PO TRŽAŠKEM SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13, IZOLA POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI Ó. CENA 70 SIT Izolski krvodajalci so imeli tradicionalno letno srečanje udeležili pa so se ga tudi krvodajalci iz sosednje Italije. Teh je bilo celo več kot domačih, organizatorji pa so pogrešali več pozornosti s strani občine. Presenetljivo je da po rahlem zastoju število krvodajalcev spet narašča. ( stran 6 in 7 ) C ■ J splošna banka koper [ ^ V lajočim, materam in samim, feministkam in Fojbe na tržaškem krasu so v predvolilnem obdobju v sosednji Italiji spet postale predmet manipulacije s potencialnimi volivci. Tokrat je pobuda o odkrivanju krivcev za poboje naletela na presenetljivoglasen odmev tudi v naših medijih. V Mandraču smo se odločili za objavo članka ki to vsebino obravnava z zgodovinskega in ne političnega vidika. (stran 8 in 9) VSI IZOLSKI KRVODAIALCI če nasše niste ■ cgF' našli, nas zares ■ potrebujete l , Ljubljanska 24, Izola J Tel.: 066/61-403Jax.066/67-044] ;tovani odg' vaši hiši, krajevni sku; najprej pa tiste, ki so v ; e omejitev: 40 vrstic prispevkov v tej rubriki ne v njej ije in še kaj ;ti, občini, TORINO Tramonto sut Huma Po o Caatalto dot V m tantino La rtauva PO au couchar du solali ot Chdloau ctu Volantino Trta rivar Po at aunaat and Volantino 'a Caatla Dar Po-FluO bal Sonnanuntorgang und Volantino- SchloO - . — ? : ^ ^ \ S \ S * - o ^ NSv jJuo p. fAjr»tAC Hel4 \kLtlox' 7ec> telo lloi.4 'i> ! SmM/RtJOM trgovin i slovenski suvéiir q jbCjKsirxò ' ' PORTOROŽ PO KTOROSE GALERIJA - GALLERIA AZAD KARIM SLIKE - DIPINTI «M Mešana tehnika/platno, 110x150 cm Tecnica mista su tela, I lOx 1 SO cm m BkgM&ffawiEK I ,*v—ii2Zì) . CLVH »IAOSA l»HIAK Sobota, 09. marec 96 ob 21.00 The Handsome Harry Company TW H—Awm Harry Cmmpam f S» d« Craat Irad vcrùU md minti ». allo and limai m orni tornii ma. arrontma. IlammttnH imi muli Tanni* telo» Ina and wuk Ai Handsome Harry Company CIA1B IIAOKA ■•IHAS8 Petek, 08. marec 96 ob 21.00 Direct Memory Access Arili IASBH NOČNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Izolski Občinski svet se je sestal na redni 13. seji, ki je minila v znamenju številke, ki je za nekatere nesrečna, za druge pa lahko tudi srečna, odvisno na kateri strani odloka pač ste. Pravimo odloka zato, ker so svetniki sprejeli vsaj enega, ki ga bomo prav kmalu občutili vsi, ki prihajamo z avtomobili v staro mesto, bili pa so seveda tudi pomembnejši, čeprav se to na prvi pogled niti ne zdi. Kakorkoli že, seja, ki se je začela ob 15 uri je trajala skoraj do polnoči in svetniki so, kljub pozni uri, ob zaključku postavili še nekaj vprašanj in pobud, ki so padla na pleča občinske uprave. Sicer pa, pojdimo po vrsti. SPREJET ODLOK O CESTNEM PROMETU Po dolgih mukah, ki se vlečejo že več kot leto dni je občinski svet le sprejel Odlok o urejanju cestnega prometa v starem delu Izole. Odlok je takšen, kakršen pač je, saj je nastal kot kompromis številnih interesov, predvsem pa kot zamisel občinske inšpekcije, bistvo odloka pa je v tem, da bomo stanovalci starega dela mesta lahko s posebnimi nalepkami parkirali v svojih ulicah oziroma določenem mestnem rajonu (če je tam dovoljeno parkiranje), parkirišča pa bodo namenjena plačnikom in delno tudi tistim stanovalcem, ki nimajo možnosti parkiranja v svojih ulicah. Na osnutek so imeli svetniki kar veliko amandmajev, še posebej pa Aleksander Krebelj (ZZP) in Aleksander Frantar (SKD), tako da je razprava trajala več kot tri ure. Med pomembnejše dopolnitve osnutka je treba prišteti sklep, da ta odlok rešuje tudi vprašanje ulic ob gostinski šoli (Volaričeva, Corkijeva in Prekomorskih brigad), dopolnitev sklepa o tem, kdaj imajo službe pravico odpeljati avtomobil s pajkom in sklep o višjih kaznih za prekrške v zvezi s tem odlokom. Iz odloka povzemamo naslednje: Za ves promet so zaprte ulice: Ljubljanska, Koprska, gasilska, Ob stolpu, Volaričeva, Spinčičeva, Verdijeva, Manziolijev trg in sprehajališče ob Kopališki ulici. Župan je z odlokom dobil pravico omejevanja hitrosti v posameznih ulicah, ki so namenjene prometu. Mesto je razdeljeno na tri območja (A,B,C), prebivalci bodo dobili brezplačno nalepko za parkiranje enega vozila v "svojem" območju. Nalepke bodo različne barve in bodo morale biti nalepljene na notranji strani vetrobranskega stekla. Dostava blaga v območje starega mesta je dovoljena v določenih urah in to na način, ki ne bo oviral rednega prometa. Pooblaščena oseba lahko odpelje napačno parkirano vozilo, če le-to ovira promet ali pomeni neposredno nevarnost za druge udeležence v prometu, novost pa so posebne blokade s katerimi bodo pooblaščene osebe zadržale napačno parkirana vozila do prihoda lastnika, ki ga bo seveda doletela ustrezna kazen. Kazni za nespoštovanje tega odloka so kar konkretne : od 10.000 do 150.000 tolarjev. Sicer pa predlagamo, da si odlok v celoti dobro ogledate, ko bo izšel v Uradnih objavah občine Izola. mm KAJ JE TO SANACIJA PRORAČUNA? Razprava o tej točki dnevnega reda je bila dokaj enosmerna, vsi razpravljalci (z izjemo predstavnikov občinske uprave) pa so pojasnjevali, da to, kar so dobili kot predlog za sanacijo proračuna, ki si je nabral nekaj manj kot 200 milijonov tolarjev dolgoročnih in kratkoročnih "internih kreditov", pač ni to, kar so želeli videti. Predloge, da bi z odprodajo štirih objektov v občinski lasti (prostori oddelka za ljudsko obrambo, italijanska osnovna šola, italijanski vrtec in Krpanova 5) dobili denar za sanacijo proračuna in izvajanje predvidenih investicij (italj. osnovna šola in vrtec ter zdravstveni dom) so svetniki ocenili kot pomanjkljive in nezadostne, na koncu pa zavrnili tako predlog sklepa o prodaji naštetih nepremičnin kot sklep o odpisu obveznosti občine Izola (internih kreditov za cesto Izola-Ko-rte in OŠ Livade). SKLAD PRIDOBIVA IN ODDAJA ZEMLJIŠČA Zaplet, ki je nastal ob dveh točkah dnevnega reda, ki sta povezani z delovanjem Sklada stavbnih zemljišč je prav značilno Izolski, njegov razplet pa se bo spet zgodil na državni ravni, saj so predstavniki štirih opozicijskih strank v občinskem svetu že sklenili, da bodo za razsodbo zakonitosti poklicali na pomoč ustavno sodišče. Pred tem so skušali predstavnike strank večine prepričati, da Skladu stavbnih zemljišč ne morejo prepustiti samostojnega odločanja o oddajanju zemljišč v občini Izola, saj da gre za edino bogastvo občine in da morajo o tem odločati na občinskem svetu. Predstavniki strokovnih služb so zagotavljali, da je vse legalno, saj so dobili zagotovilo iz vlade (minister Lojze janko), da o stavbah, ki so dobile lastnika (občino) odloča občinski svet, medtem ko o zemljiščih, ki še nimajo lastnika, lahko odloča tudi Sklad stavbnih zemljišč. Ker je bilo takoj videti, da do sporazuma med različnomis-lečimi ne bo prišlo so predstavniki opozicije novinarjem razdelili izjavo za javnost in zapustili zasedanje Občinskega sveta z utemeljitvijo, da ne želijo sodelovati pri takšnem odločanju. V njihovi odsotnosti so občinski svetniki vseeno sprejeli dva sklepa in sicer spremembo sklepa o ustanovitvi Sklada in spremembo Statuta Sklada stavbnih zemljišč. MANJŠE SVETNIŠKE PLAČE Proračun je v težavah in zato se morajo tudi svetniki temu primemo obnašati. Na seji so takorekoč brez razprave potrdili predlog sklepa s katerim so določili, da bo vsak svetnik dobil mesečni pavšal 28.000 tolarjev za kritje materialnih stroškov v zvezi z njegovim delom, če pa se svetnik seje ne bo udeležil bo dobil le 80% tega zneska. Člani delovnih teles Občinskega sveta bodo prejeli po 5.000 Sit pavšala, predsedniki pa 6.000 Sit. Občina IZOLA Župan: dr. Mario Gasparini Predsednik obč. sveta : Davorin Adler Tajnik obč. sveta : Boris Milenkovski Izola, dne 05.03.1996 IZJAVA ZA JAVNOST Spodaj podpisani svetniki v občinskem svetu občine Izola se oddaljujemo od točke dnevnega reda 13. seje občinskega sveta z dne 05.03.1996, in sicer : - odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o Skladu stavbnih zemljišč občine Izola - soglasje k spremembam in dopolnitvam Statuta Sklada stavbnih zemljišč občine Izola Zgoraj navedena odloka sta v nasprotju s 14. alinejo, 22. člena Statuta občine Izola, ki se glasi : Občinski svet opravlja naslednje naloge: - odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja in 4. odstavka 51. člena Zakona o lokalni samoupravi, ki se glasi: - odsvojitev nepremičnin je možna, kadar se zanjo opredeli dve tretjini članov občinskega sveta. Oba navedena odloka sta huda oblika kršenje temeljnih pravic vsakega občinskega svetnika in obenem predstavnika političnih strank v Izoli, in sicer pravica do odločanja ! To pravico so nam zaupali volilci z našo izvolitvijo v občinski svet. Že uvrstitev obeh točk na dnevni red seje občinskega sveta za nas pomenita odvzem pravic, ki so nam dane v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi in občinskega Statuta. Zahtevamo umik obeh točk z dnevnega reda občinske seje. Vsled navedemu bomo izvedli obstrukt ter zapustili dvorano in s tem prepustili odgovornost izključno na prisotnih svetnikih občinskega sveta občine Izola ! Našo pravico do odločanja bomo uveljavljali na ministrstvu za lokalno samoupravo in ustavnem sodišču ! Politične stranke: - Socialdemokratska stranka Slovenjie Izola ( SDSS ) - Slovenski krščanski demokrati Izola ( SKD ) - Slovenska ljudska stranka Izola ( SLS ) - Zeleni Izola SIFKA MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI dipl. oec. Ivan Komtantlnovlč Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211 STANOVANjA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBjEKTI - PROSTORI PRODAJA - NAKUP - ZAMENjAVA KOLIKO IMAJO SVETNIKI POD PALCEM? Po vzoru na svoje poslanske kolege v državnem zboru so morali tudi svetniki in občinski funkcionarji odgovoriti na anketno vprašanje v zvezi s premoženjskim stanjem. Na seji so ugotovili, da je večina vprašanih odgovorila na anketo, štirje pa tega niso storili. Na seji je Ivan Paliska javno pojasnil, da na tako anketo ne bo odgovarjal, ker je neprimerna in naj Občinski svet pač ugotovi ali krši kakšen zakon in če ga, naj zahteva njegovo razrešitev. Podobno je menil tudi predsednik Davorin Adler, tajnica občine, Irena Jerman ni komentirala svojega ravnanja, četrti, ki ni odgovoril na anketo pa je bil odsoten. Svetniki so ugotovili, da je cela stvar tako nedorečena, da ni niti sankcij za tiste, ki na anketo ne odgovorijo in da gre zgolj za vprašanje moralne odgovornosti do tistih, ki so nanjo odgovorili. O zadevi niso sprejeli nobenega sklepa. VPRAŠANJA IN POBUDE Ta točka dnevnega reda je iz seje v sejo bolj zanimiva in ji bomo več pozornosti namenili v naslednji številki Mandrača. FRIZERKE SE USPOSABLJAJO Dobri organiziranosti izolskih frizerk in frizerk iz ostalih dveh obalnih občin gre zahvala, da bo 9. marca 1996 v Portorožu zanje organiziran seminar LOOK & LEARN, katerega prireditelj je podjetje Fashion & Hair Promotion d.o.o. Maribor. Na seminarju bosta prvič v Sloveniji nastopala svetovno znana frizerska mojstra iz TONI & GUY ACADEMY iz Stuttgarta, ki nedvomno sodi med vodilne svetovne ustvarjalce frizerske mode. Navedenega seminarja se bodo udeležile tudi naše frizerke in pri njih zaposlene deiavke in sicer kar v velikem številu, seznanile pa se bodo z novimi osmimi tehnikami striženja ter aktualno frizersko modo in konceptom firme Toni & Guy. V posebno zadovoljstvo pa nam je, da bo za ličenje modelov ( make - up ) poskrbel Frizerski salon Neda iz Smrekarjeve ulice. PAZITE SE POŽAROV ! Uprava repubiikeSlovenije za zaščito in reševanje na podlagi 4. člena Uredbe ovarstvu pred požarom v naravnem okolju razglaša VELIKO POŽARNO OGROŽENOST naravnega okoljav submediteranskem delu Slovenije, torej tudi v občini Izola. Požarna ogroženost velja do preklica. Do preklica je prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj v naranem okolju ter puščati, odmetavati goreče in druge predmete in snovi, ki povzročijo požar. Pristojne inšpekcijske službe bodo v času veljave tega razglasa poostrile nadzor in kršitelje kaznovale. Pri pisanju davčne napovedi in računanju dohodnine, ne pozabite na olajšave! Ministrstvo za finance je, na osnovi podatkov Urada za statistiko o povprečni mesečni plači v državi za leto 1995 (podatki so temelj za izračun in določitev lestvice za odmero dohodnine za leto 1995), že izračunalo lestvice za odmero dohodnine za preteklo leto ter zneske posameznih olajšav, ki se bodo upoštevali pri odmeri dohodnine. Na podlagi teh podatkov si lahko vsak sam izračuna, koliko davka bo moral državi še plačati oziroma, koliko mu bo država vrnila. Pri pisanju davčne napovedi pa velja biti požaren na zneske olajšav, do katerih smo upravičeni in s katerimi si lahko znižamo osnovo za odmero dohodnine. In še to, ne pozabite, da je zadnji rok za oddajo napovedi 31. marec 1996! Lestvica za odmero dohodnine 1995: če znaša letna osnova SIT znaša davek SIT nad do 668.131 668.131 1.336.262 17% 113.582 + 35% nad 668.131 1.336.262 2.004.394 2.672.525 4.008.787 2.004.394 2.672.525 4.008.787 347.428 + 37% nad 1.336.262 594.637 + 40% nad 2.004.394 861.889 + 45% nad 2.672.525 1.463.207 + 50% nad 4.008.787 Vir: Ministrstvo za finance Republike Slovenije Izačunano povprečje plače (.povprečna mesečna plača določa tabelo davčnih razredov pa tudi zneskov olajšav) v letu 1995 znaša 1.343.952 tolarjev. Zneski olajšav, ki zmanjšujejo osnovo za dohodnino za leto 1995, ugotovljeni na osnovi podatkov o povprečni letni plači zaposlenih v Sloveniji za leto 1995, so : Zneski olajšav po zakonu o dohodnini Olajšava po 7. členu - višina 11% splošne olajšave za vse davčne zavezance je 147.835 tolarjev. Oljašave po & členu — invalidom s 100% telesno okvaro je priznana olajšava v višini 1.343.952 tolarjev (100 odstotkov povprečne plače), — učencem in študentom za prejemke, dosežene z opravljanjem dela prek študentskih in mladinskih organizacij je priznana olajšava v višini 537.581 tolarjev, — starejšim nad 65 let je priznana olajšava v višini 107.516 tolarjev (8 odstotkov povprečne plače). Olajšave po 10. členu zakona o dohodnini (olajšave za vzdrževane družinske člane) — za enega otroka in vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana je priznana olajšava v višini 134.395 tolarjev (10% povprečne plače), — za dva otroka je priznana olajšava v višini 335.988 tolarjev (25% povprečne plače), — za tri otroke je priznana oljašava v višini 604.778 tolarjev (45% povprečne plače), — za štiri otroke je priznana olajšava v višini 940.766 tolarjev (70% povprečne plače), — za vsakega nadaljnjega otroka se oljašava poveča za 5% povprečne plače), — za motenega otroka je priznana oljašava v višini 671.976 tolarjev (50% povprečne plače). OTROŠKI DODATKI Center za socialno delo, v skladu z zakonom o družinskih prejemkih, s 1. majem po uradni dolžnosti preverja upravičenost do otroškega dodatka. V ta namen morajo prejemniki otroškega dodatka najkasneje do 31. marca posredovati vsa potrebna dokazila na CSD. Glede na navedeno,obvešča CSD Izola vse dosedanje prejemnike otroških dodatkov in vse , ki želijo na novo uveljavljati pravico do otroškega dodatka, da bomo vloge sprejemali do vključno 31.03.1996, in sicer: * vsak dan od 9 do 12 ure * ob sredah od 9 do 12 ure in od 14 do 17 ure Vloge je potrebno oddati na obrazcu "Vloga za uveljavitev otroškega dodatka", ki jih občani kupite v Lipi in jih dopolnite z vsemi potrebnimi dokazili, ki so navedeni v priloženih navodilih. Novi cenzus za uveljavitev otr. dodatka znaša 123.196,00 sit btto dohodka na družinskega člana, prejetega v letu 1995. CENTER ZA SOCIALNO DELO IZOLA Anketa DA NE NE VEM V prejšnjem Mandraču smo vam obljubili rezultate ankete in ime nagrajenca. Najprej rezultati. Z Izolo takšno kot je je zadovolnjih 20 odstotkov Izolanov, ki so sodelovali v Mandračevi anketi, neodločenih jih le pet odstotkov, kar 75 odstotkov pa jih je z Izolo, takšno kot je, nezadovoljnih. Sedanji oblastni garnituri se na naslednjih volitvah ne obeta nič dobrega. 62 odstotkov anketirancev je namreč z delom občinske uprave nezadovoljnih, 24 odstotkov je obkrožilo "ne vem", le 14 odstotkov pa meni, da izolska občinska uprava dobro dela. 64 odstokov Izolanov je prepričanih, da o Izoli ne morejo prav nič odločati, 26 % procentov jih meni nasprotno, 10 odstotkov pa o tem nima izoblikovanega mnenja. To vprašanje je sicer nekoliko nerodno postavljeno, saj je možno, da so nekateri med tistimi 26 %, ki so odgovorili z "DA", z odgovorom mislili na svojo pripravljenost odločati o Izoli. Kljub vsem peripetijam in zdraham smo Izolani očitno še vedno veliki lokal patrioti, saj bi se nas 76 odstotkov uprlo združitvi z drugo občino, 26 % pa se zamisel o združitvi ne zdi slaba. Projekti v povezavi z gradnjo marine imajo natanko 70 odstotno podporo, 18 % anketirancev je proti projektom, 12 % pa se jih ne more odločiti. 68 Izolanov od stotih se počuti vame, 22 ne, 10 pa se o tem ne more izjasniti. Po Mandračevi anketi bi sedaj šlo na volišča 50 procentov Izolanov, 32 % te državljanske pravice ne bi izkoristilo, 18 odstotkov pa se o odhodu na volišča še ni odločilo. Taki so torej odstotki ankete, ki jo je pripravil Mandrač, vanjo pa se je vklučil tudi dopoldanski program Radia Morje. Sedaj pa še ime, ki ga je iz kupa dopisnic izžrebal Mandračev pripravnik Aljoša. Dobitnik posebnega darila iz butika NINA je Dragica Pirc iz Kažipotne 16, Izola. Dragica, vse informacije so vam na voljo v uredništvu Mandrača, Veliki trg 1, tel.: 61 139, ali pa neposredno v Butiku NINA v Ljubljanski ulici. Naslednji teden bomo z akcijo nadaljevali. SEZNAM KRVODAJALCEV, KI SO DAROVALI KRI S KRAT 01. DEDIČ Derviš O?. DOMJO Tatjana 03. DASOVIČ Miloš 04. HASANČEVIC Elvis 05. KRAJNC Mirko 06. KARAŠ Aljoša 07. MALINOVIC Branko 08. MIKLAVČIČ Vilko 09. PETRIČ Karmen 10. PUCIC Dolores 11. RAšPOLIČ Branko 12. ŠAVLE Vinko 13. VRUCINIC Diana 14. ZANIČ Roko SEZNAM KRVODAJALCEV, KI SO DAROVALI KRI 10 KRAT 01. BOŽIČ Ines 02. CAR Ernestina 03. FERHATOVIČ Sead 04. FINDERLE Loredana 05. HA|DUKOVIČ Dragica 06. |UG Igor 07. KOCJANČIČ Marica + 08. KOBAV Aleš 09. LAZIČ Mira 10. RAVNIČ Cino 11. RUTAR.Nada 12. SOLE Rudi 13. SANDALIČ Hanifa 14. VOVK Čiva 15. ŽIVKOVIČ Alen SEZNAM KRVODAJALCEV, KI SO DAROVALI KRI 15 KRAT 01. BERNAT Julijana 02. BOLE Radivoj 03. GAČNIK Vesna 04. MATJAŠIČ Jožica 05. PAVLIN Dušan 06. SKRLIČ Merima SEZNAM KRVODAJALCEV, KI SO DAROVALI KRI 20 KRAT 01. AMBROŽIČ Tomaž 02. BORDON Slavko 03. DOBRIN Slavko 04. FIČUR Dragica 05. KOZLOVIČ Zlata 06. PUGLIESE Silva 07. TOMIČ Mojca 08. UJHAZI Željko 09. VONČINA Mira SEZNAM KRVODAJALCEV, KI SO DAROVALI KRI 25 KRAT 01. BONIN Miran 02. ČATIČ Šehida 03. GRUJIČ Dragan 04. JURCOLA Olga 05. JANJIČ Cvetka 06. KLJUN Vinko 07. PATARIČ Ivan 08. ŠABIČ Ružiča Sprejem krvodajalcev v občini Izola VSAJV NEČEM SMO DOBRI V soboto 24. februarja je bil v restavraciji SGTŠ Izola sprejem krvodajalcev na katerem so podelili jubilantom plakete, diplome in značke RK. jubilantov, ki so darovali kri v letu 1995 pet, deset, petnajst, dvajset in do 90-krat je skupaj 85. Nagrado za zaslužnega krvodajalca, ki jo podeljuje Zavarovalniška hiša Slovenica, je letos prejel MAKOVAC Boris iz Seče, ki je zaposlen v Ladjedelnici Izola. Kri je daroval nad 80 krat. Domačin lan Pivac pa je izolski rekorder, saj je daroval kri kar 127 krat in zato so mu podelili posebno nagrado DO RK Izola. Na sprejem so povabili vse krvodajalce, ki so v letu 1995 darovali kri nad 50 krat, žal pa vseh ni bilo, organizatorji pa so pogrešali tudi izolskega župana dr. Gasparinija, še posebej zato, ker so se srečanja udeležili tudi krvodajalci iz sosednje Italije: ADVS sezione di Ronchi, Sezione di Staranzano, Sezione di Fogliano Redipuglia, Sezione di Doberdob, Sezione di Turriaco, Sezione di Monfalcone in AFDS Sezione di Talmassons, GADAS Torviskosa (Ud). Svečane podelitve s kulturnim programom so se udeležili tudi predstavnik RK Slovenije Ivan Šuštar, član republišle krvodajalske komisije, predstojnica Oddalka za transfuzijo krvi pri Bolnišnici Izola dr. Irena Kramar, občino Izola pa je zastopal Miran Žlogar, ki je odgovoren za družbene dejavnosti. Nekaj podatkov o krvodajalstvu v letu 1995: Izgubljeno kri lahko nadomesti le kri, zatò je in bo še vedno nenadomestljivo "zdravilo". Darovanje krvi je veliko humanitarno dejanje, ki ga zdrav človek lahko naredi brez škode za lastno zdravje za sočloveka. 00 RK Izola je zadolžena skupaj z OORK Piran, da poskrbi za zadostno količino v prvem in tretjem trimesečju leta. Zato 00 RK oprevlja informativno, propagandno in izobraževalno dejavnost za pridobivanje krvodajalcev. Ker v posameznih obdobjih ne pride zadostno število krvodajalcev je potrebno dodatno klicanje na dom ali v DO z osebnimi vabili. leto 1992 1993 1994 1995 Iz gornjih podatkov je razvidno, da je prišlo v letu 1992 do drastičnega padca krvodajalstva, v letih ki sledijo pa ponovno beležimo rast, kar je sad večletnega truda na tem področju. Za izvedbo kulturnega programa na srečanju krvodajalcev se posebej zahvaljujemo učencem 4. in 5. razreda OŠ Dante Alighieri, Istrskim mužikantom ter seveda za zabavni del večera Primorskim fantom, Za delno kritje sprejema smo letos organizirali srečelov. Zato iskrena zahvala vsem družbenim in zasebnim podjetjem ter obrtnikom, ki so s svojim prispevkom nesebično pomagali pri izvedbi srečolova. Prijavljeni ODVZEMI Odklonjeni Količina v litrih Mladi,(od 18- 27 let) Prvič SEZNAM KRVODAJALCEV, SEZNAM KRVODAJALCEV, KI SO DAROVALI KRI 30 KRAT KI SO DAROVALI KRI 45 KRAT Ol. BATRAC Zdenko Ol. KRT Mirko 02. CEGLAR Zlatko 02. MARANCINA Sergio 03. ČOP Branko 03. PRAšELj Igor 04. KALAN Erik 04. VILER Valter 05. MIKAC Edi 06. NIKIČ Slavko SEZNAM KRVODAJALCEV, KI SO DAROVALI KRI 50 KRAT SEZNAM KRVODAJALCEV, 01. BOŽIC STANKO KI SO DAROVALI KRI 35 KRAT Ol. BEGIČ Branko SEZNAM KRVODAJALCEV, 02. BENČIČ Peter KI SO DAROVALI KRI 60 KRAT 03. FRANTAR Vinko 01. CUNjA Nada 04. GRUDEN Silvestra 02. HAMZIČ Asim 05. KOBLAR Stojan 03. KOSIL Anton 06. MLINAR Cvetka 04. TONCETIČ Lavra 07. ZAjEC Leopold 05. URDIH Danijel SEZNAM KRVODAJALCEV, SEZNAM KRVODAJALCEV, KI SO DAROVALI KRI 40 KRAT KI SO DAROVALI KRI 70 KRAT Ol. GORJUP Ivanka 01. DOVČ Vojteh 02. JAKAC Damjan 02. UBIPARIPOVIČ Rajko 03. KONTESTABILE Ermelindo 04. KRUNIČ Mihajlo KRVODAJALEC, 05. RUBELLI Alessander KI JE DAROVAL KRI 90 KRAT 01. ČANČULAjožef KRVODAJALEC, KI JE DAROVAL KR1125 KRAT 01. PIVAC ing. Ivan NAGRADA ZA ZASLUŽNEGA KRVODAJALCA 01. MAKOVAC Boris IZ AMBULANTE Dr. med. Andrej Dernikovič V HERPES LABIAL1S J Srbenje, napetost v ustnici, pojav mehurčkov, ki se kasneje lahko zagnojijo, je mnogim dobro znana ponavljajoča se težava. Vzrok ima v virusu herpesa, ki se je naselil v celicah ustne sluznice (ali drugje) in, ki se začne razmnoževati z vsemi zgoraj opisanimi in še drugimi posledicami, če ga kaj vzdraži. Ta "kaj" je lahko druga bolezen (gripa, pljučnica...), menstruacija, pretirano sončenje, psihični stresi in nasploh padec odpornosti. Nadloga se ne da kar tako odpraviti po znanem receptu 3x1 tableta dnevno. Če se izpuščaji pojavljajo le občasno in v majhnem številu, se zadovoljimo z mazanjem (večkrat dnevno) prizadetega dela telesa že ob prvih znakih težav (srbenje, napetost, pečenje) s kremo, ki vsebuje aciklovir (npr.Aclovir. Virolex). Morebiti nam uspe zavreti popoln razvoj mehurčkov. Pri pogostejših ali obsežnejših težavah poleg kreme uporabljamo tudi enakovrstne tablete v pogostih dnevnih dozah, ki jih določi zdravnik. Tudi herpes v področju spolovil je potrebno zdraviti z njegovo pomočjo! Preprečevanje , v kolikor je sploh uspešno, je razvidno iz vzročnih dejavnikov, ki pripeljejo do izbruha bolezni. Pa še to: herpesa v okolici očesa nikoli ne zdravimo sami, pač pa se čimprej oglasimo pri zdravniku. In še nekaj. Enostavnemu (simpjex) herpesu je le na videz podoben pasasti herpes (zoster). Že ime pove, da se pojavlja v ožjem ali širšem pasu kože ali sluznice le ene polovice telesa z predhodno in kasnejšo zmerno ali tudi hudo bolečino, ki lahko traja tudi tedne. Tudi tu se pojavijo manj ali bolj številni mehurčki. Lahko se dvigne temperatura, povečajo se pripadajoče bezgavke. Sredstva proti bolečinam, cinkova pasta na spremembe, morebiti še kaka gaza preko in prva pomoč je končana. Od obsežnosti ali bolečnosti ter lokalizacije (tudi tukaj lahko prizadene oko) je odvisno ali se bomo odpravili k zdravniku. Pri zelo bolečih ali obsežnejših spremembah lahko zdravnik pacienta napoti na elektroblokade in s tem zmanjša kasnejšo bolečnost ali pa nastanek še obsežnejših sprememb. V bazen ali poleti v morje pa raje ne hodite do zasušitve mehurčkov. Pisma bralk/bralcev. Pa še odgovor na pismo bralke JP, ki vprašuje o cepljenju proti klopnim boleznim, ker veliko hodi v naravo. Klopi prenašajo vsaj dva povzročitelja bolezni: tistega za klopni meningoencefalitis in za boreliozo. Proti meningoencefalitisu (vnetje možganskih ovojnic) se je mogoče cepiti. Lani je za to boleznijo zbolelo večl kot 250 ljudi. V Sloveniji se območja z okuženimi klopi širijo. Res je, da ni vsak klop, ki ga najdemo na koži okužen; toda čimveč se gibljemo v naravi, temveč možnosti je, da nekoč naletimo na klopa ,ki je okužen. Cepljenje pri nas opravlja Zavod za zdravstveno varstvo, Vojkovo nabrežje 4a, Koper, tel.: 37684. Bazično cepljenje se sestoji iz treh doz cepiva v določenih časovnih presledkih. Vsakih pet let priporočijo še poživitveno cepljenje z eno dozo cepiva. Cepljenje plačate sami. Pohitite, klopi bodo (so že?) kmalu aktivni. Vprašanja in pripombe pošiljajte na uredništvo Mandrača s pripisom na kuverti " Za rubriko: Iz ambulante - Pisma". Zaprte kuverte bodo izročene le meni, da odgovorim na vaša vprašanja; v odgovoru v Mandraču seveda ne bom navedel vašega priimka, če ga boste napisali. foibe strašijo po TRŽAŠKEM V zadnjih dneh se je na obeh straneh državne meje razplamtela polemika o fojbah, ki seveda ni nova in se vedno pojavlja takrat ko se državljani sosednje Italije odpravljajo na volišča. Tokrat so fojbe prišle spet v ospredje zaradi pobude rimskega tožilca o odkrivanju krivcev za takoimenovane povojne poboje na tržaškem krasu. Novost pa je to, da so pisanje italijanskih časnikov v velikem delu povzeli tudi naši časopisi in da so na dan prišli tudi z imeni domnevno obtoženih. Ker so med njimi tudi ljudje, ki živijo tudi v našem okolju smo se odločili, da vsebini namenimo nekaj pozornosti, vendar na način, ki je zgodovini primeren. Za začetek objavljamo članek zgodovinarke Nevenke Troha ki je bil objavljen v nedeljski prilogi Primorskega dnevnika iz Trsta. Vsem, ki bi o dogodkih radi vedeli kaj več, priporočamo da ga preberete. Oglašam se kot raziskovalka zgodovine Primorske Julijske Krajine v času med leti 1945/1947, v katerem so se dogajale tudi aretacije, deportacije in likvidacije, ki so jih izvajale jugoslovanske oblasti, potem ko so v okviru sil zavezničke koalicije osvobodile Julijsko Krajino in jo zasedle. Ta čas je v zavesti mnogih italijanskih ljudi vse do danes poistoveten s pojmi jugoslovanska okupacija, fojbe, slovanski imperializem, slovansko barbarstvo, slavokomunizem, uničevalna taborišča in že tedaj in v zadnjem času ponovno tudi genocid, torej ubijanje ljudi, krivih le tega in zgolj tega, da so bili Italijani. Vendar poleg tako mislečih so na tem prostoru čiveli in še danes živijo tudi tisti Slovenci, Hrvatje in Italijani, ki poznajo tudi druge pojme: fašizem, etnična bonifikacija, posebno sodišče za zaščito države, jus-tifikacija, italijanska okupacija, požiganje vasi po Primorski in v Sloveniji, taborišča na Rabu, v Renicciju, Gonarsu, talcev v gramozni jami, poboje v Ljubljanski pokrajini pod geslom generala Robottija: "Si amazza troppo poco". Celo nekateri italijanski pisci ocenjujejo italijansko okupacijo Slovenije kot pridobitev za Slovence, saj naj bi jim prinesla civilizacijo in tisočletno kulturo. In če se ne bi ti Slovenci začeli upirati tem dobrinam, menijo, tudi črtev ne bi bilo, še več, celo v ofenzivah padli italijanski vojaki naj bi bili žrtve slavokomunizma. A obenem isti ljudje povzdigujejo herojstvo italijanskega ilegalnega istrskega komiteja za narodno osvoboditev -CLN v odnosu do jugoslovanske uprave v coni B Julijske krajine. "Zgodovinski narod" ima torej pravico do upora, drugi pa smejo le hvalečno sprejeti tujo nadvlado. Zavedam se, da bo del bralcev tega sestavka ubodla beseda osvoboditev, saj je bil zanje, tako kot za mnoge maja 1945, Trst z Julijsko krajino le okupiran in je, kot beremo v njihovih virih, le prečel "iz nacifašističnega suženjstva v še hujše". Jugoslovanska armada je bila zanje le zavojevalec "svete italijanske zemlje". Toda v Trstu so tedaj živeli in še živijo Slovenci in Italijani, za katere je bil prihod Jugoslovanske armade osvoboditev in ne okupacija, saj so, kot pričajo viri, ob prihodu slovenskih partizanov "ponoreli od navdučenja". Maja 1945 pa so živeli v Trstu in Gorici tudi tisti, med Italijani jih ni bilo malo, za katere je bilo "bolj važno vprašanje prehrane njegove družine kot vprašanje pripadnosti Trsta", in bili so tisti, predvsem Italijani, ki so želeli prihodnost Trsta v obliki samostojne države. Mnogi se sprašujejo, s kakšno pravico je Jugoslovanska armada sploh prišla v narodnostno mešani Trst, če pa je v očeh mnogih zgolj in samo "citta italianissima"? Zgolj širiti komunizem? Toda, ali se ne vprašajo tudi, s kakšno pravico je Italija od leta 1918 zasedala ozemlje do rapalske meje, meje, ki jo je že leta 1945 zahteval tudi antifašistični Comitato di liberazione nazionale giuliano? Po podatkih zadnjega popisa v Avstroogrski, leta 1910, je namreč na območju, ki je bilo priključeno Sloveniji po mirovni pogodbi leta 1947 (ne Jugoslaviji, torej brez območij, ki so bila priključena Hrvaški in brez cone B Svobodnega Tržaškega ozemlja) živelo 160 tisoč prebivalcev, med njimi le 290 Italijanov. Z rapalsko mejo je bil slovenski narod razkosan, odrezana je bila več kot četrtina narodnega telesa in pripadajočega ozemlja, zato zanj vprašanje spremembe meje ni bilo "vprašanje sentimentalnosti niti sebične težnje za spremembo mej, ampak vprašanje življenja, normalnega razvoja in obstoja" (Edvard Kardelj na mirovni konferenci). Italijanski napad na Jugoslavijo, s katero je tedaj veljala prijateljska pogodba, in okupacija Ljubljanske pokrajine sta vprašanje obstoja slovenskega naroda le še bolj zaostrila. Slovenci obeh političnih usmeritev so zahtevali združeno Slovenijo in skladnost državnih meja s slovenskim etničnim ozemljem. In do teh slovenskih etničnih meja, v okviru katerih pa so živeli številni Italijani in Avstrijci, je prišla Jugoslovanska armada maja 1945 neprimerno bolj upravičeno kot italijanska leta 1918 na rapalsko mejo. Vrstni red krivic in z njimi povezanih zločinov je torej takle: osvojitev slovenskega etničnega ozemlja, rapalska meja, asimilacija, fašizem, etnična bonifikacija, konfinacije, zapori, eksodus, agresija na Jugoslavijo, "kulturonosna" okupacija, osvobodilni boj, talci, pokoli, taborišča, osvoboditev in obenem zasedba ozemelj na zahodu, množične aretacije, deportacije, fojbe. Seveda lahko začnemo še bolj nazaj v zgodovino, v prvo svetovno vojno s stotinami tisočih padlih na soški fronti za nove meje Italije, pa tudi za ohranitev slovenskega etničnega ozemlja. Pa tudi v drugi vojni so padli tisoči za osvoboditev Primorske, ki za primorske Slovence ni bila le izgon nemškega okupatorja, pač pa tudi izgon italijanske države, predvsem zaradi njenega genocidnega ravnanja s Slovenci in Hrvati. Jugoslovanska armada je prišla v Trst in Julijsko Krajino kot državna oblast (potere di stato), prišla je vzpostavit komunizem, a prišla je tudi osvobodit svoje sonarodnjake. Samo na tem ozemlju v Evropi je zaradi nedorečenosti meje zasedbenih območij prišlo po prihodu zahodnih zaveznikov v Trst in Gorico do dvojne zasedbe. A obenem je samo tu v Evropi ena od armad bila hkrati armada države, ki je to območje zahtevala zase. S priključitvijo Julijske Krajine k Jugoslaviji so se strinjali domala vsi Slovenci, tudi tisti, ki so sicer odklanjali komunizem, hkrati pa prav zaradi njenega komunizma tudi mnogi Italijani. Takoj po svojem prihodu v začetku maja 1945 so jugoslovanske oblasti (vojaške enote, zlasti Knoj, in po navodilih Ozne enote Narodne zaščite, ki so bile v funkciji policije, s pomočjo seznamov, ki so jih pripravljali že med vojno) izvedle zlasti v Trstu in Gorici več tisoč aretacij pripadnikov kolaborantskih oboroženih formacij, pa tudi civilistov, Italijanov in Slovencev. Osnovni razlog za aretacije je bilo sodelovanje s fašizmom, nikakor pa ne nacionalna pripadnost, kot se je skušalo dokazovati že v prvih povojnih mesecih pa vse do danes. Dokaz za to so poleg seznamov usmrčenih tudi navodila takratnega jugoslovanskega vodstva, ki je izrecno zahtevalo, da aretacije (in posledično likvidacije) ne smejo biti na nacionalni osnovi, ampak na "bazi fašizma". Večina aretiranih je bila po zaslišanju in nekajdnevnem zaporu izpuščena. Poleg tistih, ki so bili osumljeni fašizma in sodelovanja z okupatorjem so bili aretirani nekateri ljudje tudi po pomoti, drugi zaradi osebnega maščevanja, nedoslednosti navodil, pa tudi nekateri slovenski in italijanski protifašisti. Le ti so bili v veliki večini po nekaj dneh izpuščeni. Del aretiranih so obsobila hitra vojaška sodišča, bili so usmrčeni in nato vrženi v fojbe. Podatkov o številu vseh aretiranih nimamo, pač pa so dokaj točni podatki o pogrešanih, o tistih, ki se niso vrnili na domove, iz česar sklepam, da so bili usmrčeni ali pa so iz različnih razlogov umrli v ujetništvu. Podatke o pogrešanih sem sestavila na osnovi seznamov v knjigi -Caduti, dispersi e vittime civili dei comuni della regione Friuli-Venezia Giulia: nella seconda guerra mondiale- (Videm 1991) ter razpoložljivih jugoslovanskih virov: fond slovenskega centralnega komiteja komunistične partije, osebni arhivi slovenskih voditeljev, poročila s Tržaškega, arhiv slovenskega notranjega ministrstva. Podatki niso dokončni, saj nam arhivi centralizirane jugoslovanske organizacije za zaščito naroda - Ozne, vojske in vojaških sodišč niso dostopni, ker jih hranijo v beograjskih arhivih. So pa po dosedanjih raziskavah najbližji resnici. Preglednica, ki jo objavljamo na tej strani velja za vse umrle za posledicami jugoslovanskih aretacij maja 1945 za tržaško pokrajino v današnjih mejah. Ker je bilo veliko deportirancev doma iz notranjosti Italije, je možno, da je tukajšnja končna številka (582) manjša, saj marsikoga, ki se je vrnil neposredno v domač kraj, to je bilo prej pravilo kot izjema, uradi v Trstu niso evidentirali, pač pa je še naprej upoštevan kot pogrešan. Možno pa je tudi, da so bili na tržaškem (in goriškem) območju aretirani tudi nekateri, ki niso bili pristojni v ti dve pokrajini zato v teh evidencah že upoštevani deportirani pripadniki policijskih in vojaških enot, ki so delovale na obravnavanem območju, je število takih neevidentiranih verjetno minimalno. V seznamih, ki jih obravnavam, niso vključeni aretirani Slovenci in pripadniki drugih jugoslovanskih narodov v raznih ko-laboracionističnih enotah, ki so prišli v Julijsko krajino iz jugoslovanskih območij. Ker so se slednji praviloma umaknili pred prihodom jugoslovanske armade na območje, ki so ga kontrolirali zahodni zavezniki in jih zasledimo v njihovih taboriščih, tudi med temi ni bilo večjega števila umorjenih. Po še ne dokončnih podatkih Nataše Nemec, ki analizira podatke za tedanjo goriško pokrajino (obsegala je tudi današnji slovenski del Goriške) je bilo tu umrlih 922. Iz sedanje tržaške in tedanje goriške pokrajine je po dosedanjih raziskavah torej skupaj 1504 mrtvih (fojbe, likvidacije, umrli v ujetništvu), med njimi 864 pripadnikov oboroženih formacij. Ker je bilo na Goriškem bolj razširjeno slovensko domobranstvo, je bilo med tamkajšnjimi mrtvimi bistveno več Slovencev kot na Tržaškem. Težje je ugotavljanje števila aretacij in umrlih za območje slovenske Istre, ker ni primarnih virov, spominski viri pa so nezanesljivi, saj se je velika večina svojcev aretiranih odselila v Italijo. Iz posrednih virov lahko sklepamo, da aretacije v slovenski Istri niso bile množične in je tako lidvidiranih iz tega območja verjetno manj kot sto. V celotni Istri in na Reki naj bi bilo deportiranih, ne ubitih, okrog 850 ljudi. Podatki, ki sem jih ugotovila in tu navedla se presenetljivo ujemajo s podatki italijanskega zunanjega ministrstva iz februarja 1947, ki je predložilo dva seznama ljudi s skupno 1722 imeni, ki sta vključevala tudi nekaj sto ljudi iz celotne cone B (tudi danes hr-vački del), če upoštevamo, da seznama vključujeta tudi nekaj sto ljudi iz celotne cone B Julijske krajine, tudi današnji hrvaški del. Obenem beremo v istem viru ugotovitev, da je samo za mesto Gorica v "promemoriji Morassi" sicer govora o 1300 deportiranih dejansko pa so jih lahko identificirali mnogo manj. Pri analizi virov o aretacijah deportacijah in usmrtitvah maja 1945 lahko tako ugotovimo, da so bile te v največji meri usmerjene proti pripadnikom fašizma, med katere so sodili tudi pripadniki vojaških, policijskih in paravojaških enot, ki so fašistično državo simbolizirali in izvajali njene ukaze, sami pa najbrž usmrtitve niso zaslužili, tudi po takratnih ostrih kriterijih ne. Le te so bile predvsem posledica ravnanja italijanskih oblasti s Slovenci in Hrvati med dvema vojnama, zlasti pa med vojno na Primorskem in v okupirani Jugoslaviji. Bilo pa je tudi maščevanje italijanske levice nad fašističnim zlom. To je bilo obdobje poravnave računov, a ne z Italijani kot z narodom - z njimi je že dve leti obstajalo sodelovanje na liniji osvobodilnega boja - ampak s fašizmom in nacizmom. Likvidacije tudi zgolj domnevnih kolaboracionistov so bile v tem času tudi drugod po Evropi. Pri nas pa jih je takratna oblast izvajala še z dodatnim ciljem: odstranitev vsega, ker bi lahko oviralo nov komunistični red, čim prej se znebiti potencialne opozicije novi oblasti. Kljub temu so na narodnostno mešanem območju na zapadu likvidacije dobile prizvok maščevanja enega naroda nad drugim, kar je s pridom izrabljala italijanska politika v dnevnopolitičnih bojih tistega časa, pa tudi v boju za meje. Z izrabljanjem nacionalnih čustev ob tragediji deportiranih in usmrčenih je protitali-janski strani vedno uspevalo mobilizirati širše sloje ljudi. Pri tem jim je "pomagala" tudi Jugoslavija, ki nikoli ni uradno priznala svojega ravnanja, še manj, da bi objavila sezname usmrčenih in so svojci dolga leta živeli v negotovosti. Na drugi strani pa so bili projugoslovani prepričani, da so bile aretacije in lidvidacije izvedene "po predpisih in zakonito" in da je bila to bistvena in pozitivna razlika od največkrat stihijskega maščevanja in obračunavanja drugje po Evropi. Takega prepričanja niso bili le preprosti ljudje, ampak tudi vodstva protijugoslovanskih. - tudi italijanskih organizacij v julijski krajini. Zlasti izrazito so se takšna stališča pokazala na Goriškem, kjer je bilo deportiranih in likvidiranih glede na število prebivalcev mnogo več ljudi kot na Tržaškem in je bilo, tudi zaradi negotovosti o njihovi usodi, nasprotovanje italijanskega prebivalstva Jugoslaviji večje in so bile obtožbe ostrejše. Nevenka Troha VSI POGREŠANI (iz seznama v Caduti...) 619 od tega: ubiti v demonstracijah 4 ugrabljeni oz. aretirani kasneje 5 umrli po povratku domov (do 1952. leta) 6 aretirani od nemčke policije 1 aretirani pred 1. majem 1945 4 ubiti na tem območju iz neznanih vzrokov 8 izpuščeni (po jug. virih) 9 SKUPAJ 37 UMRLI OZ. UBITI 582 od tega ženske 15 mladi med 16. in 18. letom 8 otroci 1 Izmed umrlih oz. ubitih 582 rojeni na področju |K, Istre in Dalmacije oz. kasnejše Jugoslavije 242 od tega v tržaški pokrajini 147 rojeni drugje, večinoma v Italiji 340 umrli ali izginuli v slovenskih taboriščih in zaporih 159 verjetno ubiti v fojbah 423 SKUPAJ 582 STRUKTURA pripadniki oboroženih formacij (1 ) 409 civilisti 173 od teh po jugoslovanskih virih obremenjeni s fašistično preteklostjo 75 neznana politična pripadnost, pristojni v drugih krajih Jugoslavije 18 SKUPAJ___________________________________________________________________582 Narodnostna struktura rojenih na območju JK, Istre, Dalmacije oz. kasnejše Jugoslavije Vseh 242 Slovenci 18 H n/ati 1 Rusi 1 Nemci 1 slovensko poreklo (ugotovljeno vsaj po enem od staršev) 78 hrvatsko poreklo 28 nemško poreklo 7 poljsko poreklo 1 madžarsko poreklo 1 Skupaj neitalijanskega porekla 136 (1) - Vanje so všteti finančni stražniki, karabinjerji, agenti javne varnosti, Milizia difesa territoriale, vojaki RSI, Guardia Civica, italijanski vojaki, pripadniki CVL, domobranci, slovenski partizani (eden), pripadniki nemške policije, gasilcev in Rdečega križa (ki so nosili orožje). NOGOMET Rudar : Izola 5:0 (3:0) Izolski nogometaši na uspeh v Velenju niso kaj preveč računali. Razmišljali so le kako se domov vrniti s čim manj golov. Pa se jim žal niti tokrat ni izšlo. Tokrat jim * je zagodlo še vereme, saj je za čas tekme snežilo, ribiči pa snega niso ravno najbolj vajeni. Velenjčani so takoj silovito pritisnilo, prvi gol pa so dosegli že v 10. minuti. Izolani so se sicer trudili vzpostaviti ravnotežje, vendar so bili Velenjčani premočni. V prvem, polčasu je edino Žlogar nevarno zapretil, a ni imel sreče. Tudi v drugem delu se slika ni spremenila, rudarji so napadali, ribiči pa so se branili. Izolani so je še dobro odnesli, saj bi Velenjčani lahko ob večji spretnosti dosegli še kak zadetek več. ROKOMET N. Gorica : Delmar 18:27 (6:13) Rezultat tekem je bil že vnaprej znan, saj je razlika v kakovosti obeh ekip ogromna. Izolani so povedli takoj na začetku, vodili celo tekmo in na koncu zmagali z devetimi goli razlike. Povedati je treba, da je Delmar zaigral resno od samega začetka, kar se ni zgodilo na vseh tekmah. Z zmago so se Izolani povzpeli na sam vrh drugoligaške lestvice. V soboto gosti Delmar ekipo Besnica in zmaga ne sme biti vprašljiva. ROKOMETNI VIKEND Sobota 9. marca, Rokometna dvorana Izola 14.00 Zadnji turnir za mlajše deklice. Nastopajo: Mlinotest Ajdovščina Markuš Burja, Marina Izola 16.30 Tekma starejših deklic: MANDRAČ lzola:Kadetska reprezentanca Italije 18.00 Tekma mladinskih reprezentanc SLOVENIJA: ITALIJA 20.00 Prvenstvena tekma 2. lige za moške DELMAR : BESNICA Prijatelji rokometa - VABLJENI! KONEC ZIME ? ODBOJKA Kamnik : Simonov zaliv 0:3 (-13,-2,-13) Čeprav so Kamničani letos igrali v prvi ligi, niso bili kos razigranim Izolanom. V prvem nizu so sicer večinoma vodili domačini, nato pa so se pri rezultatu 13:10 zbudili tudi Izolani, predvsem pa Voronkov, ki je najbolj izstopal. Drugi niz je bila samo formalnost. Gostje so uspeli osvojiti samo dve točki. Tretji niz je bil spet bolj izenačen, spet so vodili domačini z 13:10, pa spet niso zmagali. Izolani so brez prinešenih točk iz lige z dvema točkama sedaj četrti v mini ligi za napredovanje v l.A ligo. V soboto Izolani gostujejo v Ljutomerju pri istoimenski ekipi, ki je po trdem boju klonila proti starim izolskim znancem -Fužinarju. KEGLJANJE IZOLANKE Z REMIJEM OSTALE V 1. LIGI Izolanke ostale v ligi Izolanke so se uspele rešiti šele v zadnjem kolu. Potrebovale so točko in jo tudi dosegle proti ankaranski ekipi Adria Conventa, ki je na lestvici zasedla drugo mesto in s tem naslov državnih viceprvakinj. JADRANJE DEKLEVA ZAČELA Z ZMAGO Začenja se sezona tekmovanj na vodi. Jadralci v olimpijskih razredih so te dni na močni regati v Allasiu (Genova) Italiji. Od izolskih jadralcev najuspešneje -nastopa Vesna Dekleva ki je zmagala v prvi regati rezultatov nadaljevanja pa še nismo prejeli. V NEDELJO SPOMLADANSKI POKAL V nedeljo se začenjajo domača tekmovanja in kot vsako leto tudi tokrat s tekmovanjem za spomladanski pokal. Letos bodo najprej tekmovali v Kopru (sobota in nedelja) potem pa še v Izoli in Piranu. Sicer pa se bodo slovenski jadralci sestali na svoji redni letni skupščini v petek, 8. marca, v Kopru._________ GREMO NA FUZBAL ! Nogometni klub Izola vabi prijatelje izolskega nogometa na prvenstveno tekmo IZOLA:BIOSTART PUBLICUM v nedeljo 10. marca na stadionu v Izoli deiia crmuatità itačiatuz cU *ìàùùi Eppur si muove Tutto pronto per l’inizio dei lavori di costruzione della nuova sede della Scuola elementare di lingua italiana “Dante Alighieri” di Isola. Alcuni giorni fa, infatti, al Comune di Isola è stato firmato l’annesso al contratto di costruzione con l’Azienda “Stavbenik” di Capodistria, azienda a cui è stato affidato l’appalto, che prevede l’avvio del cantiere entro il giorno 15 di questo mese di marzo e la conclusione della quarta fase di costruzione entro il mese di settembre di quest’anno. Così, se non subentreranno nuovi intoppi di carattere burocratico, gli alunni della nostra nazionalità dovrebbero entrare nella tanto agognata nuova sede già con Tanno scolastico 1997/98. Meno ottimistiche, invece, le previsioni a riguardo della nuova sede della Comunità degli italiani di Isola, sede che dovrebbe sorgere nella vetusta Casa Manzioli, nonostante il Bilancio dello Stato sloveno preveda parte del finanziamento dei lavori di restauro della suddetta casa già con la Finanziaria 1996. L’ intoppo, che sembra insuperabile quanto assurdo, va visto nella poca volontà da parte del Governo sloveno di firmare il “Protocollo di collaborazione tra la Slovenia e l’Italia ” nel recupero di quello che è ormai un rudere in pieno centro storico di Isola, Casa Manzioli cioè. Protocollo che, secondo il Ministero degli affari esteri sloveno, viene messo in un pacchetto di problemi concernenti ì rapporti sloveno-italiani, trasformando così la nostra comunità nazionale in “merce di scambio” in quel intricato “commercio politico” che sono le attuali relazioni tra i due Paesi confinanti. Gianfranco Siljan La comunità italiana di Isola: Non solo Nel preparare le prossime elezioni per i nuovi Consigli delle Comunità locali di Isola, è necessario prevedere, in base alla Legge generale sulle elezioni in Slovenia, anche la presenza della comunità nazionale italiana. Questa la conclusione della Commissione per la nazionalità italiana del Consiglio comunale di Isola, fatta propria, poi, anche dal Consiglio della nostra Comunità. Di conseguenza, in quelle Comunità locali che per Statuto sono definite nazionalmente miste, vanno adottati gli stessi criteri e le stesse modalità di inclusione dei nostri connazionali nel sistema elettorale già adottato per le ultime elezioni per il Consiglio Comunale. La Commissione, inoltre, ha voluto far presente al Sindaco e aN’amministrazione comunale la delibera a suo tempo approvata dal Consiglio comunale di presentare entro sei mesi una adeguata proposta di denominazione bilingue di quelle Comunità locali che per Statuto sono definite nazionalmente miste, ma un tanto non è evidente dalla denominazione toponomastica. Per cui, proprio nel momento in cui è in dibattito la bozza di regolamentazione delle Comunità locali, sarebbe logico ed opportuno chiarire anche questo aspetto, onde evitare la necessità di riaprire il dibattito in un secondo tempo. Anche perché il periodo dei sei mesi è da tempo superato. Si e parlato anche del progetto “Palazzo Manzioli”, presente come tema pure alla riunione del Consiglio sia comunale che costiero della Comunità autogestita della nostra nazionalità. E stato chiesto al sindaco di impegnarsi a fondo, affinché l’eventuale congelamento previsto dalle autorità centrali venga quanto prima sbloccato per evitare che la situazione si acuisca ulteriormente e che si arrivi ad un vero e proprio “crollo”. S.S. Concorso "La nostra storia": Le radici storiche Dopo averlo annunciato a più riprese, questa sera, presso la nostra Comunità degli Italiani, si è arrivati all’atto finale di due iniziative che, certamente, lasceranno il segno. O, per lo meno, rappresenteranno l’avvio per ulteriori edizioni, ampliate e migliorate. Questo pomeriggio, infatti, avrà obiettare che, forse, i risultati sono luogo la prima degustazione dell’olio di oliva, presenti esperti e produttori, per ridare lustro e la giusta rinomanza ad una delle caratteristiche più fortunate del nostro territorio, le cui origini si perdono nella notte dei tempi. E, in quest’ambito, verrà inaugurata anche la prima mostra dei reperti e cimeli, documenti e fotografie, che alla redazione del “Mandracchio” sono pervenuti nell’ambito del concorso “La nostra storia”. Due manifestazioni che sono apparentemente molto diverse tra di loro, ma che hanno in comune un elemento fondamentale: quello di ripristinare almeno una parte delle antiche tradizioni e delle vicissitudini nelle quali, come cittadini di Isola e come appartenenti ad una comunità nazionale possiamo (o dobbiamo?) riconoscerci. E vero, che trovandoci alla prima edizione di queste due iniziative, qualcuno potrà alquanto modesti. Ma è anche vero, che ogni inizio è sempre difficile, soprattutto se richiede la partecipazione di tante persone. E, in entrambi i casi, i veri portatori e autori delle manifestazioni sono stati effettivamente i nostri connazionali ed i nostri concittadini. L’importante è riuscir a far scattare la molla dell’interesse per qualcosa che non riguarda soltanto il singolo, ma che coinvolge tutta la comunità e tutta la cittadinanza. In questo caso, bisogna dirlo, l’interesse c’è stato e fa ben sperare soprattutto per il futuro. Per il prosieguo di queste stesse iniziative, ma anche per intraprenderne altre che potrebbero, finalmente, riportare alla luce aspetti di storia vissuta, ufficiale e non, che in tutto questo secolo si è preferito sottacere. E se per l’olio di oliva si (segue sulla prossima pagina) (dalla pagina precedente) sta assistendo ad una vera e propria rinascita, diverso è per tanti altri aspetti della vita cittadina, tanto è vero che esistono ben pochi elementi sui quali poter costruire una reale storia della nostra città a partire dalla fine del secolo scorso. Nei primi decenni di questo secolo perché c’era il fascismo e si poteva parlare soltanto delle conquiste di quel regime. Negli ultimi cinquant’anni, perché era preferibile parlare soltanto delle conquiste di quell’altro regime. Tutt’al più si poteva parlare male del periodo precedente. Rimane il fatto, che la vita e la storia andavano avanti. Gli avvenimenti, anche importanti, toccavano anche Isola, a volte addirittura sconvolgendola. Alla fine di questo secolo e di questo millennio, forse è giunto il momento, di affrontare seriamente anche quest’ultimo periodo, lontani da ideologie, da opportunismi e da faziosità. Il concorso che la redazione del Mandracchio ha lanciato, e di cui questa sera si inaugura la mostra, è un primo tentativo. Consci come siamo che sarà difficile parlare del presente e ancora più arduo prospettare un possibile futuro senza una adeguata conoscenza del passato. Per ridare alla nostra cittadina e ai suoi abitanti una consistenza storica e culturale, tramite l’apporto concreto dei suoi concittadini e con la speranza che domani, queste testimonianze, risultino utili per chi vorrà affrontare l’argomento con serietà e professionalità. In fondo, proprio 3uesto potrebbe essere uno dei filoni i attività che andrebbero intrapresi prima che a qualcuno venga nuovamente in mente di fissare ualche data per stabilire l’inizio ella nostra presenza in questa città e in questa area. "La nostra storia" Sono più di cento i reperti inviati 0 portati per ii concorso organizzato dal nostro foglio in collaborazione con la “Pasquale Besenghi”. C’è veramente di tutto da un barattolo di aiuti de/l’U.N.R.fì.A. dell’immediato dopoguerra ad una radio d’epoca “AHocchio Bacchini & Co.” Il più vecchio reperto con la data leggibile è del 1884 mentre un anello - sigillo, trovato chissà dove potrebbe essere molto più antico. Ci sono diversi libri e numerose foto, alcune delle quali veri e propri gioielli. Lo sono anche 1 volantini e / manifesti del periodo prima della fine della seconda guerra mondiale. Dominano comunque le foto, attraverso le quali possiamo costatare come Isola nel tempo è cambiata. Forse era più bella prima... (Almeno non c’erano le automobili che la infestano oggi, rendendola quasi inabitabile, e non c’era l’obbrobrio in Riva - quasi quasi mi pento di aver criticato formai smantellato “Aipen Liebe era meglio degli attuali tendoni plastici da circo mai riuscito. Ma di crimini dei genere a Isola ce ne sono purtroppo ancora). Le foto sono ben 58 - diverse sono comunque fotocopie (anche se ottime). Gii oggetti sono una decina e i documenti una trentina. Ci sono anche due dischi, che però non si potranno ascoltare (non c'è ii grammofono...) e neanche ia radio è dei tutto funzionante: ie valvole sono stanche, l’altoparlante con trasformatore incorporato ha ia bobina bruciata... Alcuni reperti non sono proprio di Isola anche se di uguali nella nostra città, molto probabilmente, ce n'erano. E poi ii fornelletto - questo si che potrebbe funzionare - magari per fare “omboio aia grad eia...” (i’oio ghe sarà, per ei vin se provederà - ei resto vien da solo!) A.Š. Attività comunitaria Manifestazioni culturali e sportive Oggi, giovedì 7 marzo, nei locali della Comunità (Palazzo Besenghi), con inizio alle ore 18.00,, avranno luogo due importanti manifestazioni: l’inaugurazione della mostra “La nostra storia” abbinata all’omonimo concorso bandito nel mese di dicembre dalla redazione de “Il mandracchio”, foglio della comunità italiana di Isola, e la “Serata deH’olio d’oliva”. La mostra “La nostra storia” prevede l’esposizione di gran parte degli oggetti, documenti, fotografie e altre curiosità riguardanti il nostro passato gentilmente concessi agli organizzatori dell’iniziativa dai numerosi aderenti al concorso. Nel corso della serata, verranno premiati i proprietari dei reperti ritenuti più interessanti. La mostra rimarrà allestita fino a mercoledì 13 marzo. Con la “Serata deH’olio d’oliva”. invece, la Comunità degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola si propone di rivalorizzare l’ottimo prociotto delle nostre terre che è appunto l’olio d’oliva. La manifestazione prevede una breve conferenza sulla conoscenza dell’olio d’oliva e la degustazione dei prodotti offerti in giudizio dagli olivicoltori isolani. Il produttore dell’olio che verrà giudicato il migliore riceverà un diploma. La conferenza e la degustazione sono state realizzate in collaborazione con gli esperti dell’Associazione degli olivicoltori sloveni. Martedì 12 marzo, alle ore 18.00, nei locali della Comunità, nell’ambito della collaborazione con l’Università Popolare di Trieste, si terrà la conferenza del prof. Edoardo Crevatin di Trieste sul tema “Le infezioni urinarie e la loro prevenzione”. Diapositive. Venerdì 15 marzo, con inizio alle ore 16.00, nella Sala grande della Comunità, avrà luogo il IV torneo di briscola e tressette. Le iscrizioni saranno aperte da lunedì 11 marzo in poi presso il bar della Comunità (dalle ore 16.30 alle 20.30. Sabato 16 marzo, nella palestra della Scuola elementare “Livade”,con inizio alle ore 9.00, avrà luogo il primo torneo di pallacanestro della Comunità. Parteciperanno alla gara quattro squadre. Martedì 19 marzo, alle ore 18.00, nella Sala grande della Comunità, sarà nuovamente nostra ospite la prof.ssa Marina Parladori per la seconda lezione del corso “Da Siena a San Gimignano”. II Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore responsabile: A. Sumcnjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, C. Moscarda, C. Kaspolič, S. Sau, G. Siljan, A. Sumcnjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76, 66310 Isola, Slovenia tel.-fax: +386 66 /65031, 65853 Uniti siamo forti - uniti vinceremo Foto: C. Chicco Krajevna skupnost Livade vabi krajane na TRADICIONALNI OSMOMARČEVSKI IZLET Na izlet bomo odšli v soboto 9. marca 1996. Prijave in rezervacije sprejemajo v KS Livade, Veluščkova I Dan žena v Izoli Ženska sekcija Izola "Gracjela Gobbo" organizira praznovanje 8.marca - mednarodnega praznika žensk z družabnim srečanjem, ki bo v četrtek 7. marca ob 20.00 v hotelu Riviera. Pričakujemo, da bo dvorana premajhna, kot je bila vsakič ob 8. marcu. Zato je možno vnaprej rezervirati prostor z nakupom bona (1.100 SIT), ki ga je možno dobiti v trafiki za lekarno v Izoli. Ob osrednjem govoru, kulturnem programu, srečelovu in zabavi se bomo spomnili dogodkov, ki so na nek način povezani z življenjem v naši občini. Za ples in zabavo bodo skrbeli Primorski fantje Materi! Mati, ti si studenec življenja, ki s teboj se začne, . ki nikdar ne usahne. Šele na starost usahne, in inali zenjlja te vase sprejnje. Darilo za 8. marec vsem ženam v Izoli od Vide Rožnik Matična knjižnica Izola v sodelovanju s Kulturnim društvom Korte vabi v četrtek, 7. marca 1996 ob 19. uri v Kulturni dom Izola na srečanje z ženskimi ustva/jalkami: - Nado Dellore, - Jelko Morato - Vatovec - mag. Milico Trebše - Štolfa Razgovor z ustvarjalkami bo vodila novinarka Nataša Benčič. Sodeluje Glasbena Šola Izola Sponzor Cvetličarna Orhideja, Izola. ORLANDO ZA DAN ŽENA Naš fotoreporter Orlando Hrandek bo v sklopu prireditve ki jo pripravlja ZKO IZola pripravil razstavo fotografij na temo izolskih žensk, ki bo na ogled v predverju Kulturnega doma od petka 8. marca naprej. Oglejte si razstavo morda celo sodelujete na njej. MOJ KANTON ČISTO NIČ KUL ■ Pet semetery Nekateri si upajo trditi, da Izola umira. S prstom kažejo na zapirajoče trgovine in na prezgodaj osivele trgovce, ki ne morejo in morejo razumeti, da tudi njim m uspelo. Povejo, da je v Izoli tako malo še "živih" ljudi, da niti zahodna tribuna na stadionu ni več nikoli polna. Samo čez ograjo se stegnejo in pokažejo pokopal'” *-------------- - zdaj zdaj zmanjkalo prostora za pokop umrlih. O-v Arcotu in potarnajo, da si zdaj kar sami rušir. smo se včasih razmnoževali. In še bi našli "do podkrepili svojo teorijo o Izoli umiranja. Pa k sreči še ni vse šlo k hudiču. Nismo še čisto odmrli, številne vojne, ki jih vodimo. Zalivsko drevesna vc eklatanten primer naše "živosti" ali bolje rečeno trdoži vojne se seveda odvijajo še druge, bolj tihe in neoj ravno tako ostre ter zahtevajo žrtve. Zadnji tak obrač brisalci avtomobilov na parkiriščih (na tistih neoddanih in na tistih s koncseijo oddanih). Zjutraj se skoraj zgodi, da se odpeljemo v City zoo, popoldne takoj po delu pa nam po glavi skače Bingo Bongo. Naslednji dan se zgodi podobno mogoče ie le vrstni red malo obrnjen. Nehote smo soudeleženi v vojni dveh trgovin s hrano in ostalimi artikli za male in malo manj male živali. Boj dveh trgovin, ki sta druga od druge odaljeni komaj kakih sto metrov je hud, se pa bije z legalnimi sredstvi. To je bitka, kakšrnih danes ni malo, gre pa za življenje; ena od dveh trgovin bo verjetno potegnila ta kratko. tudi nam gre za ' ' m vendar Samo eno skrb imajo kdo bo županu te iste občine ki je dvem prosilcem oddala poslovni prostor v soseščini za enako dejavnost omenil, da Izola še nima spodobnega mačjega pokopališča !? Toms KULTURNI DOM IZOLA KULTURNI DOM IZOLA CASA 01 CULTURA ISOLA marec 96 GALERIJA ALGA Do 13.marca je na ogled razstava slik Barbare ČIŽMEK Nine. Ciklus slik nosi naslov HIŠE. Galerija je odprta od torka do sobote(od 10.30 do 14.00 in od 17.00 do 19.00 V četrtek, 14. marca vas ob 19. uri vabimo na otvoritev razstave ORTC SONČEK (Center zveze društev za cerebralno paralizo) iz Božičev. Predstavlja se delavnica barvanja svile. PROGRAMI ZA ODRASLE Matična knjižnica Izola in Kulturno društvo Korte vabita v četrtek, 7. marca, ob 19. uri, v Kulturni dom Izola, na SREČANJE Z ŽENSKIMI USTVARJALKAMI IZ IZOLE. Predstavile se nam bodo:_Nada Dellore, jelka Morato-Vatovec in mag. Milica Trebše- Štolfa. Razgovor z ustvarjalkami bo vodila novinarka Nataša Benčič. Sponzor prireditve je Cvetličarna Orhideja iz Izole.. V petek, 8. marca vas ob 20. uri vabimo v klubski prostor Kulturnega doma Izola na KABARE VEČER, ki smo ga poimenovali TE VRAŽJE ŽENSKE. Ponujamo vam zabavo ob premierni uprizoritvi skupine STEPS iz Izole. Burko JAZ Tl ON ali ONA so pod režijskim vodstvom Zvonke RADOJEVIČ pripravili: Mojca Fatur, Veljko Otočan, Primož Grešak, Simon Pribac, Luka Mahne, Sabina Stupar, Tjaša Nežič, Boštjan Pišlar, Boris Beštjak Janja Zorko in Ksenija Jambrošič Za glasbeni užitek bo poskrbela skupina Roberta Vatovca Ogledali si boste lahko razstavo fotografij Orlanda Hrandka, prisluhnili pesmim, degustirali izdelke Salladie iz Izole in se zabavali v prijetni družbi. Vzemite si čas za sprostitev in zabava rezervirajte si prostor v našem Kabare klubu. POKLIČITE 61 513 in rezervirajte si vstopnico ! ZGODIL SE BO ŽUR DO JUTRANJIH UR V petek, 15. marca, se bo ob 20.30, v restavraciji Simonov zaliv Izola pričel ciganski večer, na_ katerem bo nastopila trenutno najboljša slovenska skupina Š U K A R Odlični glasbeniki nam bodo predstavili svojo novo CD ploščo "AMARO DIVE" (Naš dan) in nas s svojim temperamentom in čutnostjo popolnoma prevzeli. Repertoar skupine obsega tradicionalne ciganske pesmi z vseh področij Evrope, prirejene za tamburaški kvintet. Skupina Šukar je v sodelovanju z znanimi slovenskimi glasbeniki: Vlado Kreslin, Jani Kovačič, Anja Rupel...posnela že dve kaseti:"CIGANI LJUBIJO PESMI" in "O RAVBARJIH, CIGOJNARJIH". Poskrbeli smo tudi za kulinarično ponudbo, ki bo dala prireditvi svojevrsten značaj. Pokličite nas! Telefonska številka je 61 513. PROGRAMI ZA OTROKE_____________________________________ V soboto, 9 marca vas od 10.30 do 11.15 pričakuje CICI KLUB. Prisluhnili boste pravljici o Zvezdici zaspanki. Vstopnina: 300 Sit oziroma članska izkaznica ZKO Izola. V soboto, 16. marca ne zamudite Cici kluba. Od 10.30 do 11.15. Spoznali boste zgodbo o Obutem mačku. Vstopnina 300 sit oziroma članska izkaznica. V soboto, 16. marca bo ob 16. uri v Kulturnem domu Izola lutkovna predstava KLJUKEC IN PAVLIHA. Nasmejali se boste ob dogodivščinah "pametnega" Kljukec in "spretnega"Pavliha. Vstopnina: 400 Sit oziroma članska izkaznica ZKO Izola. -TEČAP TEČAJ KLAVIRJA - na vašem domu, za otroke in odrasle TEČAJ SLIKANJA NA SVILO - 20 urni tečaj PLESNI TEČAJ ZA ODRASLE ~ - nadaljevalni UMETNOST GIBA Dvodnevni plesni seminar (23. in 24. marec) [e namenjen plesalcem in igralcem, vodila pa ga bo Uršula Teržan, profesorica giba na AGRFT. Informacije in vpis na sedežu ZKO Izola, Bazoviška 4 ali po tel. 61 513. ZA CIGANSKE DUŠE Da boste ob pravem trenutku na pravem mestu, vam predstavljamo skupino Šukar Skupina SUKAR je pričela svojo glasbeno pot leta 1990. Sestavlja jo kvintet tamburašev : Igor Misdaris (bugarija, vokal), Igor Kovše (prvi brač), Nenad Ljubotina (drugi brač, bisernica, violina), Štefan Urenjak (tamburaško čelo, tamburin) in Miha Švent (kontrabas, tolkala). Nomadski način življenja ima močan vpliv na glasbo, zato romska glasba ni specifično določena ampak je izpeljanka glasbe avtohtonih evropskih narodov. Od tu tudi tolikšna raznolikost melodij in ritmov, za katere pa je značilna tipična "ciganska duša", temperament in poetičnost. Skupina izvaja cigansko glasbo prirejeno za tamburaški kvintet, besedila pa so v čergarski inačici ciganskega jezika. Glasbeniki igrajo na tambure, ki jih najlažje primerjamo z godali. Bisernica je tamburaško glasbilo, na katerega se igra vodilna solistična melodija, ki po tonu in vlogi v orkestru odgovarja violini. Brač najlažje primerjamo z violo. Ima lep temen zvok, v orkestru pa prevzema vlogo glasbila z osnovno melodijo. Ponavadi se v priredbah pojavljata dva brača, na katera se igra v tercah. Tamburaško čelo, ki ga lahko primerjamo z violončelom, melodično povezuje osnovno melodijo z bas linijo. Bugarija ali kontra je glasbilo, ki v kombinaciji s kontrabasom drži ritmično podlago. To je nekakšna ritem kitara. Kontrabas je v bistvu godalno glasbilo, toda v tamburaški zasedbi loka ne uporabljajo. Z obiranjem strun drži kontrabas ritem in pelje osnovno melodijo. Skupina Šukar je sodelovala s številnimi slovenskimi glasbeniki : Vlado Kreslin, skupina Agropop, Roberto Magnifico, Jani Kovačič, Anja Rupel... Prvo kaseto, "Cigani ljubijo pesmi", so posneli leta 1992 in je v bistvu prerez ciganske glasbe, ki jo redno izvajajo na svojih nastopih. Leta 1993 so v studiu Metro v Ljubljani posneli svojo drugo kaseto in CD ploščo, ki nosi naslov "O ravbarjih in cigojnarjih". K sodelovanju so povabili violinista Saša Olenjuka, tolkalista Nina Mureškiča, pevko Anjo Rupel in kantautorja Janija Kovačiča, ki je dal tudi svoj avtorski prispevek Skupina SUKAR, bo 15. marca, v restavraciji Simonov zaliv v Izoli, predstavila svojo novo CD ploščo z naslovom AMARO DIVE (Naš dan). Zvonka Radojevič KRIŽANKA salii mm p«:..** ew«»| iwfe gasi; Vodoravno X. Primorske Novice 2. Balinarski izraz 7. Mario ....-lik' Ni plima '12. Prva zasebna trgovina 16. Najbol) športna trgovina? 17. Sovražniki koprskih "tifosov”? 18. Protipasto 22. Hiša z levom 23. Izolski doskotekl podbna hrana? 26. Imamo jo v glavi, ne v nogah 27. Ime najstarejšega psa v Izoli? 28. Prva jušna kocka Navpično I. Prodajalec kavbojk? 3. Mi po italijansko 4. Vrsta kombinirk 5. Najbolj odprt bar v Izoli 6. Suhota - 8. Med tednom se spremeni v dijaški dom 9. Nismo mi, ampak ... II. Italijansko sidro 13. Izolsko drevo 14. Praznik z luknjo 15. Ni Miro 19. Ena od izolskih Marij 20. Tuli po ljubljansko! 21. Pes, ki grize in ne laja? 24. Kamor zlagamo vrednostne papirje 25. Skoraj Carlo h)(en) NEVERJETNE CENE BOUTIQUE AMA Itola; ljubljanška ao, TtObé ei 225 pleteni kompleti s krilom ali hlačami puloverji in majice unikatne svilene bluze akne rila in hlače plašči in pelerine l že od 6.000 SIT že od 2.500 SIT že od 5.999 SIT že od 4.200 SIT že od 3.400 SIT že od 15.400 SIT CENE VEIJM0 DO RAZPRODAJE 1AL0G Pred vami je prva križanka ki je nastala v novem računalniškem središču v uredništvu Mandrača s simboličnim imenom ENIGMA CENTER. Vodi ga skrivnostni AŠ ki je tudi avtor križanke. Prva križanka je še brez nagrade, morebitne simbolične sponzorje pa seveda pričakujemo na tel. številki 61-139. MANDRAČ je tednik KS občine Izola Naslov: Veliki trg 1,66310 Izola, tel / fax.:066 / 61 -139 Predsednik časopisnega sveta: Glavni in odg. urednik: Drago Mislej Uredništvo: D. Mislej, V. Ostrouška, N.Zajc, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), Aljoša Šumenjak - pripravnik, Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 70 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola, 61-139 ŽR: 51430 -603 -32431 Tisk: Birografika BORI, Izola INFORMACIJA ZA TISK GLEDE "ARCO BAR" IZOLA ... • ..*» ‘J* Dne 27.02.Ì996 ab 00.20 uri je bil OKC UNZ Koper in PP Izola obveščena o kaljenju nočnega miru v parku Arrigani v Dantejevi ulici v Izoli. Patrulja PP, ki je odšla na kraj ,je zatekla pred gostinskim lokalom Večjo skupino oseb, ki so glasno kričali, razbijali steklenino in drugi inventar iz gostinskega lokala ARCO bar. Zaradi interveniranja patrulje in vzpostavitve javnega reda in miru je bila zaprošena in nudena pomoč ostalin patrulj PP na obalnem območju. V skupni intervenciji policijskih patrulj je bilo na kraju ali v bližnji okolici prijetih 18 oseb, med njimi kar večje število akoholiziranih. Privedene so bili na PP, kjer je bil z njimi opravljen razgovor v zvezi storjenega dejanja, nakar so bile izpuščene oz. napotene domov. Pri nadaljnem raziskavanju tega deviantnega dejanja pa bodo policisti PP Izola podali kazenske ovadbe zoper 19 oseb starih mad 18 in 26 let, pripadnikov obeh spolov zaradi storitve kaznivega dejanja Sodelovanje v skupini, ki stori kaznivo dejanje po členu 301/1 KZ R Slovenije, saj so oškodovali lastnico gostinekega lokala C.M. iz Izole za več kot 200.000 SIT. Gostinski lakal ARCO Bar oz. prostori objekta v parku Arrigoni so bili že dlje časa namenjeni za rušenje, saj je ta del namerjen dostopu do nove poslovne stavbe Marine Izola. Tako so v ponedaljek dne 26.2.1996 v dopoldanskem času delavci podjetja HIDRO iz Kopra pričeli z rušenjem letnega gostinskega dela pred gostinskim lokalom ARCO bar. Da bo lokal v ponedeljek dne 26.02.1996 posloval zadnji dan, in da bodo v torek dne 27.2.1999 pričeli z rušenjem stavbe ter ob spremljajoči se vesti, da bo pijača ta dan 50 % cenejša se je zvedelo tudi med mlajšimi stalnimi gosti tega gostinskega lokala (lokal drugače ob ponedeljkih nima dovoljenja za poslovanje) tako, da se je okrog 22.00 ure v in pred gostinskim lokalam ARCO bar zbrala večja skupina gostov. Od približno 22.30 ure naprej so se pričeli pojavljati posamezni primeri razbijanja steklenic in kozarcev v lokalu in pred njim, kar je zaposleno osebje sprva tudi dovoljevalo. Razbijanje se je vedno bolj stopnjevalo. Kot ogenj, pa naj bi se razširil predlog med zbranimi, da bi bilo boljše, da bi sami porušili ARCO bar, kjer naj bi leta in leta trošili denar ,kot da bi ga naslednji dan porušili delavci Hidra Koper. Okoli polnoči je omenjena skupina gostov pričela s splošnim uničevanjem lokala( razbita so bila vsa okna, zrušena prednja stena iz siporeksa, uničena vrata in prostor stranišča, uničeno nekaj stolov, šank za goste, vrat in prostori skladišča, svetlobni reklamni napisi in večje število kozarcev in steklenic. Zaradi dejanskega trušča oziroma motenja nočnega miru so ob 00.20 uri občani zahtevali prvo intervencijo policije. V nekaterih primerih ob interviniranju in legitimiranju oseb je prišlo tudi do aktivnih upiranj, žalitev policistov ipd... Tako bo zoper 3 osebe sledila prijava v postopok pri sodniku za prekrške. Maks Turščak KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE n. inšpektor Po revoluciji, o kateri je govorila vsa širna Slovenija, je bil zadnji teden miren, kar bi sicer lahko dalo slutiti, da se pripravljajo novi napadi, vendar prav zanesljivih znakov ni videti. Dečki pa so v polni pripravljenosti. Na Šaredu je lepo Raznorazni zlikovci vsepogosteje zahajajo na àared. Ko se primerno podkrepijo začnejo z delom. Tokrat je nekdo vlomil v osebni avtomobil in iz njega vzel avtoradio in fotoaparat. Na avtomobilu ni povzročil škode, saj je vanj zlezel skozi odprta vrata prtljažnika. Zadovoljen s plenom je Šared zapustil brez sledi. Vžig plinske peči V stanovanju je zaradi nepravilnega ravnanja do vžiga plinske peči. K sreči je zgorela samo peč druge škode pa ni bilo. Serviserji Serviserji so prav v redu zadeva, če so pravi. V zadnjem času pa se pojavlja precej serviserjev, ki to niso. Pridejo v stanovanje, se predstavijo kot serviserji plinskih naprav, malo pogledajo okoli po stanovanju ( če se da, kaj vzamejo), podelijo kakšen "koristen nasvet" in zaračunajo storitev. Na take sreviserje bodite pozorni. Divja pešpot Na pešpoti med Koprom in Izolo je prišlo do trčenja dveh kolesark, pri katerem je ena padla na skale ob pešpoti. Na srečo ni bilo hujših posledic. Ninja v stanovanju Maskiran neznanec je v stanovanju ogrožal varnost ženske. Prišlo je do ostrega prerivanja brez telesnih poškodb in brez odvzema predmetov. Ninja je po izpadu izginil. V preteklem tednu sta se zgodili še dve manjši prometni nezgodi, kar nekajkrat pa se je kurjenje brez nadzorstva (ali s slabim nadzorstvom) razširilo na travnik. Zoper kršilce sledijo kazni. Spoštovane upokojenke, upokojenci, ali ste še med tistimi, ki vsakega prvega v mesecu nestrpno čakajo na poštarja? Prenos pokojnine na hranilno knjižico ali tekoči račun Splošne banke Koper vam nudi številne prednosti in ugodnosti: Obresti na pokojnino Pokojnina je obrestovana od dne, ko jo zàvod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nakaže na hranilno knjižico ali tekoči račun. Pokojnina se vam obrestuje, tudi če se v banki ne zglasite na izplačilni dan. Vpis pokojnine lahko torej opravite katerikoli dan. Dvig obvestila o pokojnini Vpis in dvig pokojnine ter pokojninskega odreska lahko uredite na katerem koli bančnem okencu naše banke in v vseh največjih bankah v Sloveniji Dvig gotovine pa je mogoč tudi na vseh enotah Pošte Slovenije. Plačilo položnic Če prejemate pokojnino na tekoči račun, lahko plačilo položnic opravite zelo enostavno, brez čakanja v vrsti pred blagajno: s trajnim nalogom ali z Banko na domu. Ugodnosti je še veliko, zato vas vabimo, da nas obiščete v najbljižji enoti Splošne banke Koper ali predstavnika vašega društva upokojencev, kjer vam bodo z veseljem razložili vse podrobnosti. splošna banka koper