 EUR, 9 0590/26- 750 9001937 DIESEL agregat 7 KW, 3.1 F in 12 V moiomo žago, štilan» 4,6 KW. 48 cm. dvobrazdnl plug 12 *, 9 041/694-493 9001»«» ZAMENJAM RAZLIČNE krznerre izdelke zamenjam za med, čebele, cvremo m podobno, 9 031/616-167 9001995 % V', .pii^rcor ik.Ci>n i I < » V GORENJSKI GLAS petek, 27. marca 2009 ZAHVALE info@g-glas.si 23 v SPOMIN V ponedeljek, 23. marca 2009, je miniio deseto leto, odkar oas je zapustila draga žena in mami Breda Kušar Hvala vsem» ki se je spominjate in postojite ob njenem giobu. Mož Franci, sinovs Boâtjan in Jaaez z družinama ReteČe. 27. marca 2009 ZAHVAIA Ob smrti naše mame. sestre, stare mame in babi Marije Malovašič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjene sveče in rože ter spremstvo na njeni zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo tudi osebju Doma starejših Staia Loka. ki so v zadnjem letu skrbeli zanjo. Vsi njeni Življenje kot bilka vzplamti, ljubezen ga redi. Modrost življenja za hip se nam zdi, temna senca v ogledalu sliko kali. Starost smrt Kam dodeli, v veino veselje nas zavrti. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustil naš diagi mož, oče, staň ata in tast Franc Bernik p. d. Beoetkov Franci iz Dolenje vasi 33 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem, gasilcem, Čebelarjem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dr. Habjanu, patronažni sestri ge. Bogatajevi, g. župniku za lepo opravljen pogreb ter pogtebri službi Alois. Hvala tudi vsem tistim, ki vas nismo posebej imenovali, a ste sočustvovali z namL Žalujoči vsi domaČi Dolenja vas, marec 2009 Ug^isnilaje luČ življenja, prii^úa se je luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečine,. ZAHVALA Tiho se je v prebujajoči se pomladi poslovila od nas draga mama, t>abica, prababica', tašča Zofija Prešeren po domače Rodarjeva Zofka iz Radovljice Ob tem žalostnem ^enutku se zahvaljujemo vsem sorodnikom» sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in jo v velikem Številu pospremili na njeni zadnji poti. Hva^ la za topel stisk roke in izraze sožalja, za cvetje, sveče, denarno pomoč in darove za cerkev. Posebej se zahvaljujemo dr. Pavlu Podlesniku za dolgoletno zdiavljenje in osebju Internega oddelka Bolnišnice Jesenice za n^o v zadnjih dn«h življenja. Ukre* na hvala pevcem. Marku za odigrano melodijo in g. župniku Andreju Županu za lepo opravljen pogrebni obred. Ohranimo jo v lepem spominu. Vsi njeni ZAHVALA Bolečina se do skriti, tudi solza ni teiko zatajiti, le ljube, skrbne mame nihče nam ne more vrniti. V 88. letu nas je zapustila naša mami, mama, stara mama in tašča Slavka Rupar 7.5.1921 • 16.3.2009 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in zruncem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svele maáe. Hvala Župniku Damjanu Proštu in patru Primožu Kovaču za njune obiske. Hvala g. župniku Matiji Selanu za lepo opravijen pogreb. Zahvaljujemo se DU škofja Loka, ZB Škofja Loka mesto, ga. Polonci jeseničnik za poslovilne besede, posebnemu podjetju Akris, cvetličarni Klavdija, pevcem in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na nieni zadnji poti. Vsi njeni Dolenja vas, Šmartno ZAHVALA Če me iščeU. me iščite v svojih srcih. Če imam tam bivališče, bom vedno pri vas. V 76. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš diagi mož, oče, brat, ded» praded, tast in stric Florijan Lombar rojen 1933, iz Preddvora Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščajiom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečeno sožalje, izrečeno sočutje, molitve, darovane sv. maše. cvetje in sveče. Zahvaljujemo se duhovniku Mihu Lavrincu za lep poslovilni obred, pogrebnemu podjetju NavČek, pevcem in vsem, ki ste nam ob težkem Času karkoli pomagali in nam stali ob itrani. ŽaJujoči vsi njegovi Preddvor, 20. marca 2009 ZAHVALA Po dolgotrajni in hudi t>olezni je omagalo srce našega dragega očeta, starega očeta, strica, tasta Antona Štiblja iz Grobarjev^ naselja v Škoiji Loki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja in tolažilne besede ter darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala bolnišnici Golnik za lajSanie bolečin, podjetju Starman, d. o. o., društvu Aleš Pavlin, delovnim invalidom in Tončki Triler. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi n)ego>n Trebija, Škofía Loka, Sutna Zaspala si mimo, utrujena od bolečin, za teboj ostala je praznina, v nafik srcih bol^ina, ki hudo boli. V SPOMIN V nedeljo. 29. marca 2009, minevata dve žalostni leti, odkar nas je za vedno zapustila naŠa predraga mama in žena Marija Fende iz Britofa 235 Hvala vsem. ki se je spominjate, ji prižigate srečke in postojite ob njenem preranem grobu. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, tašče Antonije Kong se islaeno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem za izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje in sveče, Hva3a negovalnemu oddelku Golnik, Kliničnemu centru, osebni zdravnid, govorniku za lepe besede slovesa, g. župniku, pevcem, pogrebni službi Navček. Hvala vsem, ki ste jo pospremili UA njeni zadnji poti. ŽaJujoči domači Visoko. 17. marca 2009 É « i 24 info(S)g-^s.si GORENJSKI GLAS petek, 27. marca 2009 Anketa Nova zvezdica je zaslužena Vilma Stanovkik Hokejisti Acronlja jesenic so v finalu državnega prvenstva na Itirih tekmah zanesljivo premagali večne tek-mece iz Tivolija. Navijače pa smo povprašali, kako so bili zadovoljni z njihovo igro. Polo. Tina Dobi Tjaša Fovšiar "Jeseničani so danes igrali dobro in prepričana sem, da so si zaslužili nov naslov državnih prvakov. So precej boljši od Olimpije in zato tudi navijam zanje." Uroš Benedičič: "Letošnja sezona se jeza Jeseničane iztekla dobro, čeprav bi bilo lahko še bolje. Predvsem v ligi EBEL sem pričakoval več, vendar pa je Salzburg pač boljši/* I Klavdij Štenklen ''Glede rezultata sem z igrami Jeseničanov letos zadovoljen, manj sem zadovoljen z igro sedaj v finalu. V ligi E8EL so dosegli to, česar je ta ekipa realno sposobna." Sašo Trontelj: "Če bi ekipa Jesenic imela Še kakšnega močnega igralca, bi bilo bolje, vendar pa sem tudi z doseženim zadovoljen. Pričakoval pa sem bolj zanimiv finale." |an Zalokar: "Rad pridem na hokej, navijam pa za Jesenice, sa) so najboljši. Všeč sta mi predvsem David in Marcel Rodman in zelo' sem vesel, ker sta prvaka." Presrečni mamici velikih družin Marijo Kern In Marijo Šenk smo na materinski dan obiskali v kranjski porodnišnici. V obeh družinah sta se rodi a osma otroka. SVIASA P. KoVAČIČ Kranj • Štefan se fe rodi] 22. marca in je osmi otrok v družini Kem iz Velesovega. Judita se je rodila 23. marca in je prav tako osmi otrok Marije âenk iz Hotemaž. Marmd smo obiskili na materinski dan v kranjski porodnišnici, kateri se je ïoàÛo vseh šestnajst otiok. In obe mamicç se poznata že približno deset let; spoznali sta se na srečevanjih zakonske skupine v Šenčurju. V šali sta v en glas dodali, da se za otroke, koli-ko jih bo in kdaj bodo, pa vendarle nista dogovarjali. "Pri nas doma smo bili štirje otroci in tudi sama sem želela imeti veliko otrok. Možu sem rekla, naj Od leve: Marija Kern s Štefanom, pomočnica direktorice za področje zdrav^ene nege v jih bo sedem, on je rekel, kranjski bolnišnici Lea AhČin in Marija Šehkz judito /FotaTinsOoM naj iih bo pet. Ko je bil na poti šesti, sva se pošalila, je bil, ko smo zvečer pomo- zaupajo. Malo rivalstva že jo biti,'' je povedala Šenko- da je ta pa že za rezervo. lili m se dolgo pogovarjali," pride med njimi, ampak to va. In kako je preživeti sko« Šte&n, ki je osmi, pa nas je je povedala Kerhova, ki so stvari, ki jih brusijo za zi mesec? "Mož je zaposlen, prijetno presenetil in je v otrokom želi dati popotni- življenje," je še dejala. jaz skrbim za družino in veliko veselje celi družini/' co, ki se ji reče poštenost in ''Izbrala sem si najlepši dom. Nič pa ni narobe, če je povedala 41-letna Marija delavnost. "Z možem jim poklic. Poklic mame, Že od so otroci malo bolj skromni Kem. In kdo so njeni zlati bova omogočila izobrazbo sončki? Najstarejša je ena- glede na njihove želje in malih nog sem sanjala o tem, da bom nekoč imela in če morajo kakšno stvar prej znati in biti malce bolj indvajsetletna Anita, sledijo sposobnosti," je dodala Ker- veliko družino," je povedala samostojni. Če je harmoni- Marko, Andrej, Tadej, Pet- nova, ki je pred leti pustila 43-letna Marija šenk. Naj- ja med zakoncema, potem ra, Jakob, sedemnajstme- službo in zdaj poleg tega, da starejši je šestnajstletni An- gre vse lažje/' je povedala, sečni Tomaž in nekaj dni skrbi za veliko dmžino, dela drej, sledijo Simon, Martin, in še: "Želim, da vsak od star Štefan. "Moji najlepši na domači kmetiji. Tudi sta- Mirjam, Brigita, Karmen, otrok najde tisto pot v življe- spomlni sežejo v čas, ko smo imeli še stisko v stano- rejši otrod že pomagajo pri dveletni Jože in nekaj dni nju, za katero bo menil, da kmeđdh opravilih. "Opažu- stara Judita. 'Zadovoljna je najboljša. Moja naloga je. vanju in nas je bilo v eni jem otroke, kako se učijo sem, da se imajo radi in da da jim stojim ob strani in da sobi kar pet. Kakšen užitek drug od drugega in kako si drug brez drugega ne more- jim svetujem." vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo delno jasno, v zahodni Sloveniji pa zmerno do pretežno oblačno. Jutri bo oblačno, občasno bo deževalo. Pihal bo jugozahodnik. V nedeljo bo oblačno in deževno. RS t» ekoJ)», ii'àà t» m«teereloei> PETEK SOBOTA -2/11 i s I I j»^ : /J / \ 1/1 NEDELJA //// 5/9°C o C«ovec o 14/0 «C o Rcl(8 12/8 «C V nedeljo bomo prešli na poletni čas V nedeljo ob dveh ponoči se bo začelo obdobje poletnega časa. Ure bomo takrat pomaknili za eno uro na* prej, čas ob drugi uri pa se bo štel kot tretja ura. Noč bo torej eno uro krajša. Medvode Za Soro predlagana likvidacija v petek, 24. aprila, bo skupščina medvoške tovarne pohištva Sora, na njej bodo obravnavali predlog za začetek likvidacijskega postopka. Upravni odbor te družbe, v kateri je zaposlenih petdeset ljudi, je predlagal redno likvidacijo zaradi zmanjšanega obsega poslovanja, ki glede na tržne razmere dolgoročno ne zagotavlja več pozitivnega poslovanja. Lani je prišlo v tej družbi do velikih lastniških sprememb, saj je Franc Cajšek prek družbe Ibiko kupil 42-odstotni delež in ga prenese) na podjetje Metalka Trgovina, ki je tako postala Svodstotni lastnik Sore. Oktobra lani je bila na predlog drugega največjega lastnika državne O.5.U. potrjena dokapitalizacija. D.S.U. je pri tem sodelovala s stvarnim vložkom nepremičnin (stavbo in zemljiš« Čem). Za prenehanje družbe je na skupščini potrebna tričetrtinska večina, kar pomeni, da lahko sklep sprejme že Metalka Trgovina sama. Zaposlenim so položaj pojasnili šele na dan, ko je bil objavljen sklic skupščine s predlogom o likvidaciji. Ž. Mladoporočenci V Kranju sta se 7. marca poročila Andrej Troha in Klavdija Vukovič, v Radovljici sta se 14. marca poročila Stanislav Kuhar in Tatjana Pilko, na Bledu 20. marca Ivan Jelačić in Tea Žigo, v Tržiču pa 21. marca Milan Lavrenčič in Reneja Meden. Mladoporočencem Čestitamo In jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. 1 . LIGA UPC TCG MERCATOR : NOVA OORICA SOBOTA, 28. 3. 2009, ob 20. uri ŠPORTNA DVORANA PODEN VABLJENie RADIO KRANJ d.0.0. Stritûrieve ui. KRANJ (04) 281 (04) 2B1 (04) (OSI) 303-505 FAX: (04) 261. (04) POĎomm lUMtOM ilOlHA ijm/imi mmm r adlekr a nMracf lo*kr afij^l www. ra d I o-kr a ni. s i I i