dejansko ljubezen kot oignjišče in bistvo verstva! To se pravi misel pesnikovo — potvarjati.
Popolnoma pa se ujemamo s končno željo pisateljevo: »Naj ne bi sodobni pesniki slovenski šli mimo del S, Gregorčiča, ne da bi jih čitali! Njegov vpliv more biti samo dobrodejen, oživljajoč ,.,«  (Str, 82).
J. Debevec. »Vrtčeva« petdesetletnica. Slovensko mladinsko slovstvo bo doživelo z letom 1920. redek jubilej, petdeseti letnik mladinskega lista »Vrtca«, »Vrtec« je bil v svojih petdesetih letnikih ne samo dober in skrbno urejevan mladinski list, temveč tudi za razvoj slovenske književne umetnosti prezanimiv in važen organ. Vanj so pisali iz svoje najboljše moči naši mnogi najboljši, iž njega so rastli literarni začetniki v zrelejšo obliko naših književnih listov, »Vrtec« je ohranil sicer pod štirimi uredniki (J. Tomšič, F. S, Finžgar, Anton Kržič, Jos Vole) svoj zunanji konservativni, pedagoški izraz in program, a se je organsko razvijal v vsebini časovnega umetniškega okusa. Bolj politično ozadje nego dejanska potreba mu je ustvarila tovariša v »Zvončku«, »Vrtec« je književno predvsem znamenit glede lirike. Tu je doživel tri viške v Levstiku, Župančiču in Dominsvetovcih (Sardenko i, dr,) Nekako sedemsto sotrudnikov ga je podpiralo v petdesetih letih. Med sotrudniki so imena naših kulturnih mož in delavcev: L. Pesjakova, Jan, Terdina, Fr, Levstik, And. Kalan, dr. Majaron, dr, J. Vidic, Anton Koblar, dr. J. Krek, dr, J. Žmavc, Fr, Cegnar, G. in B, Ipavec, Fr. Leveč, A, Bezenšek, P. Bohinjec, dr. Opeka, Ev. Lampe, J. Barle, Ant, Medved, Fr, Govekar, Ant. Hribar, Fr, Gestrin, J. Vole, Fr. Krek, F. Finžgar, Ks. Meško, D. Kette, Jesenko-Doksov, Murn-Aleksandrov, Župančič, dr. I. Lah, Fl. Golar, Fr. Pengov, dr, Knific, P, Perko, R, pl, Andrejka, R, Maister-Vojanov, Al, Stroj itd, V eni smeri se list ni razvijal, Premalo je skrbel za reprodukcijo domače obrazovalne umetnosti (Langus, Dostal, Dobnikar, Škof), Naj se vsestransko razvija živahno pod vedrim uredništvom J. Volca, ki mu je podoben gospodar kakor pietetni Tomšič, skrbni Kržič in izraziti pesnik »Vrtčar« — Fr, Krek,                                                           jjr / p
Francoska slovnica, spisal prof. dr. Pavel V, Breznik, v Ljubljani 1919. Založila Jugoslovanska knjigarna, natisnila Jugoslovanska tiskarna, Obsega 119 strani,
Knjiga ne vsebuje nikakih vaj ali beril, ampak nam predstavlja slovnico v ožjem smislu, kakršne so latinske in grške slovnice, torej nekak repetitorij. Toda g, pisatelj ni dosegel po mojem mnenju svojega cilja,
V enem oziru nudi premalo snovi, v drugem pa ima poleg približno 30 tiskarskih pogreškov in nekaj gra-matičnih napak to slabo stran, da je na mnogih mestih nejasna, nemetodična,
Po mojem mnenju tiči krivda neuspeha v tem, da si je dal g, pisatelj premalo truda in da jo je sestavil v preveliki hitrici,
Glagoli nuire, luire, reluire se spregajo sicer po primeru conduire, ampak participi preteklosti se tvorijo brez t, torej nui, lui, relui, ne kakor njih primer conduit, (Glej str, 55.)
Glagol pourvoir se ne sprega povsem po primeru voir, ker tvori futur je   pourvoirai   passe simple
je   pourvus;   navesti bi se moral tudi prevoir, ker ima v futuru izjemno je prevoirai, (Glej str. 67,)
Ch ni vedno znak v tujkah za k, ampak tudi za š, kakor archipretre, archeveque,
Samostalniki na -ou ne tvorijo množine s končnico x ampak s končnico s; na x je približno 10 izjem, (Glej str, 19,)
Pravilo, da nekateri samostalniki na -al in -ail spreminjajoi to končnico v množini v -aux, je tudi pogrešeno: v s i. na -al tvorijo množino na -aux, vsi na -ail pa na -ails, drugo je izjema, in teh je jako malo. (Glej str.  19.)
Kakovostni adjektivi se imenujejo francosko adjec-tifs   qualificatifs,   ne qualitatifs.
Kari V., nemški cesar, se imenuje Charles-Q u i n t in ne cinq, to je ena izmed izjem, kjer stoji latinski ordinale mesto' cardinale. Ne vem, zakaj si je avtor izbral ta nesrečni primer,
O v zvezi z e se piše in tiska v francoščini vedno na ta način, da se o in e skoraj križata, torej ce ceil,  boauf; Juvančičeva slovnica ga ima,
Nemetodično je, da rabi izraze, kakor včasih (glej str, 9 pri skupini t + i + vokal) nekateri (stran 19, nekateri sam. na -al in -ail; dalje str, 27 dvakrat pri adjektivih, dalje str. 38, da je deblo pri nekaterih glagolih izpremenljivo oziroma neizpremenljivo), da stavi x kot znak za ks in gz brez vsake pripombe, da našteva v pregledu glagolov besedne primere brez vzroka nad ali pod sestavljenimi glagoli,
Tiskarski pogreški so ti-le: str, 6 mesto le champs pravilno le champ, str, 28 mesto extreme pravilno ex-treme, str. 32 mesto Ecris-moi pravilno Ecris-moi, str, 35 mesto nous fumes pravilno nous fumes, str, 35 mesto v, futes pravilno v. futes, str, 36 mesto tu sera pravilno tu seras, str, 41 mesto recut (konj,) pravilno recut, str, 44 mesto je leverai pravilno je leverai, str, 50 mesto cueillirai pravilno cueillerai, str, 50 mesto n, fuvons (konj,) pravilno n, fuvions, str. 50 mesto v, fuyez (konj,) pravilno v, fuviez, str, 57 mesto reerii pravilno reeru, str, 59 mesto lisai (impf.) pravilno lisais, str. 62 mesto tut t'asseyes pravilno tu t'asseyes, str. 62 mesto n. n. assevons (konj,) pravilnoi n. n. assevions str. 64 mesto du pravilno du, str. 75 mesto demmandees pravilno de-mandees, str. 79 mesto herite pravilno' herite, str, 79 mesto maitres pravilno maitres, str, 79 mesto langue parle pravilno 1, parlee, str. 81 mesto cree pravilno cree, str. 82 mesto 1'infinitiv (2 krat) pravilno 1'infinitif, str. 87 mesto Etes-vous pravilno Etes-vous, str. 89 mesto appe-tit pravilno appetit, str. 91 mesto Eglise pravilno Eglise, str, 95 mesto je cru pravilno je crus, str. 98 mesto qu'il pravilno qu'ils.
Za začetnike-samouke ta slovnica ni primerna niti priporočljiva, ker ni v ta namen kot repetitorij niti spisana. Za višje razrede se mi pa zdi pomanjkljiva,
Stojim na stališču, da je najbolje, ako damo dijaku v roke v vsakem oziru popolno' slovnico, kjer more najti vedno svojega informatorja za vse slovnične posebnosti in težkoče, čemur pa ta slovnica ni kos,
Joško  Čopič.
Časopis za zgodovino in narodopisje. Izdaje Zgodovinsko društvo v Mariboru, Urejuje prof, Fr, Kovačič, Letnik XV. Maribor 1919, Tiskala tiskarna sv, Cirila. Str. 164.
20"
295