Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« in STEKLARSKE ŠOLE
Lele 12	ItogašRa Slatina	April 1984
Končno se začenja...
Načrtovana investicija v Steklarni
Sedaj smo pred resničnim začetkom načrtovane investicijske naložbe v Steklarni »Boris Kidrič«! To pa pomeni, da bomo v maju že gradili nove objekte!
Sklenjene pogodbe, sprejeti sklepi, soglasja...
Dokončno so sklenjene pogodbe za: ® uvoz vse opreme, razen za plinifikacijo (kurjenje s plinom) peči 1,2,3 in 4 in tempirke zaradi možnosti za delno nabavo domače opreme;
• gradbena in inštalaterska dela -Ingrad Celje;
•	neserijsko domačo opremo - Metalna, Maribor;
•	serijsko domačo opremo - razni dobavitelji;
•	uvajanje zemeljskega plina v steklarno - IMP, Ljubljana, in pridobili smo dovoljenje za uvedbo kompletne plinifikacije.
Nadalje je delavski svet steklarne sprejel sklep o najetju posojila pri IFC
Z ”>
Preberite!
Pogoj za izpolnitev - izvoziti za 7,5 milijonov dolarjev 2
Prva kadna peč_____4
Zaradi družbene kontrole cen močno prikrajšani!_5
V prvem četrtletju napredek 6
Deset let steklarne v Kozjem 7
Pokažimo, da smo dobri ljudje__________________9
Seminarji iz varstva pri delu 10
Kako smo se reorganizirali v SZDL?_________________n
Predsedniki in podpredsedniki delavskih svetov_______11
Če gradite ali obnavljate stanovanjsko hižo ■..!_12
Dvomesečno »mirovanje« sklada_________________13
V marcu 1457 delavcev_____13
Spet pozdravi vojakov_____14
Anton Čoh_________________14
Stefan Polajžer___________14
Povečana pomembnost hladilnika_____________15
Na več »frontah«__________15
Nagradna križanka št. 115	16
v______________________________J
Cimveč izdelkov I. vrste v skladišče, to je prvi pogoj za kakršnikoli poslovni uspeh!-foto Z. Novak
New York 10,700.000 DM za potreben uvoz opreme ter pooblastil Ljubljansko banko -j Splošno banko Celje, da najame posojilo v našem imenu.
Hkrati smo le dobili iz Beograda dovoljenje za uvoz opreme v vrednosti omenjenih 10,700.000 DM, vendar pod pogojem, da uvozimo za polovico tega zneska do konca letošnjega leta, preostali del pa v začetku leta 1985.
Vse to so pogoji, da lahko v Ljubljanski banki - Splošni banki Celje sklenemo pogodbe za dinarsko in devizno posojilo ter dobimo garancije ali zagotovila ter na tej osnovi prijavimo svojo investicijo službi družbenega knjigovodstva, nakar šele more skupščina občine Šmarje pri Jelšah izdati ustrezno gradbeno dovoljenje.
Naložbeni znesek je 1.810,437.000 dinarjev
Sedaj že lahko tudi zapišemo, da bo celotna naložba vredna po sedanjih razmerjih med tujimi valutami in dinarjem milijardo 810,437.000 dinarjev, njena dokončna struktura ali sestava pa je prikazana v preglednici 1!
Preglednica 1: Dokončna struktura ali sestava investicijske naložbe Steklarne »Boris Kidrič« (v dinarjih!)
Kazalci o naložbi	Vrednost v dinarjih
1.	Gradbena in instalacijska dela 2.	Domača oprema 3.	Uvožena oprema s carino in z uvoznimi dajatvami 4.	Ostalo	408.165.000 294.018.000 655.475.000 113.903.000
A Skupaj osnovna sredstva	1,471.561.000
5. Druga potrebna sredstva	232,156.000
B Skupaj	1.703,717.000
6. Obratna sredstva	106,720.000
C Celotna investicija	1.810,437.000
In kakšne vire bomo porabili za sofinanciranje te naložbe? Poleg lastnih	
sredstev bodo v njej sodelovali še sovlagatelji ter posojilodajalci - domači in tuji. Lastnih sredstev bomo zagotovili 161,486.000 dinarjev, sovlagatelji bodo prispevali 800,000.000 dinarjev, graditelji oziroma izvajalci gradbenih del bodo sodelovali s 50,000.000 dinarji, Ljubljanska banka - Splošna banka Celje bo dala posojilo 280,000.000 di-
narjev, IFC iz New Yorka pa bo dala posojilo 518,951.000 dinarjev.
Po dveh letih priprav končno le začetek!
Minili sta, torej, skoraj dve leti, odkar smo se z izdelanim investicijskim programom prvič pojavili v Ljubljanski banki in v drugih pristojnih institucijah ter začeli dokazovati, kako je predlagana investicija upravičena. Vmes je bilo neskončno veliko sestankov, dogovorov, obnov in prenov investicijskega programa, dovoljenj; vložili smo ogromno dela, strpnosti irr dobre volje, da smo navsezadnje le dočakali začetek gradbenih del. Sedaj pa je pred nami še eno leto težkega in zahtevnega dela. To bo sicer drugačno od dosedanjega - čisto vidno in otipljivo slehernemu sodelavcu v steklarni.
Upamo, da bomo čez leto lahko videli sadove našega skupnega dela v novi, poyečani proizvodnji kelihov, pepelnikov, skodelic, vaz in ostalih izdelkov, ki jih bomo prodajali že poznanim in tudi še nepoznanim kupcem doma in na tujem?!
JOSIP ZNIDAREC
Potrjen gospodarski načrt za leto 1984
Pogoj za izpolnitev -izvoziti za 7,5 milijona dolarjev
Na skupni seji delavskih svetov, ki je bila 11. aprila, so naši delegati potrdili gospodarski načrt Steklarne in načrte njenih tozdov za letošnje leto. Načrtujemo za 46% večji celoletni prihodek od lanskega, saj pričakujemo iztržiti 1.840 milijonov dinarjev za naše izdelke. Dohodek naj bi se povečal v primerjavi z lanskim za 36%, saj računamo, da bo dosegel 1.036 milijonov dinarjev. Razkorak med povečanjem celotnega prihodka in dohodka pomeni,'da tudi letos pričakujemo veliko rast porabljenih sredstev - stroškov... Pogoj, da načrtovano uresničimo, pa je izvozna naloga - prodati na tujem, torej izvoziti, za 7,5 milijona ZDA dolarjev.
Zakaj je izvoz tako pomemben?
Ze večkrat smo v našem Časopisu poročali, kako dosegamo za naše izdelke zdaleč višje in ugodnejše cene v izvozu, kot jih dosegamo na domačem trgu. Zato nam mora biti nenehno pred očmi, da nam samo uresničitev izvoznega načrta zagotavlja planirane poslovne dosežke. Seveda, ob predpostavki, da bo že naprej veljala politika aktivnega dinarjevega tečaja.
Poleg tega, da bomo morali del
ustvarjenih deviz združevati s sovlagatelji v našo investicijsko naložbo, bomo morali zaorati dovolj deviz tudi za lastne potrebe. Zatorej se v bistvu vse vrti okrog izvoza, ki je v primerjavi z nekaterimi drugimi dejavnostmi v steklarstvu tudi dohodkovno zelo zanimiv...!
Porabljena sredstva - stroški nenehno naraščajo
Zadnja tri leta ugotavljamo, da porabljena sredstva, to so vsi naši proiz-
vodni in drugi stroški, prekomerno hitro naraščajo. Predvsem velja to za mazut, za vse uvožene materiale in reprodukcijske materiale, za električno energijo ter tudi za ostale stroške. Hitrejše naraščanje porabljenih sredstev od naraščanja celotnega prihodka, pa pomeni poslabšanje ekonomičnosti poslovanja. Zato je umestno vprašanje, kaj lahko storimo na tem področju?
Porabe surovin občutneje ne moremo zmanjšati, prav tako tudi ne repro-materialov in energije, lahko pa nekaj prihranimo z večjo zavzetostjo pri vračanju črepinj v recikel, torej nazaj v predelavo, ter z doslednejšim kontroliranjem porabe repromaterialov. Največji prihranek pa bi nedvomno bil, če bi spravljali več izdelkov I. vrste, namenjenih izvozu, v skladišče gotovih izdelkov - seveda, pri količinsko enaki porabi surovin, repromaterialov in energije! Le več dobrih izdelkov I. vrste, kot jih je bilo v lanskem letu, bi nam vendarle omogočilo vsaj za nekaj
zmanjšati razkorak med rastjo celotnega prihodka in naraščanjem porabljenih sredstev ter s tem zadovoljiv dohodek z akumulacijo, ki jo bomo letos in prihodnje leto še kako potrebovali za financiranje nove investicije.
Prav tako je' treba poudariti, da bomo zaradi novih predpisov v deviznem poslovanju ostali brez pozitivnih tečajnih razlik, obetamo pa si lahko še precej več negativnih...
Vse to, zatorej pomeni, da moramo predvidene izpade določenih sestavin celotnega prihodka in višja porabljena sredstva kompenzirati ali nadomestiti z večjim obsegom proizvodnje in z uspešnejšim izvozom. Prav tako moramo uveljaviti višje cene na domačem tržišču, saj te že več let zaostajajo za rastjo porabljenih sredstev.
Delež akumulacije v dohodku ostaja nespremenjen...
Po določilih družbenega dogovora o usmerjeni delitvi dohodka v letu 1984 smo pri načrtovanju upoštevali ali predvsem tisto njegovo določilo, ki zahteva, da delovne organizacije, ki so dosegale v preteklosti višjo stopnjo reprodukcijske sposobnosti in višje poprečne mesečne osebne dohodke od poprečja podskupine naše dejavnosti, morajo v strukturi ali sestavi dohodka zadržati nespremenjen delež akumula-
cije. To pa pomeni, da se bo nekoliko zmanjšal delež dohodka za osebne dohodke, saj načrtujemo, da bodo nekatere obveznosti iz dohodka - predvsem gre za obresti - naraščale mnogo hitreje, kot bo naraščal dohodek. Manjši je le planiran delež osebnih dohodkov in skupne porabe v dohodku, sicer pa načrtujemo 28-odstotno rast skupnih sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo, medtem ko naj bi se akumulacija povečala za 34 % in dosegi? kakšnih 260 milijonov dinarjev.
Težave pri planiranju
Pri načrtovanju smo morali izhajati iz mnogih ocen in predvidevanj, saj nismo vedeli za številne pomembne parametre ali gibalnike poslovanja -gibanje tečajev tujih valut in našega dinarja, politika naraščanja cen za energijo, načrtovana stopnja rasti cen itn. Zato je pri sedanji inflaciji težko govoriti o kakovosti planiranja in posamezne številke ne kažejo prave slike. Realni kazalci, ki nekaj povedo v tej naši proizvodnji in v našem poslovanju, bodo predvsem izvoz v tujih valutah, vložene ure efektivnega ali dejanskega dela v proizvodnji, izkoriščenost delovnega časa, poraba surovin in repromaterialov ter obseg in struktura proizvodnje. Izhajali smo iz
predpostavke, da bomo tudi letos priče politike aktivnega dinarjevega tečaja. Če pa to ne bo uresničeno, potem tudi naši dosežki ne bodo takšni, kot smo jih načrtovali; nižji bodo pa tudi stroški.
Invensticija, remont...
Razen pozornosti sprotnemu poslovanju bomo morali vso skrb namenjati uresničitvi velike investicije, ki je tik pred začetkom. Medtem, ko boste pre-birali te 'vrstice v »steklarju«, bo finančna konstrukcija za njeno »pokritje« že dokončana in banka nam bo odobrila potrebno posojilo.
V prvi fazi je za nas najpomembnejši prehod na oskrbovanje Steklarne s plinom in v tej zvezi prenova pete in šeste peči, ki jo bo zamenjala plinska kadna peč. Obratovati naj bi pričela že v začetku septembra. Ker načrtujemo v poletnih mesecih tako zajetno obnovo, bi bilo treba v maju in juniju, ker imata vsak po 23 delovnih dni, delati še kakšno prosto soboto in tako zagotoviti res visoko proizvodnjo ter izvoz v teh dveh mesecih. Le tako bi nadomestili izpad proizvodnje v juliju in avgustu ter ustvarili določeno rezervo za poletne mesece.
Poslovni dosežki v letošnjem prvem tromesečju, predvsem finančni, ob pisanju tega sestavka, še niso bili pozna-
Na tem travniku bodo te dni zaropotali stroji ... foto-Z. Novak.
ni, vendar na osnovi ostalih podatkov lahko trdimo, da smo dosegli določene pozitivne premike v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, saj smo izvozili letos za 32,7 % več kot 'v lanskem prvem tromesečju; povečala se je proizvodnja svinčenega brušenega stekla
ter povečal se je delež proizvodnje za izvoz, pa tudi kakovost proizvodnje svinčenega brušenega stekla se ni poslabšala. Nekoliko slabši so le dosežki v proizvodnji svinčenega gladkega in kristalnega stekla, saj se je delež izdelkov II. vrste občutno povečal. Ker pa
nenehno trdimo, da je izvoz zdaleč pomembnejši, in glede na dejstvo, da mo v prvem tromesčju letos že izvozili 24,1 % celotnega izvoznega načrta, lahko ocenimo začetek letošnjega poslovnega leta za zadovoljiv!
ZLATKO NOVAK
Izpopolnjujemo tehnologijo...
Prva kadna peč
V steklarski industriji obratuje in »živi« vse manj ločenih peči. Zamenjujejo jih kontinuirano ali neprekinjeno delujoče kadne peči. Ta proces je posledica ekonomske ali gospodarske logike, saj je več kot očitno, da je pri dobro organizirani proizvodnji končni rezultat izražen z bistveno boljšimi poslovnimi dosežki. Ali po domače zapisano: proizvodni stroški na enoto proizvodnje so nižji, s tem pa je omogočena večja konkurenčna sposobnost na trgu. Zato je odločitev za opuščanje lončenih peči in za prehajanje na kadne peči v naši steklarni upravičena, če že ni kar nujna!
Kaj bo obsegala rekonstrukcija peči?
Rekonstrukcija ali prenova dveh šestlončnih peči bo obsegala: postavitev kadne peči KRISTAL z zmogljivostjo 10 ton taline v 24 urah proizvod-
nje, zamenjavo mazuta kot kuriva z zemeljskim plinom, mehansko doziranje ali umerjanje zmesi in črepinj ter delno vodenje režima taljenja s pomočjo sodobne elektronike.
V »Steklarju« ste že lahko brali o obratovalnih stroških kadne peči, pri
čemer je bilo še zlasti poudarjeno varčevanje pri porabi kuriva po enoti proizvodnje, če porabo primerjamo s porabo pri proizvodnji v lončenih pečeh. Prihranki so več kot očitni. Pri vse večjih cenah za energijo pa bo razlika še toliko večja.
Posebno poglavje je tudi kakovost steklene mase. Dokazano je, da je ta bistveno boljša pri proizvodnji v ka-dnih pečeh. To pa pomeni ob enakih fizičnih naporih boljši izkoristek... Kontaktna površina taline z ognjestal-nim materialom, iz katere je narejen bazen kadne peči, je bistveno manjša. Obenem pomeni to manj raztopljenih primesi v stekleni masi. V tem je kakovostna razlika med sedaj uporabljani-
Fotografija kadne peči za taljenje Pb-kristala... Takšna bo približno naša nova peč, vendar bo nekoliko večja!
mi šamotnimi lonci in obroči ter med elektrolitskim materialom, ki bo vgrajen v novi peči! Saj vemo, da prav iz Samotnega materiala nastali vključki, ki prehajajo v stekleno maso, povzročajo njeno nehomogenost ali neenotnost, ki jih v končnih izdelkih opažamo kot kamenčke, šlire in vinde.
Značilnosti nove tehnologije
Pri novi tehnologiji odpade vsa običajna manipulacija z lonci in obroči, kar vemo, da niso lahka opravila, niti niso poceni.
Kadna peč je funkcionalna ali delujoča enota, sestavljena iz talilnega dela in iz medsebojno povezanih delovnih prostorov. Taljenje je kontinuiran ali neprekinjen, stalen proces, vlagati pa je treba vanjo toliko zmesi, kolikor se iz njenih delovnih prostorov odvzame taline za predelavo. Tako se dosega, oziroma zagotavlja vseskozi enak nivo ali enako raven taline, saj odmerja novo poseben merilec, ki usmerja delovanje vlagalne naprave.
Peč je opremljena s sistemom po šest gorilnikov na vsaki strani v talil-
nem delu, še posebej pa se uravnava temperaturo v vsakem njenem delovnem prostoru. Ima dva delovna prostora s po tremi odprtinami, tako da lahko dela pri peči v vsaki izmeni največ šest brigad.
Za kar najboljšo homogenost ali enotnost taline je v delovnem prostoru peči vgrajen poseben mešalnik, ki stalno meša talino. Za učinkovito usmerjanje temperaturnega režima so na ključnih delih peči vgrajeni merilci temperature. Vsaka sprememba temperature, ki se jo dosega z doziranjem zemeljskega plina, avtomatično uravnava dovod potrebne količine zraka in obenem vleko zgorelih plinov iz peči. Toploto dimnih plinov se izrablja z re-kuperacio na podoben način, kakor je to sedaj urejeno pri lončenih pečeh.
Že iz tega kratkega opisa o vodenju temperaturnega režima je razvidno, da vgrajene elektronske naprave urejajo pomembne funkcije namesto človeka - topilničarja. Da bodo naprave delovale brezhibno, bo nujno zavzeto sodelovanje vseh strokovnih delavcev pri montaži nove peči. Omeniti velja še to, da je tako imenovana življenjska doba
kadne peči štiri leta ali pet let, potem pa je potreben njen generalni remont, kar pomeni ustavitev proizvodnje za določen čas.Kadna peč KRISTAL, ki bo nadomestila sedanjo peč 5 in 6, bo stala na istem prostoru. Obrnjena bo tako, da se bo vlagalo zmesi v peč ob fasadi, nasproti zmesami, medtem ko bo delovišče obrnjeno proti dodelavnim oddelkom. Tudi tračna peč za popuščanje - hladilnica bo ostala na istem mestu. Glede na to, da bo izmenska proizvodnja manjša, bo tudi hladilnica manj obremenjena, to pa pomeni kakovostni skok v popuščanju notranjih napetosti v izdelkih.
Kratek povzetek o opisu peči, o njenem vodenju in delovanju kaže bistvene razlike in prednosti, če jo primerjamo z lončeno pečjo. Predvsem pa daje večje gospodarske učinke. Seveda pa velja poudariti, da bodo uspehi toliko večji, kolikor bolj bomo znali izkoriščati nove kapacitete. Zato je že sedaj vredno spomniti, kako zelo pomembno bo pravilno organizirano izmensko delo, ki ga pri obstoječi osnovni tehnologiji še ni bilo treba uvajati!
MAKS MRCINA
Politika cen na domačem tržišču
Zaradi družbene kontrole cen močno prikrajšani!
Cene naših proizvodov - panoga 0112 - so pod družbeno kontrolo že od leta 1972. Med tem časom so se predpisi spreminjali, zato smo, razen nekaj vmesnih sprostitev cen, morali cenike pošiljati v potrjevanje oziroma v spremljanje zvezni skupnosti za cene.
Po januarju 1981 pa je prešla pristojnost za spremljanje cen z zvezne skupnosti za cene na republiško skupnost za cene.
Kako smo v zadnjih petih letih oblikovali cene?
Od leta 1978 nismo smeli več prosto oblikovati cen našim proizvodom, temveč smo lahko cene povečevali le v skladu z resolucijami, z družbenimi
dogovori ter s samoupravnimi sporazumi. Tako smo v obdboju od leta 1978 do leta 1984 povečevali cene našim izdelkom, kakor kaže tabela 1!
Iz pregleda je razvidno, da so cene našim proizvodom naraščale počasne-
je, kot so v istem času naraščali naši proizvodni stroški.
Tudi v primerih, ko prijavljamo cene novih proizvodov, cen ne moremo določati prosto, ampak nam lahko služijo za osnovo pri določanju njihovih cen le cene podobnih proizvodov na domačem tržišču. Za dokaz podobnosti pa moramo predlagati tehnično dokumentacijo, cenike, izjave proizvajalcev, izjave kupcev, mnenja združenja potrošnikov itdn. V obdobjih zamrznitve cen (Ko to pišem, so bile cene zamrznjene po odloku, objavljenem v Uradnem listu SFRJ št. 68 od 23. decembra 1983!) pa sploh ni mogoče prijavljati in plasirati ali uvajati na trg novih proizvodov.
V začetku letošnjega marca je bil v razpravi osnutek o načinu oblikovanja cen in najvišjih cenah določenih proizvodov in storitev. V njem so določene nekatere bistvene spremembe, kot so:
Samoupravna organizacija in skupnost lahko poveča obstoječe cene na osnovi samoupravnega sporazuma, ki ga sklene s kupci tega proizvoda, ki
Tabela 1: Prikaz spreminjanja cen za izdelke Steklarne »Boris Kidrič« od marca 1978 do Septembra 1983 in naraščanje proizvodnih stroškov (v %)
Mesec	Leto	Povečanje cene za (%)	Povečanje naših stroškov za (%)
Marec	1978	36	23
Januar	1979	10	16
April	1979	6,9	
Marec	1980	13	55
Januar	1981	19	42
Julij	1981	25	
April	1982	15	59
September	1983	19,9	56
kupujejo najmanj dve tretjini njegove ponudbe na tržišču.
Samoupravne organizacije in skupnosti oblikujejo cene z uporabo izvoznih oziroma uvoznih cen, ki jih dosegajo v menjavi z razvitimi državami. Izjemoma lahko organizacija poveča cene s soglasjem zvezne skupnosti za cene, če grupacija, ki ji pripada, dosega za 20% nižje osebne dohodke in akumulacijo od poprečja gospodarstva SFRJ v zadnjih šestih mesecih. Zvezna skupnost za cene spremlja uvozne in izvozne cene ter daje podatke zainteresiranim proizvajalcem in kupcem. Samoupravna organizacija in skupnost, ki bi z uporabo kriterija iz prvega odstavka te točke (uvozne/izvozne cene) lahko povečala cene, ne more povečati cen, če je ustvarila po zaključnem računu za leto 1983. oziroma po periodičnih obračunih v letu 1984, za 5% večje bruto osebne dohodke na zaposlenega od poprečja v repu-
bliki ali za 10% večjo akumulacijo v primerjavi s poprečno izkoriščenimi sredstvi od povprečja njene grupacije.
Cene določati po tržnih pogojih!
Na sestanku delegatov Združenja rudnikov in industrije nekovin Slovenije, ki deluje v okvirih Gospodarske zbornice Slovenije, smo zavzeli enotno stališče, naj se cene proizvodom določa po tržnih pogojih, pri čemer naj bo glavni kriterij za določanje cen ponudba in povpraševanje in pri monopolnih proizvodih samoupravno sporazumevanje, pri tem pa naj cene proizvodom. ki bistveno vplivajo na življenjski standard, ostanejo še naprej pod družbeno kontrolo. Socialni kriteriji (osebni dohodek) ne smejo vplivati na določanje cen.
Medtem je zvezni izvršni svet že sprejel na osnovi spremembe tovrstne
zakonodaje ustrezne ukrepe za oblikovanje ceni
V predlogu proizvodov za prosto oblikovanje cen so med drugim tudi proizvodi iz svinčenega stekla ter iz kristalinskega stekla, zato pričakujemo povečanje njihovih cen. Ko se bo to zgodilo, bomo popravili cene za večino naših proizvodov na domačem tržišču ter s tem odpravili nekatera nesorazmerja med cenami naših proizvodov in med cenami proizvodov konkurenčnih steklarn. Predvsem zaostajamo v cenah za konkurenco pri skupinah artiklov, kot so. na primer, pepelniki. vaze, pladnji, whisky kozari ter določene serije, kot so na primer A-1459. Franjo. T/98.
K vsemu zapisanemu kaže dodati še podatek, da smo v letu 1983 zaradi družbene kontrole cen na domačem tržišču bili prikrajšani za več kot 60 milijonov dinarjev prihodka!
MIRAN GAJŠEK
Kako poslujeta naša dalmatinska tozda?
V prvem četrtletju napredek
V sestavi delovne organizacije Steklarna »Boris Kidrič« poslujeta poleg domačih tozdov v Rogaški Slatini in v Kozjem še dva dalmatinskka tozda in sicer »Dalmacijakristal« iz Vrgorca in »Te-hnokristal« iz Kardeljeva. Oba poslujeta tako konstituirana od 1. januarja 1982. Zato je prav, da spregovorimo o njiju, in da odgovorimo, kako poslujeta in kako njuna kolektiva uspešno gospoda-
rita ...
Tozd »Tehnokristal« je že poslovno leto 1982 končal z izgubo in to zaradi nezadostno ustvarjenega dohodka. Od
Brusilec v grobi brusilnici Ivan Bračun polira robove vaz - foto Z. Novak
izgube 2,099.614,70 dinarjev je 44.614,70 dinarjev pokril iz svojega rezervnega sklada, medtem ko so pre-
ostali del pokrili tozdi iz Rogaške Slatine z odobritvijo brezobrestnega enoletnega posojila.
Leto 1983 sta oba dalmatinska tozda končala z izgubo, ker sta ustvarila premalo dohodka. Tozd »Tehnokristal« je zabeležil izgubo 2,623.734,55 dinarjev, tozd »Dalmacijakristal« pa izgubo 2,163.465,75 dinarjev.
Ker je v naših samoupravnih aktih zapisana neomejena solidarna odgovornost, so o izgubah razpravljali tudi
Izvozni izdelki v tako imenovanih box paletah čakajo na kontejner - foto Z. Novak
tozdi iz Rogaške in tozd v Kozjem. Preden pa so odobrili brezobrestno posojilo za eno leto, so zahtevali temeljito analizo poslovanja, oceno vzrokov za izgubo in določili ukrepe za ureditev razmer.
Ali so res slabo delali?
Tozd »Tehnokristal« iz Kardeljeva je leto 1983 končal z večjo izgubo kot leto prej. Po zakonu o sanaciji in prenehanju delovnih organizacij je tozd dolžan po obravnavanju zaključnega računa sprejeti sklep o sanacijskem postopku. Ker je izguba večja, kot je predvidena s sanacijskim programom za leto 1982, bo tozd moral izdelati najpozneje do 1. junija letos sanacijski program za odpravo izgub v letih 1982 in 1983 skupaj. Sklep o sanacijskem postopku so sprejeli že 28. februarja. V tem kolektivu je bilo konec decembra lani zaposlenih 85 delavcev, medtem ko jih je bilo na osnovi ur, ki bremenijo tozd, pa jih je bilo le 73.
V planu za leto 1983 so predvideli 98.161 normativnih ur brušenja, kar pa po oceni vršilca dolžnosti vodje tega tozda ni realno ali stvarno. In vendar so opravili le 57.524 normativnih ur ali 58,6% načrtovanega. Zakaj tako malo? Vzroke je treba iskati v: slabem doseganju normativov (le 62-odstotno!), slabem izkoristku delovnega časa, nadpoprečnem bolniškem staležu in porodniških dopustih pa tudi v izločenem ali dislociranem oddelku za brušenje ter v dodatnem delu zaradi poliranja stekla v tozdu »Dalmacijakri-stal«. Poleg tega so tudi slabo delali, saj so izbrusili 35.444 kosov III. vrste, kar pomeni drugače povedano, več kot 21% skupne proizvodnje.
Pripisati je tre.ba, da za polovico izdelkov III. vrste ni bil vzrok brušenje,
ampak je bila vzrok slaba kakovost stekla in slabše obdelovanje gladkega kristalnega stekla.
Tozd je udeležen v skupnem prihodku, ustvarjenem na domačem tržišču, od prodaje kristalnega brušenega stekla, na osnovi vrednosti proizvodnje, izračunane s planskimi cenami. Izdelkov za izvoz še niso zmožni brusiti zadosti kvalitetno. Naši izdelki so bili na domačem tržišču v letu 1983 podcenjeni za približno 25% v primerjavi s planskimi cenami. Žal pa se to odstopanje nadaljuje tudi letos, pa je to vplivalo na izgubo, saj so poprečni osebni dohodki dosegli komaj 10.450 dinarjev na zaposlenega.
Letos vendarle izboljšanje!
V začetku tega leta sta vodji tozdov skupaj z našo plansko in analitsko službo izdelala dokončen predlog finančnih planov za leto 1984.
Načrtovano je, da tozd »Tehnokro-stal« opravi letos 81.014 normativnih ur, kar naj bi v primerjavi z letom 1983 povečalo celotni prihodek za 107,3%, stroške za 11,7%, dohodek za 104,3%, čisti dohodek za 88,1 % in bruto osebne dohodke za 25,8%. Če bodo tako poslovali, do konca poslovnega leta ne bo več izgube, še vedno pa ne bodo sposobni vrniti sanacijski kredit iz preteklih let.
Do konca prvega tromesečja so opravili v tem tozdu 18.316 normativnih ur in predali v skladišče 32.612 kosov brušenega stekla, medtem ko je ostalo v priročnem skladišču 2,910 kosov, za kar so namenili 2,679 brusilnih ur. Fizični obseg proizvodnega plana za leto 1984 so izpolnili 25,04-odstotno, kar je viden napredek!
Če bodo tako nadaljevali v tem dalmatinskem tozdu, bodo tudi nihovi so-
Pogled nazaj in tudi naprej...
Deset let steklarne v
Sedemindvajseti april je uradni datum, ko smo pred desetimi leti pognal brusilne stroje v Kozjem. Kozjansko In Kozje je nazadovalo veliko let, ni bilo delovnih mest, ljudje so odhajali in nekdaj razviti kraj se je pojavil med nerazvitimi. Steklarna »Boris Kidr č« je tud po zaslugi tedanjega direktorja Djinovskega pokazala posluh in svoje nterese za razoj Kozjanskega. V Kozjem je bil v letu 1974 dograjen obrat brusilnice, ki je ponudil najmanj stotim Kozjancem delovna mesta. To n bila naložba z veliko kapitala; zahtevala je kapital v veščinah steklarskega poklica.
In kako smo začeli?
Sorazmerno zadržanih in radovednih 13 kvalificiranih brusilcev, Koz-
janov, ki so leta 1973 zaključili steklarsko šolo, je vsako soboto hodilo gledat močvirnato površino ob Bistrici, ki se je spreminjala v industrijski objekt.
delavci v tozdih v Rogaški ter v Kozjem imeli še več posluha za njihove težave, ugotavljali razlike med planskimi in dejanskimi cenami ter takšna odstopanja solidarno pokrivali s skupnim prihodkom s tujih tržišč po izreku: »Pomagaj si sam, pa ti bomo tudi mi pomagali!«
Ko to poročamo, finančni kazalci za poslovanje v prvem tromesečju še niso bili urejeni, bodo pa jih obravnavali na zborih delovnih ljudi.
Tozd »Dalmacijakristal« iz Vrgorca je v letu 1983 izbrusil 175.359 kosov steklenih izdelkov, za kar je porabil 75.869 normativnih ur ali 63,69% planiranih (119.131 normativnih ur). S planom za letos predvidevajo v tem tozdu opraviti 109.612 normativnih ur, s čimer naj bi povečali celotni prihodek za 140,7%, porabljena sredstva za 144%, dohodek za 138,6%, čisti dohodek za 113,8% in bruto osebne dohodke za 45,9%. Pri takšni proizvodnji bi bili poprečni mesečni neto osebni dohodki na zaposlenega približno 11.500 dinarjev.
V prvem tromesečju letos so v tem tozdu porabili 25.779 normativnih ur, kar je v primerjavi s planom za leto 1984 23,52 odstotka. Opravili so za 22% več normativnih ur kot v tozdu »Tehnokristal«, res pa je, da imajo tudi več zaposlenih.
Iz vsega zapisanega je viden neizpodbiten napredek obeh tozdov na področju fizičnih proizvodnih kazalcev. Če jih bodo potrdili še finančni kazalci, ki jih bomo predstavili v majski izdaji »Steklarja«, mislim, mislim, da bomo z delom sodelavcev v dalmatinskih tozdih bolj zadovoljni, kot smo bili do sedaj!
IVAN KORAŽIJA
Kozjem
Od 45 prijavljenih za brusilce je v tem času bilo uspešnih le 14 kandidatov v izboru, ki je bil na »astronavtski« ravni. Steklarna se je odločila za tri starejše brusilce, ki naj bi presadili svoje znanje na »kozjanska tla«. Pojavijo pa se tudi trije kandidati - Kozjanci, ki so služili kruh v Steklarski šoli. Na razpis so se prijavili še ključavničar, ki se je vozil na delo v Štore, pa kuharicja, ki ni vedela da bo postala res kuharica in delavec Ingrada, Kozjan, ki je želel delati v domačem kraju. Tako se je našla v februarju leta 1974 družina 20 rednih
zaposlenih in 14 kandidatov za pri-učevanje.
Za kuharico Zdenko, ki pa je znala res dobro kuhati, se je zdelo, da še ni nikoli imela toliko »težakov«. No danes ji je čudno, če ne postreže kar 120 ljudi v izmeni.
Ta uvod je nekoliko dolg, da bi pa dobili predstavo o začetkih dela Bru-silnice v Kozjem, vendarle potreben. Ludvik Drimel je bil tisti, ki naj bi ugriznil v to jabolko kot obratovodja.
Spomnim se, ko smo se odpravljali za Kozje, da sva se srečala v Rogaški in rekel mi je: »O, ti si Božiček? Močan si! Ti boš dobro pritiskal.« Kar nekako ponosen sem bil, da sem bil videti močan, pa sem si mislil, da me je vzel novi šef v dobro luč. Tega »komplimenta« nisem želel izgubiti in skupaj s 15 sodelavci v prvi kozjanski brigadi smo stvar vzeli zelo resno. Vsi smo se zelo trudili in hiteli delati; popoldan, ko ni bilo izmene, pa sem po malo »zardeval«, ko sem uvidel začetniške napake. Ponavadi sem zavihal rokave in popravljal te napake. Ludvik je rekel: »Veš Jože, jaz sem imel v brigadi na koncu meseca vedno kak dan fora« in tega pravila sem se želel tudi sam, kot prvi brigadir, držati. Mlada skupina. Bolniške ni bilo, le tu in tam se je komu dremalo za strojem, tako da sem moral biti pozoren tudi zaradi možnosti nesreče. Posebno sem moral skrbeti, da ne bo preveč »bogatega« brušenja.
Vedno smo se veselili obiska direktorja Djinovskega. On je znal stopiti do stroja, ponuditi pravo besedo, znal pohvaliti, če je na to kazalo, znal pa je tudi pokazati na napake brez visokega tona. Kadar je bil napovedan njegov obisk, smo venomer posebej pospravili delavnico, celo rože smo dali na stroje. Mogoče smo se zaradi čuta spoštovanja navadili tako, da je tudi danes, ko je Djinovski v »penziji«, naš obrat vedno lepo urejen.
Mogoče sem v svojem bolj kronološkem opisu razvoja tudi sentimentalen, ker me pač prežema kozjanska skromnost... Povem naj, da za Kozjance ta obrat ni pomenil »pajzl« z merami 30x15 cm, ampak je to bila že od vsega začetka Kozjanska steklarna. Hudo nas je prizadelo vsako zlonamerno spodtikanje, kot na primer: »Boljše, da daste noter piščance.« Mogoče je bila tudi to vzpodbuda, da smo se dela lotih vedno resno; kljub temu, da so nekateri hoteli narediti naš obrat za ponesrečeno naložbo. Mogoče je tudi prav, da vsi spoznamo, da si je človek sposoben srečo kovati le sam in da na žalost čut pomoči velikokrat zataji.
Mejnik v našem napredku je bil vsekakor v družbenopolitični aktivnosti. Nisem preveč samohvalen, če rečem, da je to kolektiv za primer v graditvi socialističnega samoupravljanja. Bilo
nas je 30 mladincev in organizirali smo se v mladinsko organizacijo, brez neke posebne »pomoči«. Sestanek kar za stroji je rodil naslednja leta mladinsko organizacijo na »vrhu« občine..Jošt je bil tisti, ki je znal, vsi ostali pa tisti, ki so hoteli in tudi znali. Ustanovili smo nogometni klub, mladinski klub, likovno sekcijo, urejali športna igrišča, kopah jarke za vodovod in elektriko itn.
Nato smo rekli: Rabimo idejno silo in ustanovili smo organizacijo zveze komunistov. Bila sta dva komunista, pridobila pa sta deset novih članov v pol leta. To niso bili člani na papirju; to so še danes vodilna moč kolektiva. Ustanovili smo osnovo organiziranja ZKS, ki je štela natanko 40% vseh članov kolektiva. Ta organizacija je postala dejansko idejna moč v kolektivu. Tu so bila izoblikovana in v praksi uveljavljena načela o novi organizaciji dela, nov način nagrajevanja po delu, hkrati pa je organizicija 'ZKS delovala na vseh področjih družbenega življenja.
Ni bilo treba dolgo čakati, ko smo ugotovili, da nam manjka sindikat. Kaj kmalu smo izvolili vodstvo sindikata in dobili osnovno organizacijo. Sindikat je dobil za nalogo pospeševati družbene dejavnosti in ugotavljati stanje v socialnem položaju delavca. Svoje naloge je usmerjal tudi na področje popularizacije steklarstva in na družabno življenje.
Letos je tako že 9. tradicionalni Steklarski ples v Kozjem. No, skozi te vrstice smo želeh prikazati aktivnosti novega kolektiva v Kozjem v času prvih dveh let...
Prve povezave...
V	letih 1975, 1976 je začela kazati zobe resnica o težavah dislociranih obratov na manj razvitih območjih. Novo delo, ljudje brez industrijskih navad in kriza je bila tu in ta se je imenovala fluktuacija, in nizka kvalifikacijska struktura. Normalno je bilo, da kolektiv samih najstnikov ni bil v stanju narediti ne vem kako visoke proizvodnje, a ob tem so nas v tem času pestih tudi nizki osebni dohodki.
V	brigadni organizaciji brusilnice in pri odstotnem sistemu nagrajevanja (plačevanja dela) je bila to uravnilovka, ki je zbijala interes predvsem boljšim delavcem.
... Potem vzpon!
Leta 1976 smo zabeležili prvi padec števila zaposlenih. V tem času smo se lotih študije o reorganizaciji dela in o novem načinu nagrajevanja. Nov sistem smo začeh uveljavljati že leta 1978 in od takrat naprej merimo tudi vzppn kolektiva. Če je bila v začetnih
letih letna proizvodnja izbrušenih kosov nk brusilca 2.600, je bilo že leta l’$)80 prekoračenih 4.000 kosov.
S povezovanjem s šolami smo pridobili svoje kadre za steklarsko šolo, zraven tega pa smo v letu 1980 izpeljali letnik steklarske šole ob delu za naše brusilce, ki smo jih tukaj kandidirali.
Leta 1979 in 1980 smo uspeh napolniti brusilnico, pripravili pa smo pogoje za novo investicijo in razširitev s polimico. Kolektiv je bil sposoben kvalitetno prevzemati vse najzahtevnejše izvozne in domače programe.
Leta 1982 smo tako odprli novozgrajen objekt ter s tem razširili vrata tudi novim zaposlitvam. Končna zmogljivost je povečana za 100 delovnih mest, skupna možnost pa je 240 delavcev.
Danes šteje kolektiv nad 190 članov, poprečna starost je 25,5 let,, poprečna delovna doba je 5 let, nad 50% zaposlenih ima uradno kvalifikacijo, člani kolektiva pa so očetje ah matere 96 otrokom (V začetku so imeli 3).
V jubilejnem desetem letu delamo nad 60% fizične proizvodnje za izvoz na ameriško tržišče, tesno sodelujemo s štirimi osnovnimi šolami in štirimi krajevnimi skupnostmi. Naš tozd se vključuje v program spominskega parka, gostom prikazujemo proizvodnjo in v našem butiku (trgovinici) prodajamo svoje izdelke in kristalne suve-nirje.
Da nas je sedaj 190, je moralo biti na naših spiskih blizu 300 zaposlenih. To kaže na začetne težave, ki so za nami.
Po končani novi investiciji v Rogaški Slatini računamo, da bomo v Kozjem nekje do leta 1990 ob dobrem delu snovali naš nadaljnji razvoj tudi z razširitvijo dejavnosti.
JOŽE BOŽIČEK
Pomočnik steklopihalec Anton Mikša pri svojem vsakdanjem delu - foto Z. Novak
Učenci, steklarji v usmerjenem izobraževanju
Pokažimo, da smo dobri ljudje
Letos bo končala šolanje prva generacije steklarjev usmerjenega izobraževanja. Treba bo poiskati in analizirat vse dobre, predvsem pa slabe strani takšnega šolanja. Stabilizacija, slaba motiviranost, vročina, slab učni uspeh In neprivzgojene delovne navade še iz osnovnih šol, so v največji meri ovira, da bi združeno delo dobilo dobre delavce in samoupravljalce.
Najprej nekaj o skrajšanem programu
Učenci so končali eno leto teoretičnega in pol leta praktičnega pouka. Imeli so nekaj popravnih izpitov, toda na praksi so se kar dobro izkazali. Bolniških izostankov ni bilo veliko, zamujali ali neopravičeno izostajali tudi niso razen enega. Vsak dan so imeli po šest ur praktičnega pouka in nekaj manj kot mesec proizvodnega dela. Moram priznati, da so letošnji učenci nekaj slabši od lanskih. Glavni vzrok je, da jih je bilo šest, lani pa samo dva. Ker je bila na voljo samo ena delovna odprtina, sta se dva več naučila, kot pa če učenci prihajajo, ostalo pa stiskajo.
Da bi jih dali v delovno brigado kot tretje krogličarje, pa ni bilo mogoče, ker učenec, posebno v začetku, za to še ni sposoben. Drugo leto bo treba poiskati prav vsako prosto delovno odprtino in to tudi tam, kjer ima mojster po dva lonca. S tem bi se več naučili in imeli več stika s pipo in s steklom. Kljub tem problemom pa je vsak učenec dobil osnovo za svoj bodoči poklic. Če računamo, da bodo še šest
mesecev pripravniki, potem ne bi smeli imeti težav z njihovim delom in napredovanjem.
Torej, mladi-s prihodnostjo, marljivostjo, redom in disciplino, s pravilnim odnosom d» dela in do družbenih sredstev, si vrata v bodočnost odpirate sami!
Na tretji šolski konferenci so bili zelo uspešno ocenjeni tudi brusilci skrajšanega programa. Posebno učenci v Kozjem. Radi so se učili in brusili, celo več ur, kot je zahteval program. Ker je v steklarni premalo strojev, namenjenih učenju, so uvedli še popoldansko izmeno.
Kaj je skrajšani program?
Ker me kot učitelja praktičnega pouka večkrat sprašujete: »kaj je skrajšani program?«, »kje je prvi letnik?«, »zakaj ima drugi letnik tako malo prakse?« itn., še nekaj o tem. Skrajšani program je namenjen učencem, ki se težje učijo. Teoretični del pouka pa je kljub temu zahteven. Starši in učenci, nikar ne mislite, da ga je lahko osvojiti brez učenja. Slabi učenci se bodo morali po prvi, ali pa vsaj po drugi šolski
konferenci posloviti od šole. Veliko vprašanje je, če bodo dobili zaposlitev.
Kaj pa srednji program?
S srednjim programom izobražujemo tri leta, v bodoče tudi več. Prvo leto ima učenec v glavnem teorijo in le nekaj proizvodnega dela. To je toliko, da spozna kolektiv, ki ga štipendira in da se vsaj delno seznani z načinom dela, s proizvodnjo, z delavci, skratka, da se uvede v novo okolje. Drugi letnik ima dnevno po dve uri prakse. Program je v bistvu enak skrajšanemu, glede na učenčeve večje sposobnosti za dojemanje, pa se od njih takoj zahteva več. Tretji letnik ima štiri ure praktičnega pouka, v drugem letu pa imata drugi in tretji letnik še tehnično risanje, oziroma strojništvo. Po novem odpade počitniška praksa. Število ur praktičnega pouka, se je zmanjšalo za več kot polovico. Ne moremo pričakovati enakih rezultatov, ali pa še boljših kot je bilo mišljeno. Predvsem mislim na steklopihače. Toliko ur je morda dovolj za poklic trgovca, ne pa za steklarja. Vsi vemo, da je potrebno veliko časa, preden steklar postane pravi pomočnik ali mojster.
Po vsem tem vidimo, da bo moralo združeno delo prevzeti bremena nase. Pripravniška doba stane precej. Določiti bo treba več mentorjev in izšolati več inštruktorjev. Načrtujemo učno brigado, ki bo delala kristal. IZBRATI BO TREBA DOBREGA UČITELJA ALI INŠTRUKTORJA, KI BO STROKOVNO IN PEDAGOŠKO USPOSOBLJEN, Dobre rezultate bomo dosegli le s planskim delom in učnim programom. V današnjih, zaostrenih gospodarskih razmerah, v katerih je treba paziti na vsak kilogram stekla, nas čaka še večja vpetost v varčevanje in odgovornost tako učiteljev kakor tudi učencev. Odločiti se bo treba, kakšne učence bomo sprejemali v Steklarsko šolo. Premalo je štiri ali pet razredov osnovne šole, oziroma zadosten uspeh v 8 razredu. Že na sprejemnih izpitih bo treba izbrati res samo najbolj sposobne. Res pa je tudi, da imamo premalo prijavljenih učencev in da je izbira ozka. Pričakovati je, da se bo tudi to izboljšalo. Pri štipendijah in sprejemu na delo naj bi imeli prednost otroci naših delavcev in seveda odličnjaki.
Vsi se moramo zavedati; če hočemo imeti dobro delavce in amoupravljal-ce, jih moramo izučiti in vzgojiti. Tudi
Pri učenju kovinostrugarskega poklica je treba biti natančen - foto Z. Novak
I
f
i
v
t
delavci lahko k temu mnogo prispevamo, Pravilen odnos do učencev je že en korak. Pomagati jim moramo, da se bodo čim prej vključili v delo in naš kolektiv. Ne sprašujte novincev, zakaj
so se odločili za ta poklic, zakaj se niso odločili za katerega drugega, kajti s takšnimi in podobnimi vprašanji in namigovanji vzamemo učencu že prvi dan voljo do poklica!
okažimo jim z delom in vedenjem, da smo dobri ljudje. Prej ali slej bo naš dohodek odvisen tudi od današnjih učencev.
FERDO KAMPUS
159 delavcev opravilo preizkus
Seminarji iz varstva pri delu
Kot smo že večkrat omenjali, ima	46.	Anošek Janez
vzgajanje in poučevanje iz varstva pri	47.	Bukvič Terezija
delu velik pomen za preprečevanje de-	48.	Plemenitaš Ervin
lovnih nezgod in obolenj. V ta namen	49.	Osek Vinko
smo organizirali seminarje s preizku-.	50.	Kučiš Ignac
som znanja.	51.	Krivec Matevž
Že v februarski izdaji »Steklarja«	52.	Lugarič Ivan
smo objavili imena delavcev,, ki so	53.	Mikulič Ludvik
opravili preizkus znanja iz varstva pri	54.	Herček Vinko
delu. V tej izdaji pa objavljamo še vse	55.	Mikša Anton
preostale, ki so ta preizkus opravili 9.	56.	Kobale Jože
in 23. februarja ter 1. marca. Vsi so iz	57.	Barič Matilda
tozda Kristal!	58. Coh Marjana	
1. Podhraški Josip	59.	Kubale Alojz
2. Diki Ivanka	60.	Kovačič Jože
3. Pišlar Franc	61.	Kregar Albina
4. Ratej Vlado	62.	Križanec Vlasta
5. Plemenitaš Edo	63.	Kunštek Vinko
6. Žgajner Marija	64.	Podhraški Nada
7. Bukvič Nevenka	65.	Sekirnik Marinka
8. Vodušek Stanka	66.	Škorc Janko
9. Šestan Štefka	67.	Škorjak Cilka
10. Kunštek Nada	68.	Šturbej Ivanka
11. Žurman Vera	69.	Trobec Jožica
12. Štih Milica	70.	Voh Jožica
13. Kitak Antonija	71.	Krklec Darinka
14. Brezinščak Sonja	72.	Drofenik Peter
15. Grahovar Marija	73.	Bračun Ljubica
16. Arzenšek Angela	74.	Coh Antonija
17. Cvetko Franc	75.	MikšaIvanka
18. Boroš Ivanka	76.	Polajžer Milena
19. Poš Janez	77.	Krklec Danica
20. Pešič Dragica	78.	Gorišek Vlado
21. Cvrtila Mirko	79.	Mališ Bariča
22. Lorber Alojz	80.	Krušič Mihca
23. Tadina Jožica	81.	Kovačič Zdenka
24. Rajner Ljudmila	82.	Drimel Leon
25. Gotlin Leopoldina	83.	Švencbir Jože
26. Kuhale Martina	84.	Prah Stanislav
27. Otorepec Dragica	85.	Rebič Marija
28. Poš Anica	86.	Pavlekovič Ivan
29. Kovač Anica	87.	Repinc Milan
30. Oreški Ivan	88.	Coh Slavko
31. Pešič Karolina	89.	Cerovski Brigita
32. Koražija Anica	90.	Ogrinc Ema
33. Antolinc Vida	91.	Coh Josip
34. Goričan Franc	92.	Čoh Nada
35. Vrešak Boris	93.	Potočnik Andjelka
36. Prah Pavla	94.	Lupinski Jasna
37. Tkalec Blaženka	95.	Ravenščak Zdenka
38. Krošlin Josipa	96.	Krumpak Cvetka
39. Krklec Marija	97.	Šolman Danica
40. Colnarič Marjeta	98.	Romih Amalija
41. Kunstič Milica	99.	Cerovski Ljubica
42. Kolar Štefanija	100. Vodušek Zvonko	
43. Kralj Vera	101	. Boršič Zdenka
44. Kahrimanovič Marjana	102. Prah Franc	
45. Križan Rajko	103	. Završki Ivanka
104.	Gračnar Marjeta
105.	Inkret Igor
106.	Jutriša Jože
107.	"Krušim Milan
108.	Podraški Miro
109.	Kramar Marta
110.	Halužan Bernarda
111.	Špiljak Dubravko
112.	Robič Marija
113.	Čoh Blaženka
114.	Košanski Stjepan
115.	Stiplovšek Irena
116.	Lugarič Franjo
117.	Ano šek Franc
118.	Pšajd Mira
119.	Hustič Marija
120.	Hrepevnik Franc
121.	Gorišek Tanja
122.	Vehovar Ana
123.	Podhraški Jožica
124.	Bračun Božica
125.	Žekar Angela
126.	Škrabi Alojz
127.	Kregar Jože
128.	Prah Marija
129.	Vešligaj Nada
130.	Gradiščaj Vlado
131.	Artič Božica
132.	Tepež Ivan
133.	Čakš Brigita
134.	Plemenitaš Branka
135.	Stančin Božena
136.	Raj her Metka
137.	Sabljak Vera
138.	Žlabravec Josipa
139.	Čoh Štefka
140.	Novak Štefanija
141.	Kučiš Antonija
142.	Kamenšek Terezija
143.	Rep Marta
144.	Cajzek Jožica
145.	Verhovšek Anton
146.	Majcenič Rosita
147.	Halužan Štanko
148.	Lugarič Božica
149.	Krivec Marija
150.	Berk Zofija
151.	Lojen Janja
152.	Vražič Anica
153.	Jug Cecilija
154.	Plemenitaš Cecilija
155.	Gobec Vili
156.	Plemenitaš Martin
157.	Halužan Štefan
158.	Tepež Miran
159.	Krivec Franc
BRUNO Š VER KO
10

»
t
Vsakega krajana bi moralo zanimati!
Kako smo se reorganizirali v SZDL?
Kakor so se reorganizirale druge družbenopolitične organizacije v krajevni skupnosti Rogaška Slatina, se je reorganizirala tudi socialistična zveza.
Kaj je novega?
Sedaj ima socialistična zveza v krajevni skupnosti Rogaška Slatina tri rajonske odbore in šest območnih delegacij, medtem ko je bila prej razdeljena na dva dela Rogaška Slatine - na
Z-----------------------------
Predstavljamo vam
spodnji in zgornji - ter imela osem območnih delegacij. Predsedstvo je bilo eno, kakor je tudi sedaj, vendar ga sedaj sestavljajo vsi trije rajonski odbori.
V reorganizacijo socialistične zveze smo šli predvsem zaradi tega, ker je
N
bilo na prejšnji način delovanja zelo težko približati organizacijo slehernemu krajanu in prisluhniti njegovim željam ter potrebam. Če bodo oziroma če bomo vsi odgovorno in zavzeto opravljali sprejete naloge, tudi rezultati ne bodo izostali.
V sedanjih rajonskih odborih so v glavnem zastopane vse družbenopolitične organizacije in vsa društva, ki delujejo na tem območju, zato bomo morali tudi z njimi navezati čim tesnejše delovne stike ter vzajemno poskušati urejati in reševati vse sprotne probleme kraja.
Smatramo, da socialistična zveza delovnih ljudi ni samo organ, ki bo organiziral volitve in referendume, ampak da bo ta organizacija v prvi vrsti prisluhnila željam in problemom krajanov. SZDL je najširša frontna organizacija, ki združuje v svojih okvirih največ j e število ljudi, ni pa organizacija, ki odloča, ampak posreduje svoje predloge in zahtevke organom, ki so dolžni posamezne stvari urejati in reševati in ki imajo za to tudi pooblastila tudi ter sredstva.
Katera območja zajemajo rajonski odbori?
Rajonski odbor I zajema ulice v spodnjem delu Rogaške Slatine in sicer: Kidričevo do TVD Partizan, Mladinsko, Tavčarjevo, Lastine, Kot, Kajuhovo, Krpanovo, Sončno, Kvedrovo, Na livadi, Ulico talcev, Cesto padlih aktivistov NOV, Steklarsko, Sotelsko, Knežec, Brestovško, Lestikovo, Ulico 14. divizije do Cankarjeve in Cankarjevo. Zraven spadajo tudi vasi: Bresto-vec, Ceste, Gaberce, Kamence, Ni-mno, Prnek, Plat, Pristavca, Vinec, Rajnkovec, Rjavica, Spl. Sečovo, Tržišče in Tuncovec.
Ta rajonski odbor ima tudi dve območni delegaciji, tako da so zastopane vse vasi in vsi zaselki. Predsednik rajonskega odbora I je Andjelko Bende-lja, predsednik območne delegacije za vse ulice ter za vasi Tržišče, Rajnkovec, Rjavica, Sp. Sečovo in Tincovec je Stanko Habijanič, predsednik druge območne delegacije pa je Mirko Ka-menšek. Vsi trije so delavci Steklarne »Boris Kidrič«.
Rajonski odbor II zajema: Kidričevo ulico od TVD Partizan do št. 1, del
Predsedniki in namestniki delavskih svetov
Kakor veste, smo 21. marca izvolili nove delegate v naše organe samoupravljanja. Do sedaj je že večina novoizvoljenih samoupravnih teles opravila konstitutivne seje In na njih so izvolili nove predsednike ter njihove namestnike. Delavski sveti tozdov in delovne skupnosti skupnih služb so se že sestali na svojih prvih sejah ter na skupni seji, delavski svet delovne organizacije pa je imel že tri seje.
Za predsednike delavskih svetov in za njihove namestnike so bili izvoljeni:
•	V tozdu Osnovna izdelava: za predsednika Franc Županič in za njegovega namestnika Anton Širec.
•	V tozdu Dodelava: za predsednika Franjo Lepan in za njegovega namestnika Vjekoslav Mikša.
•	V tozdu Kristal: za predsednico Rosita Majcenič in za njenega namestnika Slavko Čoh.
•	V tozdu Dekor v Kozjem: za predsednika Ignac Franko in za njegovega namestnika Drago Ulčnik.
•	V tozdu Servisne dejavnosti: za predsednika Ivan Zagoda in za njegovega namestnika Drago Mlinar.
•	V delovni skupnosti skupnih služb: za predsednika Mirko Trunkelj in za njegovo namestnico Doli Čujež.
Predsednik delavskega sveta delovne organizacije je Ivan Kamenšek, njegov namestnik pa je Rado Drenski.
Upamo, da bodo novi predsedniki organov samoupravljanja in njihovi namestniki to odgovorno dolžnost opravljali kar najbolj vestno in s polno mero odgovornosti ves mandat!
Za izvolitev pa jim iskreno čestitamo!
x_________________________________________________________v
Znan pregovor pravi: -Kakor bomo sejali, tako bomo želi.'- - foto Z. Novak
Celjske do Avtomotorja, del Irja, ki se nadaljuje iz Stritarjeve ulice ter ulic: Šlandrove, Ceste na Bellewue, Tržaški hrib, Vid Ivanuševe, Strme ceste, Ko-zare, Zdraviliški trg, Pod Bellewuem, Stritarjeve, Partizanske, Ločen doL Ivanov hrib, Cvetlični hrib, Janina, Aškerčeva ter Zlatorogova. V rajon II pa spadajo še vasi: Cerovec, Topole, Velike Rodne ter Zg. Sečovo. Predsednik rajonskega odbora II je Hinko Že-kar.
Rajonski odbor III pa zajema ulice: Žibemik, Ob progi, Na trati, Gubčevo, Ulico Kozjanskega odreda, Spodnjo cesto, Prvomajsko, Cesto na Boč, delj Celjske, Lovsko, Prešernovo, Gozdno in Zupančičevo. Izmed vasi ima: del Irja, Male Rodne, Sp. Negonje, Zg. Ne-gonje, Tekačevo in Gradiški dolž. Predsednik rajonskega odbora III je Franc Križman.
Za predsednike območnih delegacij rajonskega odbora II in III ureja vsak odbor sam, zato njihovih imen ne moremo navesti!
In kdo so vaši delegati?
Z novo organizacijo SZDL smo vas seznanili, da bi lažje navezali stike z delegati ter po njih prenašali v njene organe svoja mnenja. To ni razbijanje SZDL na posamezne interese, ampak želimo zaradi prevelike krajevne skupnosti priti do zasnove bodočih novih krajevnih skupnosti.
Da bi vedeli, kateri delegati so »vaši« v rajonskih odborih, objavljamo tudi njihova imena.
Rajonski odbor I Tržišče: predsednik Andjelko Bendelja, podpredsednik Marinko Boškovski in sekretarka Judita Vrečar ter: Ilija Ivankovič, Milena Junež, Jože Halužan, Andrej Dolšak, Tomo Selita j, Rosita Majcenič, Davorin Škrinjarič, Vlado Ožura, Rado Drenski, Mirko Trunkelj, Jana Skorja, Mirko Žurman, Jože Kidrič, Vojo Obradovič, Olga Firer, Vera Mik-ša in Ivan Šverko.
Rajonski odbor II Rogaška - center: predsednik Hinko Zekar, podpredsednica Danica Domitrovič in sekretar-
ka Darinka Jovičič ter Milan Bastašič, Marija Bincl, Marija Birsa, Anton Firšt, Vida Godec, Franc Komerički, Darko Ljuljdjuraj, Marija »Sraml in Drago Vilendečič.
Rajonski odbor III Rogaška - zgornji del: predsednik Franc Križman, podpredsednik Ivan Cernoša in sekretarka Sonja Lah ter Jože Bajc, Emil, Dom, Kasja Grašer, Milorad Kračun, Nevenka Kranjc, Rudi Krebs, Dominik Leskovar, Mirko Mikša, Ivan Pa-žon, Dora Petovar, Albert Pišek, Ivan Ramore, Darinka Samec, Vili Turnšek, Ivan Vrenko in Miroslav Zekar.
A. B.
Razpis za stanovanjsko posojilo Steklarne
---------------------------------------	4
Ce gradite ali obnavljate
stanovanjsko hišo..!
Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina objavlja na podlagi 51. in 65. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za urejanje stanovanjskih vprašanj delavcev tozdov in delovne skupnosti skupnih služb, združenih v delovni organizaciji Steklarna »Boris Kidrič«, ter na podlagi sklepa odbora za družbeni standard, sprejetega 13. aprila letos, razpis za pridobitev stanovanjskega posojila, namenjenega gradnji ali rekonstrukciji ali prenovi stanovanjske hiše v osebni lasti. Skupni razpisni znesek je 6,000.000 dinarjev... Kandidatom predlagamo, naj skrbno preberejo ta razpis.
Kdo lahko zaprosi za posojilo?
Za posojilo po tem razpisu lahko zaprosijo delavci, ki izpolnjujejo tele pogoje:
1.
Da združujejo delo v katerem koli tozdu ali v delovni skupnosti, ki združujejo sredstva za stanovanjsko grad-
njo v okvirih delovne organizacije Steklarna »Boris Kidrič«, in ki nimajo še rešenega stanovanjskega vprašanja, oziroma bodo izpraznili najemniško stanovanje, za katerega pripada razpolagalna pravica Steklarni.
2.
Da še niso prejeli stanovanjskega posojila v realni višini, ki jo določa
samoupravni sporazum (omenjen v uvodu).
3.
Da imajo zagotovljeno lastno udeležbo za gradnjo ali prenovo hiše ali hišo zgrajeno (dokončano) v III. fazi gradnje.
4.
Da bodo posojilo uporabili za gradnjo ali prenovo stanovanjske hiše v kraju, ki ni oddaljen od sedeža tozda ali delovne skupnosti, v kateri združujejo delo, več kot 20 kilometrov, oziroma je oddaljen toliko, da se bodo lahko vsak delovni dan brez večjih naporov vozili na delo in z dela.
Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše lahko doseže največ 30 odstotkov od vrednosti standardnega stanovanja, ki pripada prosilcu glede na števi- 10 lo njegovih družinskih članov, posoji- a Mm
lo za prenovo stanovanjske hiše pa lahko doseže največ 50% posojila za gradnjo stanovanjske hiše, vendar največ 50% od predračunske vrednosti načrtovanih rekonstrukcijskih del.
Če sta zaposlena v Steklarni oba zakonca, lahko ob izpolnjevanju zahte-
vanih pogojev oba zaprosita za posojilo.
Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše bo odobreno za dobo največ 20 let in za najmanj 2 leti, za rekonstrukcijo hiše pa za dobo največ 10 let ter odvisno od prosilčevega gmotnega položaja in
od gmotnega položaja njegove družine. Posojilo se obrestuje s 6-odstotno obrestno mero.
Posojilo mora biti izkoriščeno v roku šestih mesecev po sklenitvi posojilne pogodbe.
Kako zaprositi za posojilo?
Prošnji za dodelitev stanovanj skega posojila je treba priložiti:
1.
Dokazilo o zagotovljeni lastni udeležbi oziroma o tem, da je stanovanjska hiša že zgrajena do končne III. faze.
2.
Dokazilo o mesečnih dohodkih članov prosilčeve družine v letu 1983.
3.
Gradbeno dovoljenje, ki ne sme biti starejše od desetih let, ali ustrezno dovoljenje za prenovo in dokazilo o lastništvu ali o pravici do uporabe zemljišča, na katerem prosilec gradi.
4.
Vinkulacijo ali obveznostno potrjeno zavarovalno polico v korist Steklarne.	$
Prošnjo za stanovanjsko posojilo vpišete v poseben obrazec, ki ga dobite pri vratarju ali v tajništvu Steklarne. Izpolnjeno prošnjo in vsa potrebna dokazila je treba oddati v tajništvu Steklarne najpozneje do 14. maja.
Vloge, ki bodo oddane po tem roku ali brez zahtevane dokumentacije, ne bodo obravnavane!
Rezultati razpisa bodo objavljeni v tridesetih dneh po poteku roka za vložitev prošenj.
Vse podrobnejše informacije o razpisu daje splošno-kadrovski sektor!
STEKLARNA »BORIS KIDRIČ«
Obvestilo članom vzajemne pomoči...
Dvomesečno
»mirovanje«
sklada
Komisija vzajemne pomoči, ki se je sestajala vsak mesec enkrat in obravnavala prošnje, je bila v velikih težavah zaradi velikega števila vlog in ker preskromen sklad sredstev ni dopuščal, da bi mogla dodeliti posojilo vsem prosilcem.
Da bi si sklad vzajemne pomoči nekoliko opomogel, se je komisija odločila začasno, za dva meseca, ustaviti odobravanje posojil. Z 20. junijem pa bo spet začela obravnavati prošnje. Člane vzajemne pomoči pa komisija prosi, naj bi v svdjih vlogah upoštevali tiste pomembne vzroke za dodelitev posojila, ki jih določa pravilnik. To so smrtni primeri v ožjem družinskem krogu, bolezen, nesrečni slučaj in rojstvo. V takšnih primerih pa bo komisija obravnavala vloge tudi med dvomesečnim »mirovanjem- , sklada in v upravičenih primerih dodeljevala pomoč.
Naj večji znesek posojila vzajemne pomoči je 15.000 dinarjev, mesečni obrok vračila pa je 2.500 dinarjev.
Prosimo za razumevanje!
JOSIP MALIS, predsednik komisije
<___________________________ J
Kadrovske zanimivosti
V marcu 1457 delavcev
V marcu je bilo zaposlenih v Steklarni »Boris Kidrič« 1.457 delavk in delavcev, od tega v tozdu Osnovna izdelava 435, v tozdu Dodelava 173, v tozdu Kristal 383, v tozdu Dekor 171, v tozdu Servisne dejavnosti 76, v tozdu Delavska restavracija 22, v tozdu Naše steklo 12 in v delovni skupnosti skupnih služb pa 185. Ta mesec je prišlo med nas 17 novih delavk in delavcev, zapustilo pa nas jih je 10.
Prišli
V marcu so prišli: v tozd Osnovna izdelava za krogličarje: Fridrih Kovačič, Živko Krkalo, Anton Kunstek. Ratko Ovčarič in Josip Zagorščak ter za odnašanje Milan Kranjec in Branko Miklaužič; v tozd Dodelava za brisalke
stekla: Karolina Čepelnik, Adrijana Samec, Marija Sekirnik in Adita Šver-ko, za brusilca I. v grobi brusilnici Leonard Kecur in za izdelovalca karto-nažne embalaže Alojz Galun; v tozd Kristal za brisalko stekla Erika Jutri-ša in za steklobrusilca I Boris Ferbi-
šek; v tozd Dekor za označevalko stekla II Nedžimija Selimi ter za steklobrusilca III. delovnega področja Vincenc Klavžar.
Vsem novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva v novem delovnem okolju!
Odšli
V marcu so nas zapustili: iz tozda Osnovna izdelava pomočnik Anton ČoH, ki se je starostno upokojil, nabiralec dna Stefan Polajžar, ki se je starostno upokojil ter odnašalci: Ivan An-
■ %
derlič, Ignac Galun in Ivan Zobec po odpovedi, Rafko Fideršek in Jože ko-ražija pa sta bila izključena; iz tozda Dodelava zataljevačka robov Stanka Govedič, ki se je starostno upokojila; iz tozda Kristal brisalka stekla Jožica Drofenik, ki je bila izključena; in iz tozda Dekor brusilka II. delovnega področja Lidija Kodrin po odpovedi.
Rodila se je
V	marcu se je rodila Liljana Žerjav, Ivanova hči. Staršema čestitamo za veseli dohodek, Liljani pa želimo mnogo lepega!
Poročili sta se
V	marcu sta se poročili Silva Ivič -poročena Humski in Tonica Zorenič -poročena Hercelj.
Obema novoporočenkama želimo na novi življenjski poti vsega lepega!
ZDENKA SITER
Pišejo nam...
Spet
pozdravi
vojakov!
Ponovno sta se na uredništvo »Steklarja« oglasila dva sodelavca, ki služita vojaški rok!
Franc Strašek nam piše:
»Prejmite lepe pozdrave iz Bara od nekdanjega sodelavca, sedaj vojaka Franca Straška. Uredništvo Steklarja prosim, da mi pošiljate časopis... Ob tej priložnosti pozdravljam vse sodelavce steklobrusilce iz Goriškove brigade, prav tako pa pozdravljam tudi vse ostale!«
Franc Strašek
Darko Boršič pa pošilja vsem v steklarni prav lepe pozdrave iz Bileče ter tudi prosi, naj mu pošiljamo glasilo »Steklar«.
Zaenkrat samo toliko! Ponovno pa predlagamo sodelavcem, ki služite kadrovski rok, da se nam pogosteje javljate. Tudi s krajšimi prispevki iz vojaškega življenja. Mogoče pa le ni tako težko pisati? Pa še honorar se vam obeta!
Vsem vojakom, nekdanjim sodelavcem, iskrene čestitke za minule prvomajske praznike in lepe pozdrave! UREDNIŠTVO
Starostno upokojeni...
Anton
Čoh
. Letos desetega marca se je redno upokojil naš delavec v tozdu Osnovna izdelava Anton Čoh.
Anton se je rodil 10. julija 1933 v Malem Taboru v občini Pregrada. Že julija 1947 se je kot štirinajstletni deček zaposlil v Steklarni »Boris Kidrič«. Bilo je to po vojni, ko je bilo usmerjeno vse v obnovo porušene domovine.
Upokojeni sodelavec Anton Čoh je dejal o tistih časih, da so bili sicer težki, vendar je bilo takrat tovarištvo zares na višku, zato je bilo kljub številnim težavam veselje delati. Zato je tudi hitro napredoval od stiskalca do pomočnika steklopihalca.
Tona je delal skoraj vso delovno dobo v naši steklarni, razen od leta 1957 do leta 1959, ko si je služil kruh v Kristalu Samobor.
Z delom v rogaški steklarni je bil Tona v glavnem zadovoljen, čeprav so bili tu in tam tudi trenutki, ko ni bilo vse idealno, toda za slabo, je dodal, velja, da gre kar hitro v pozabo.
Tudi Toneta poznamo, kakor velja za številne druge sodelavce, kot skromnega, mirnega in pridnega delavca. V kratkem času si je z marljivim delom postavil hišo, v kateri sedaj srečno uživa sadove svojega dela.
Ko je odhajal, je Tone Čoh rekel, da želi vsemu kolektivu steklarne še veli-
Pomočnik steklopihalca Anton Coh se je redno upokojil...
ko delovnih uspehov; Seveda pa tudi mi želimo Tonetu še veliko zdravja, da bi še mnogo let užival zasluženi pokoj in da bi se kdaj še oglasil med sodelavci!
F. Z.
Štefan
Polajžer
Tretjega marca letos se je poslovil od sodelavcev in od kolektiva steklarne Štefan Polajžer, nabiralec dna iz tozda Osnovna izdelava.
Štefan se je rodil 3. aprila 1933 v mali vasici Sveta Katarina pri Rogaški Slatini. V skromni kmečki družini, v kateri je bilo več otrok, si je bil Štefan prisiljen kmalu poiskati delo, da je preživljal sebe in pomagal še staršem. Tako se je kot štirinajstletni deček že zaposlil in leta 1949 začel delati v rogaški steklarni. Najprej je delal pri peči kot stiskalec in odnašalec stekla. Želja po večjem zaslužku pa ga je hitro pripeljala 4° krogličarja. To delo je opravljal do leta 1953, ko je odšel v JLA. Po odsluženju vojaškega roka leta 1955 se je vrnil v naš kolektiv ter kmalu postal nabiralec stekla. To delo je opravljal vse do svoje upokojitve 3. marca letos...
Štefana poznamo kot pridnega in dobrega delavca. Hitro si je ustvaril prijeten dom in družino.
Sodelavci Štefanu Polajžerju želimo mnogo zdravja in dolgo uživanje zasluženega pokoja. Upamo pa tudi, da se bo še večkrat vrnil med svoje sodelavce v steklarno?!
F. Z.
Upokojil se je tudi Stefan Polajžer, nabiralec dna...
Humoreska
Povečana pomembnost hladilnika
Da je hladilnik med najpomembnejšimi iznajdbami in vsakdanja človekova potreba, je že dolgo znano. Ko pa je ta izum postal tesno povezan s potrošniško košarico,je postal hladilnik ena izmed najbolj aktualnih tem pogovorov s perspektivo, da to tudi ostane za vse čase in v vseh letnih dobah...
Potrdilo za povedano pa je že tu! Ali bolje povedano, skoraj je že tu!
Na vrata prodajalne tozda »Hitro-promet« je znenada potrkala tržna inšpekcija. Poslovodja je oznojen, kakor da bi pravkar tekel maraton, tekal od police do police, od prodajalne mize do prodajalne mize ter poskušal etikete z visokimi cenami zamenjati s tistimi, ki bi sicer morale veljati in kar je bilo prisotnim kupcem v resnično zadovoljstvo.
Seveda pa inšpekcija ni bila naivna. Takoj je opazila, da je v cenah na etiketah precej svežega kvasa.
»Ker niste spoštovali odloka o za-
Občinske sindikalne igre
V delavskih športnih igrah, ki jih je razpisal občinski sindikalni svet, sodelujejo z uspehom, saj smo'osvojili prva mesta pri moških v šahu in streljanju ter pri ženskah v namiznem tenisu in streljanju. Slabše so se odrezali naši moški igralci namiznega tenisa in kegljači, ki so nas sploh razočarali. Pohvaliti pa moramo šahiste, saj zmagujejo že vrsto let na občinski ravni, uspešno pa nas zastopajo tudi na republiških sindikalnih tekmovanjih.
Rezultati v občinskih sindikalnih ligah: Moški - šah: 1. Steklarna »Boris Kidrič« 23 točk, 2. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah 19 točk, 3. Postaja milice Šmarje 16 točk. Sodelovalo je
mrznitvi cen, smo prišli malo preverjati!« je začel inšpektor.
»Kdo to pravi?« se je sprenevedal poslovodja. »Poglejte, saj imamo hladilnik!«
»Ja, že res, da imate v trgovini hladilnik, vendar pa imamo mi vaše decembrske kalkulacije. Ko gledamo te vaše cene na policah, bi pomislili, da ste hoteli zazidati cel Eiflov stolp.«
»Mogoče, vendar pa za to nismo mi krivi! Veste, tam v prodaji imamo enega strokovnjaka, ki je študiral visoke gradnje v Parizu! In mimogrede še tole: ukvarja se tudi z alpinizmom.«
»Pa kako ste uspeli v nekaj dneh spremeniti toliko cenikov?«
»Angažirali smo pripravnika, cenjena komisija! Vidite, namesto da plačamo nadure in s tem bremenimo maso stroškov, raje uvajamo mlade v tekoče zadeve.«
»In tako ste v nasprotju s predpisi začeh odtajevati Cene?«
»Ja, vendar nismo vse odmrznih.
osem moštev. Ženske - šah: 1. Prosveta 6 točk, 2. Jelša 4 točke, 3. Dekor Kozje 2 točki. Moški - streljanje: 1. Steklarna »BK« 570 krogov, 2. Donat-Prevozništvo 503, 3. Postaja milice Šmarje 449. Ženske - streljanje: 1. Steklarna »BK« 377 krogov, 2. Steklarska šola 339, 3. Skupščina občine Šmarje 297.
Občinski prvaki - posamično: šah Jovo Tišma 10 točk, streljanje moški Rajmund Kočica 167 krogov in streljanje ženske Marta Rep 144 krogov.
Športne igre med tozdi
V rekreacijskih športnih igrah med tozdi so se člani kolektiva pomerili v
Nekaj imamo še v skladišču in čakamo, da nastopi množična odmrznitev.«
»Pa ste o vsem tem seznanili kolektiv na kakšnem sestanku ali na zboru ?«
»Kje pa! Mi znamo dobro čuvati poslovno skrivnost! Kaj se razume o kalkulacijah, recimo, naš kurir ali pa arhivar?!«
» V trgovini imate tudi nove artikle. Recite, kaj je v njih novo?«
»Novo je vse, kar ni staro? Tudi te igračke, za katere ste vprašali, so za najnovejše otroške igre.«
»Že, že! Ampak, to so igračke za igranje, ne pa za izigravanje! In, za konec, tovariš poslovodja, kaj niste pričakovali, da bomo prišli tudi k vam?«
»Kaj vem? V časopisu piše, da manjka tržnih inšpektorjev; pa tudi potrošniki govorijo, da je naši trgovini bog rekel lahko noč!«
»Ja, ja! Toda po našem obisku se kar pripravite, da vam pravni predpisi zaželijo dobro jutro!«
»VESELI GLAŽARČEK«
namiznem tenisu - moštveno in posamično. Sodelovali so tozdi Kristal, Dekor Kozje in Servisne dejavnosti ter delovna skupnost skupnih služb.
V	ekipnem tekmovanju so se sodelujoča moštva zvrstila takole: 1. Delovna skupnost skupnih služb, 2. tozd Dekor Kozje, 3. tozd Kristal in 4. tozd Servisne dejavnosti. V posamični konkurenci so bili najboljši - pri moških: 1. Erih Lešnik, 2. Ivan Boroš in pri ženskah: 1. Brigita Cerovski, 2. Dragica Pešič.
Gostili smo športnike pobratene občine Arilje
V	tem mesecu smo gostili tudi športnike iz pobratene občine Arilje, Pomerili smo se v malem nogometu in pikadu za moške ter ženske. Zmagali so gostje. Srečanje je izredno uspelo.
Sprejeli smo tudi povabilo pa povratno srečanje y Arilju!
STIPE PESIČ
Uspešno sodelovanje v športni rekreaciji
Na več »frontah«...
Komisija za šport in rekreacijo v steklarni uspešno nadaljuje svoje delovanje, seveda v veliki meri po zaslugi vseh članov, ki so se po izvolitvi zavzeto lotili zahtevnega dela. Steklarna uspešno sodeluje v delavskih športnih igrah občinskega sveta zveze sindikatov, enako uspešno pa komisija spodbuja sodelovanje delavcev v športnih igrah med tozdi.
Za razvedrilo
Nagradna križanka št. 115
Med reševalce nagradne križanke št. 115 bomo z žrebom razdelili za 490 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 200 dinarjev, drugo nagrado 160 dinarjev in tretjo nagrado 130 dinarjev. Prosimo pa vse reševalce, naj vsakdo odda le po eno rešitev!
Pravilne rešitve-nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina, 63250, Ulica talcev 1, ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešeno križanko: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 115!
Žreb je takole razdelil nagrade za reševalce nagradne križanke št. 114: prvo nagrado 200 dinarjev prejme Jože Lah, drugo nagrado 160 dinarjev prejme Sonja Šimek, tretjo nagrado 130 dinarjev prejme Dragica Čeh. Vsem nagrajencem čestitamo!
Rešitev nagradne križanke št. 114 - vodoravno: oblikovanje, ribolov, ES, Everest, KT, Dare, Orle, O, Marinko, jok, smer, Irska, L, napaka, nika, Re, olikana, Anton, vik, KO, ar, obe, NV, amater, očim, aorta, oranžada, izdelava, se, es. UREDNIŠTVO	-
Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Zvezdana Dangubič, Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Franc Vehovar in Franc Zupanič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Franc Vehovar. Tajnica uredništva Vida Juhart - Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič« 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 1800 izvodov - Tiska CGP »Delo«, Ljubljana