Pomurski
VESTNIK
MURSKA SOBOTA, 10. junija 1965 Leto XVII. — štev. 22 Cena 20 din
POMURSKI VESTNIK
IZDAJA OD FEBRUARJA 1963 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS«, KATO OD JULIJA 1932 KOS »OSMURSKI TEDNIK«, DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV. KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1968 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V M. SOBOTI — DIREKTOR ŠTEFAN ANTALIČ
—	LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK STEFAN BALAŽIC. NASLOV UREDNIŠTVA
—	MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 4. TEL. 21-335
OSREDNJA PROSLAVA 20-LETNICE OSVOBODITVE V LJUTOMERU:
Delovni ljudje se zavedajo svojih nalog
Kmalu po deveti uri je preteklo nedeljo krenila po ljutomerskih ulicah povorka, v kateri so sodelovali mladina iz šol, predvojaška vzgoja, gasilci. Neprijazno vreme je že drugič onemogočilo telovadni nastop na prostem, za popoldne napovedane konjske dirke pa so bile prav tako odpovedane.
Zborovanje na Glavnem trgu so pričeli združeni mladinski pevski zbori, ki so ob
spremljavi godbe na pihala zapeli dve pesmi, za tem pa je poslanec zveznega prosvetnokulturnega zbora Franc Škoberne govoril o dvajsetletnici osvoboditve ter 30-letnici ljutomerskih dogodkov. Z našim narodnoosvobodilnim bojem smo izpričali solidarnost z naprednim človeštvom — je dejal — in od Smodiševega mlina preko Cezanjevec in drugih krajev imamo neštete spomenike tega boja, katerega ideje so vzniknile že v času ljutomerskega tabora in za kar so se prav na tem trgu potegovale množice pred tridesetimi leti, na velikem zborovanju 1. septembra 1935.
Ko je ocenjeval naše dosedanje uspehe je Franc Škoberne poudaril, da bo potrebno še z večjo prizadevnostjo izkoristiti obstoječe proizvodne kapacitete, dosledno uvajati nagrajevanje po delu in onemogočati pojave kratenja pravic samoupravnih organov v delovnih organizacijah. Vse to, kar smo dosegli v preteklih dvajsetih letih nam potrjuje, da so naši delovni ljudje sposobni uresničevati vse naloge, ki jih postavlja pred njih nadaljnji družbeni razvoj, je v zaključku svojega govora dejal Franc Škoberne.
V nedeljo je bil v Ljutomeru svečan zaključek praznovanja občinskega praznika in 20-letnice osvoboditve. Ob tej priložnosti so družbene organizacije priredile po mestu svečano povorko, temu pa je sledilo množično politično zborovanje. (Foto: Juš Makovec)
S POSVETOVANJA O ZAVAROVANJU KMETOV V POMURJU
Kako z zavarovanjem kmetov?
Prejšnji teden v četrtek je bilo v Soboti posvetovanje o zavarovanju kmetov v Pomurju. Sklical ga je socialno zdravstveni zbor republiške skupščine. Seji so prisostvovali nekateri republiški poslanci ter družbeno politični delavci iz Sobote.
Namen posvetovanja je bil, da bi se razčistila mnenja, kakšen naj bi bil nadaljnji sistem financiranja socialnega zavarovanja za kmete, ki pod sedanjimi pogoji prehaja v nemogoč položaj. Ob koncu lanskega leta je sklad izkazal 97,6 milijonov izgube, v prvih mesecih letošnjega leta pa je ta še v porastu, saj beležijo doslej že 60 milijonov deficita. S temi problemi se na področju zavoda, ki šteje 42.000 zavarovancev največ srečujeta soboška in lendavska občina, za kateri je značilna zaostala in nizka akumulativna kmetijska proizvodnja, ki ne prenese tako drage zdravstvene službe. Soicalizacija kmetijstva zmanjšuje zaseb. kmečke površine, ki so kot osnova
za prispevek, število kmečkih zavarovancev pa ostaja isto.
Poseben problem, ki se pri tem odpira, so mali kmetje, ki imajo manj od 50 tisoč katastrskega dohodka. Kako bi se ti vključili v samofinanciranje, na kateri osnovi naj bi temeljil novi zakon o socialnem zavarovanju kmetov?
Na tem posvetovanju so predlagali, da bi kmetje, ki imajo manj kot 20 arov zemlje, to se pravi do 50 tisoč katarstrskega dohodka, izločili iz kmečkega zavarovanja, kar bi v Pomurju prizadelo številne družine, za katere bi morale občinske skupščine zagotoviti zdravstveno varstvo, če bodo to zmogle zaradi malih proračunskih sredstev.
Navzoči so pripominjali, da je potrebno zobozdravstvenemu skrbstvu posvetiti večjo pozornost, predvsem kmečkim otrokom, ki doslej te ugodnosti niso imeli.
J. S.
SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS LENDAVA
Počasna rast organizacije
V petek se je sestal Občinski komite ZKS Lendava. Osrednja točka dnevnega reda je bila analiza gibanja članstva in delovanja Zveze komunistov v minulih petih letih. Člani komisije za notranjo izgradnjo in organiziranost ZK pri občinskem komiteju so po nekaj mesečnih pripravah zbrali gradivo, ki so ga na seji komiteja podali, analiza pa je prejkoslej pokazala, kako se je občinska organizacija ZK razvijala.
Splošna ugotovitev je bila, da je organizacija ZK v lendavski občini številčno še vedno šibka, saj je vanjo vključeno le 1,5% od celotnega števila prebivalstva, ali 3 % od števila volilcev. Rast ZK kaže v minulih letih ponekod tendenco stagnacije, ponekod pa tudi nazadovanje. 1960. leta je bilo od skupnega števila zaposlenih 3.211, kar 9% članov ZK, 1964. leta pa od 3.450 zaposlenih, 7,8% članov ZK. V nekaterih gospodarskih organizacijah še vedno ni osnovnih organizacij (Elma, Obrtno komunalno podjetje, Planika), čeprav štejejo preko 100 zaposlenih. Poseben problem, kar se organiziranosti in delovanja tiče, je izredno močna fluktuacija članov ZK. V zadnjih letih se je zaradi tega obnovilo skoraj 90% vsega članstva. Dnevna migracija prejkoslej povzroča, da se člani ZK ne vključijo v delo niti v gospodarski organizaciji, niti tam kjer prebivajo. 82 članov ZK se vsak dan vozi na delo iz drugih občin, to pa se odraža pri njihovi aktivnosti.
Pokazatelji o številu žena v ZK prav tako niso ugodni. Žene v naši občini tvorijo 28% od skupnega števila vseh zaposlenih, v ZK pa jih je le 19,4%, kar je izredno malo, in pod republiškim povprečjem.
Socialna struktura članstva sicer kaže na to, da so bili delavci v minulih petih letih številčno najmočnejši v skupnem številu članstva, toda tudi tu je opaziti tendenco padanja, vzrok za to pa je v neenakih kriterijih sprejemanja in kaznovanja. Število uslužbencev se v ZK iz leta v leto povečuje, to vsekakor ni narobe, če bi dejansko kazali aktivnost in borbenost. Praksa ka-
že, da z zagotovitvijo solidnega materialnega položaja postanejo le-ti neaktivni, da ne rečem včasih tudi malomeščansko orientirani.
Iz dejstva, da je lendavska občina nacionalno mešana bi sklepali, da je temu primerna tudi udeležba pripadnikov madžarske manjšine v članstvu ZK, toda tudi tu se stanje od 1960. leta do danes ni bistveno spremenilo. Od 32 članov iz vrst manjšine v letu 1960 se je v letu 1964 ta številka povečala le za 8 članov. Postavlja se vprašanje zakaj je to tako? Morda osnovne organizacije temu niso posvetile dovolj pozornosti.
Osnovne organizacije ZK bodo morale v prihodnosti posvetiti problemu rasti in delovanja vso skrb, predvsem pa doseči to, da bo sprejem v ZK sestavni del vsega delovanja, ne pa samo »ozko področje dela.«
V PETEK SEJA SOBOŠKE SKUPŠČINE
Na dnevnem redu petkove seje občinske skupščine Sobota bo poročilo o opravljeni spomladanski setvi, poročilo kmetijske in veterinarske ininšpekcije ter komis, za arondacijo. Od petkove seje je pričakovati, da bodo odborniki v razpravi opozorili na težave, s katerimi so se srečevali med spomladansko setvijo. Nadalje bo tudi razprava o arondaciji, zanimiva točka dnevnega reda, posebno v tem času, ko dobivajo nekateri kmetje zemljo nazaj, čeprav so jo že nekaj let obdelovale zadruge.
Hudo neurje nad Lendavo
Po večdnevnem deževju je prejšnji ponedeljek Lendavo zajela nevihta, ki je prizadejala na več mestih znatno škodo. Močan naliv je povzročil da so se vode s hriba v trenutku spustile na lendavske
ulice in na nekaj mestih poplavile hiše in preplavile ulice. Posebno kritično je bilo v zgornjem delu mesta proti zdravstvenemu domu, kjer je voda v dolžini nekaj sto metrov preplavila ulice in na nje
nanesla velike količine blata in opeke iz bližnje opekarne. Tudi kletne prostore srednje tehnične šole je zalila voda. Med močno nevihto je v predelu Dolgovaških goric padala močna toča, ki je prizadela vinograde. Posebno močno je neurje prizadelo lendavsko opekarno, kjer je voda vdrla v peči, ugasnila ogenj in tako po ocenah povzročila preko 5 milijonov dinarjev škode.
Po večletnih razpravah o urejevanju hudournikov bi bil že čas, da se ta problem reši v najkrajšem času, posebno na tistih mestih, kjer deževje, tudi najmanjše .povzroča škodo.
Med nalivom so se lendavske ulice spremenile v blatne potoke. (Foto: J. Dominko)
FESTIVALSKE IMPRESIJE
Takratni zvezni poslanec Ivan Kreft je pri glavnem odboru festivala posredoval, da smo dobili povabilo na tretji festival »Bratstva in enotnosti«, ki je bil leta 1956 v Slavonskem Brodu, — se je spomnil Manko Golar na sodelovanje radgonskega mladinskega pevskega zbora na sedmih festivalih. Zbor je bil takrat med najboljšimi mladinskimi zbori v Sloveniji.
Verjetno so vam ostali v spominu prijetni dogodki s posameznih festivalov?
»V Slovenskem Brodu nas je povabil komandant neke enote vojaških čolnov na vožnjo po Savi. Otroci so bili izredno razpoloženi. In nasled-
nje leto v Prištini. Nabrali smo na Kosovskem polju kosovski božur in s šopkom teh cvetic smo predsednika republike najbolj razveselili, ko nas je sprejel. V Bosanskem Šamcu je bila prav ob festivalskih dneh velika povodenj. Zato smo krenili tja iz Slavonskega Šamca kar peš in to ob enajstih ponoči. Peli smo skozi mesto, ob cesti pa so se zbirali ljudje in nam ploskali. V Rijeki smo nastopili skupaj s folklorno skupino iz Osijeka. V okviru festivala smo peli na Rabu. Otrokom so polzele po licih solze, ko so ob spomeniku na grobišču internirancev zapeli: Padel je padel, mlad partizan.' Čuvaj grobišče nam je zatrjeval, da takega obiska ne pomni. V mestu Rabu smo imeli potem koncert na terasi nekega hotela. Zapeli smo Internacionalo. Gosti, domačini — bilo jih je malo — so vstali. Tujci so se nekaj časa spogledovali, kmalu pa so vsi kot eden stoje počastili mednarodno proletarsko himno!
Na festivalu v Bitoli smo nastopili v Strugi in Resnu,
kjer nas je pričakovalo menda tri tisoč ljudi. Šopkov smo imeli, da smo jih komaj nosili. In Nikšić, kamor smo prišli zelo utrujeni, pa vendar smo bili veseli. Najbolj nerad pa se spomnim festivala v Kranju, kjer so nam dodelili zelo neprimerne prostore za prenočevanje, pa tudi drugače je bil festival slabo organiziran.«
Kot pevovodja ste imeli veliko skrbi in odgovornost za celotni pevski zbor.
»Res ni bilo enostavno, veliko truda je bilo potrebnega in reči moram, da smo vsakikrat dobro izpeljali. Tudi finančno. Sprva smo potovali kar v »lastni režiji«, nato nam je priskočila na pomoč radgonska opekama, kasneje še Avtoremont in trgovska podjetja pa občina. Tudi RTV, ki je petnajst let hodil vsako leto snemat v Radgono naš mladinski pevski zbor, je pomagal s sredstvi.«
Letos poteka 20-let radgonskega mladinskega pevskega zbora in osemnajst let ste ga vodili kot pevovodja.
»Tako je — je pritrdil Manko Golar — in prav bi bilo, če bi ob tej priložnosti pripravili mladim pevcem primemo slovesnost!«
-jm
Pionirski pevski zbor iz Radgone pod vodstvom Manka Golarja med radenskimi delavkami.
SOBOŠKE
UČITELJIŠČNICE
TRETJE
V nedeljo se je v Celju končalo zvezno tekmovanje mladinskih pevskih zborov. Na tem festivalu je sodeloval tudi ženski pevski zbor soboškega učiteljišča pod vodstvom Vladimira Močana in zasedel v hudi konkurenci tretje mesto, kar je vsekakor izreden uspeh. Pevci in pevovodja zaslužijo vso priznanje.
VREME
za čas od 10. do 20. junija 1965 Nekako do 12. junija nestalno s pogostimi padavinami in ohladitvami, zlasti okrog 12. junija. Od 13. junija dalje bo prevladovalo lepo vreme, vendar včasih še krajevne plohe ali nevihte. Okrog 20. junija poslabšanje vremena.
Dr. V. M.
Mladinski festival bratstva in enotnosti
GORNJA RADGONA od 17. do 20. junija 1965
Sodelovala bodo mesta: Subotica, Niš, Priština, Bitola, Bosanski Šamac, Slavonski brod, Rijeka, Nikšič, Kranj in Radgona. Gostje bodo tudi Lužiški Srbi.
SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZMS LENDAVA
Potrebna je analiza dejavnosti
Minuli teden so se sestali v Lendavi člani občinskega komiteja mladine z namenom, da bi pregledali dosedanje delo. Pretekli mesec je bil v znaku izredne aktivnosti mladih, saj so akcije kot zvezna štafeta, teden mladosti in parada mladosti zahtevale množičnost in dobro organizacijo.
Veliko truda je bilo vloženega tudi ob akciji sprejema pionirjev v mladinsko organizacijo. V lendavski občini je bilo sprejetih 509 pionirjev: Člani Občinskega komiteja so poudarili, da je bilo veliko akcij in aktivnosti na vaseh in bi prav zaradi tega bilo potrebno sklicati razširjeni plenum mladih, kjer bi se naj podala kompleksna analiza mladih v društvih in organizacijah. naj bi se rezultati te analize podali prav tako na plenumu.
Z ustanovitvijo novega mladinskega aktiva v »Primatu« je sedaj v občini 40 mladinskih aktivov, v katerih je vključe-
no preko 1.800 mladincev. Ob koncu so člani mladinskega komiteja sklenili, da se bodo mladinski aktivi vključili v program praznovanj 20-letnice osvoboditve in desetega občinskega praznika.
Uradni razgovori v Pragi — Na levi češkoslovaška, na desni jugoslovanska delegacija.
OPRAVIČILO UREDNIŠTVA
Bralce in naročnike prosimo, da nam oprostijo, ker smo to številko Pomurskega vestnika izdali le na štirih straneh. V tiskarni je nastala okvara na stavnih strojih in zato smo bili prisiljeni zmanjšati obseg. Zato bo pa naslednja številka Pomurskega vestnika izšla na 12 straneh.
Uredništvo
Sovjetski kozmonavt Leonov je dobil svojega »tekmeca« v osebi ameriškega kolega Ed-warda Whita, ki je tudi med poletom zapustil vesoljsko kabino in se malce sprehodil po vesolju, četudi z določenimi težavami.
NOVA VESOLJSKA DVOJČKA
Vesoljsko ladjo, ki je opravila to nalogo, so izstrelili prejšnji četrtek ob 16.16 iz oporišča Cape Kennedy, v njej pa sta bila James McDivitt in omenjeni White.
Kakor poročajo, je imel White precej težav pri vrnitvi v kabino in pri zapiranju vrat odprtine. Ko je zapustil ladjo, je bil podvržen razliki temperature 70 do 80 stopinj. Na strani, ki je bila izpostavljena sončnim žarkom, je znašala temperatura 50 stopinj, na nasprotni strani — v senci — pa 20 stopinj pod ničlo. Kaže. da so bile določene mehanične nerodnosti krive, da sta imela kozmonavta težave pri odpiranju vrat, ki morajo biti hermetično zaprta. Prav tako White ni mogel odvreči določenega materiala, med drugim kabel, s katerim je bil povezan s kabino, jeklenke kisika, ki so bile pritrjene na vesoljsko pištolo, in rezerve kisika.
Toda veliki izpit, ki pomeni kvaliteten skok pri osvajanju vesolja, sta ameriška kozmonavta opravila s prav dobrim uspehom. Njun podvig pomeni zmago svetovne znanosti, ki so jo kot tako tudi v svetu pozdravili. Oba sta se med poletom dobro počutila in sta se v ponedeljek spustila ter pristala nekje na Atlantiku za »lov na njuno kabino« (Američani so doslej vedno pristal: z vesoljsko ladjo na oceanu) so organizirali posebno omrežje ladij in helikopterjev, da bi ne bilo nobenih težav. Kozmonavta sta v kabini prebila skupaj 98 ur in naredila približno 2,590.525 kilometrov.
OBISKI PREDSEDNIKA TITA
Češkoslovaška socialistična republika je priredila predsedniku Titu nadvse prisrčen in topel sprejem, kjer koli se je pojavil s svojim spremstvom. Posebno mogočne manifestacije so bile v Pragi, v Bratislavi in v Plznu, kjer sta govorila na velikem zborovanju v zavodih težkih strojev V. I. Lenina, oba predsednika Novotny in Tito.
Na obeh straneh poudarjajo veliko željo po tesnejšem sodelovanju na vseh področjih. Prav tako izpovedujejo politiko miroljubnega sožitja kot edino pravo pot za preprečevanje vojn. pot k svobodi vseh narodov, pot v demokratističen progresivni napredek. Dejstvo. da gradila obe deželi socialistični družbeni red, predstavlja še toliko močnejši temelj dvostranskih odnosov in skupnih prizadevanj v mednarodnih odnosih. Razgovori na najvišji ravni in njihovi sklepi bodo te resnice samo še bolj potrdili.
Predsednik Tito je v tem času sprejel tudi povabilo, naj obišče Nemško demokratično republiko in zatem — v drugi polovici junija — Sovjetsko zvezo. Ker gre tudi v tem primeru za socialistični deželi, ki prav tako zagovarjata politiko aktivne koeksistence in imata enake ali podobne poglede v vseh pomembnejših mednarodnih vprašanjih kakor SFRJ, bodo razgovori s tamkajšnjimi voditelji še bolj utrdili že doslej trdno začrtano pot dvostranskega sodelo-
vanja in prizadevanj za mir na svetu. Prav tako bodo nudili priložnost proučiti trenutno stanje v mednarodnem komunističnem in delavskem gibanju s posebnim ozirom na napade kitajskega partijskega vodstva na ZSSR in politiko koeksistence.
Vojna v Vietnamu traja z vso silovitostjo naprej. V času, ko se celo znotraj ZDA mobilizirajo sile, ki bi rade spremenile tok Johnsonove politike v tem delu sveta, je skušal sam predsednik v svojem govoru v petek zvečer na banketu demokratske stranke prepričati sovjetsko vlado, da »ne obstajajo ameriški interesi, ki bi bili kjer koli v sporu s sovjetskim narodom«. Obenem je opozoril na vojna uničenja, česar se zavedajo tudi V ZDA. Toda navzlic temu v svoji izjavi, ki bi jo svet sicer pozdravil, če ne bi bilo vietnamske izkušnje, skorajda jasno izpoveduje, da bi ZDA želele, da bi se SZ ne vmešavala v vietnamsko krizo, da ne bi nudila napadenemu severnovietnamskemu režimu pomoči in da bi raje mobilizirala svoj vpliv v to, da pregovori Severni Vietnam v pogajanja, kakršna seveda žele v Was-hingtonu.
Kaže, da je prav pojav letal Iljušinov v Severnem Vietnamu vzbudil pozornost ameriških vojaških krogov in vlade. Doslej so o tem molčali, sedaj pa sodijo, da je prišel čas, da spregovore. To pomeni, da so opozorila v zvezi z nevarnostjo pred uničenjem v bistvu tihe grožnje. In vendar je jasno, da v Moskvi ne morejo mirno gledati bombardiranje severnovietnamskih mest in naselij zaradi ameriške teze o nekakšni »neposredni pomoči« te dežele osvobodilnemu gibanju v Južnem Vietnamu. Na to resnico slednjič opozarjajo vlado že sami trezni ameriški krogi.
AFRIŠKO AZIJSKI VRH
Poročajo, da so priprave na azijsko-afriško konferenco konec tega meseca v Alžiru v zaključnem obdobju. Doslej je prijavilo svojo udeležbo 37 držav. Sedaj še čakajo sklepe zunanjih ministrov azijsko-afriških držav 24. junija v Kairu. kjer bodo odločali o sodelovanju ZSSR, Malezije in Leopoldvillskega Konga na konferenci. Kot je znano, so proti sovjetski udeležbi nastopili v Pekingu z »utemeljitvijo«, da »ZSSR ni azijska država«. Večina držav afriške celine in Azije se s tako trditvijo ne strinja.
Prav imajo tisti, ki sodijo, da bo alžirska konferenca zrelostni izpit za azijske in afriške narode, posebno še, ker se bodo tu srečale delegacije dežel z različnimi družbenimi sistemi in tudi težnjami. Pričakujejo, da bodo vendar našli skupen imenovalec, ta pa bo spet mogel bogato črpati iz zakladov politike aktivnega sožitja, ki jo priznava veliko število afriškega in azijskega sveta. Resnica pa je, da bo boj za ta načela v vsakdanji praksi tudi v Alžiriji precej hud, saj si predvsem kitajska propaganda v Afriki prizadeva, da bi vsilila svoje teze o tičnim svetom«.
OD TEDNA DO TEDNA
NA SOBOŠKIH SREDNJIH ŠOLAH
263 dijakov uspešno izdelalo
Za nami je šolsko leto, ki je posebno za dijake četrtih letnikov tolikanj večjega pomena, ker so se poslovili od šolskih klopi. Del obveznosti je za njimi, še matura in s tem bo šolanje končano.
V minulem šolskem letu je soboške srednje šole obiskalo 296 dijakov, od katerih jih je izdelalo 263 ali 89 odst. Po podatkih sodeč so bili najuspešnejši dijaki gimnazije in srednje šole za zdravstvene delavce, ki so izdelali kar 100-odstotno. Nekoliko slabša slika učnega uspeha je na učiteljišču, kjer niso izdelali štirje, medtem pa sta se ekonomska in kmetijska šola morali zadovoljiti le z okrog 75 odst, uspehom.
Dobršen del dijakov želi šolanje nadaljevati kljub temu, da imajo le nekateri, ki jih lahko na prste preštejemo urejene materialne razmere.
Srednjo šolo za telesno
vzgojo letos zapuščajo prvi maturanti, ki pa bodo predvsem odšli na delovna mesta v sosednje občine, od koder so prejemali štipendije. Tako jih bo v soboški občini ostalo bore malo, čeravno so potrebe po tem kadru velike. Gradimo nova igrišča, se potegujemo za sredstva, da bi dogradili še tej ali oni šoli telovadnico, toda zakaj, če na šolah primanjkuje kader za telesno vzgojo. V tej smeri je delno zgrešena kadrovska politika šol, ki ne razpišejo delovnih mest, skupščina pa je doslej razpisala premalo štipendij za ta kader.
Po vsej verjetnosti se bo pojav, ki ga je bilo opaziti
lansko leto, da nekateri dijaki, ki so uspešno končali srednjo kmetijsko šolo, niso dalj časa dobili zaposlitve, tudi letos ponovil, kar da misliti, da v nekaterih primerih šolamo kader, ki ga naše gospodarstvo ne potrebuje. Brez dvoma ne bi bila odveč temeljita analiza o potrebah strokovnega kadra in na osnovi te analize in dejanskih potreb bi sprejemali na nove plane kadrov.
Genterovci dobili novo šolo
V nedeljo je bila v Genterovcih odprta nova šola, ki je bila zgrajena s pomočjo republiških sredstev, namenjenih delovanju madžarske manjšine. Poleg gostov in predstavnikov ostalih šol se je
svečanosti udeležilo tudi veliko vaščanov krajevne skupnosti Genterovci. Šola je sodobno opremljena, s centralno kurjavo, gradilo pa jo je gradbeno podjetje iz Lendave. Po krajšem kulturnem programu je novo šolo predal prosvetnemu kolektivu podpredsednik občinske skupščine tov. Varga, ki je v krajšem nagovoru v madžarskem jeziku zaželel mladini in učiteljem kar največ uspehov v bodočem delu.
Z sprostitvijo starih šolskih prostorov, bi vaščani hoteli ustanoviti otroški vrtec, v bližini nove šole pa je predvidena gradnja stanovanjskega bloka za potrebe prosvetnih delavcev. Občani so ponosni na novo šolo. pripravljeni pa so pomagati pri nadaljnji izgradnji objektov, ki bodo potem, ko bodo dograjeni prav-gotovo izboljšali učne pogoje.
20-letnica osvoboditve v lendavski občini
Nepolna dva tedna sta še do praznovanja obletnice osvoboditve in desetega občinskega praznika v Lendavi. Priprave za praznovanje obeh jubilejev se bližajo h koncu, pa je tako že lahko predvidevati kakšen bo program. Občinski odbor, ki je pripravljal program prireditev, je sklenil, da se bodo prireditve začele 15. junija in bodo trajale do 22. junija. Na programu bodo poleg različnih likovnih in drugih razstav še športne prireditve, med katerimi simultanka prot. Vidmarja z lendavskimi in turniškimi šahisti, četveroboj v namiznem tenisu med ekipami Lendave, Čakovca. Ljutomera in M. Sobote. V tednu praznonovanj bodo Lendavo obiskali tudi drugi ansambli, zabavni orkester mladine iz Novega Sada, folklorni ansambel iz Prištine in drugi. Osrednja proslava bo 20. junija v Lendavi, 22. junija pa bo svečana seja občinske skupščine in občinskega odbora SZDL. Občinski odbor za proslavo je sklenil izdati v počastitev 20-letnice brošuro, v kateri naj bi se orisala razvojna pot komune v minulih dvajsetih letih.
Obisk sindikatov žalske županije
Minuli teden je po nekajletnih kulturnih in drugih stikih s sosednjo Madžarsko prišlo do obiska prve uradne delegacije iz žalske županije. Predstavniki sindikatov, delegacija je štela štiri člane, so najprej obiskali predstavnike občinske skupščine, kjer so se posebno zanimali za način reševanja manjšinskega vprašanja. Iz razgovora sodeč, so gostje zelo dobro seznanjeni o tem, kako se pri nas to vprašanje rešuje, to je v pozdravnem govoru dejal tudi vodja delegacije tov. Ileši. Obojestranska želja po še večjem sodelovanju je na razgovorih močno prišla do izraza. Gost-
je so se med drugim zanimali tudi o gospodarstvu komune in o položaju družbenih služb in šolstva.
Popoldan so delegacijo sindikatov sprejeli predstavniki INDIP, ki so gostom najprej razkazali potek proizvodnje, nato pa jim obrazložili sistem samoupravljanja. V prisrčnem razgovoru med člani delegacije in predstavniki samoupravnih organov je bilo največ govora o vlogi in kompetencah delavskega sveta, pa tudi o načinu dela in vlogi sindikata. Proti večeru so si gostje ogledali še tovarno metanola in osnovno šolo v Črensovcih.
Poplave so letos tako grozeče kot že dolgo ne. Cesta med mostom na Muri in Veržejem je pod vodo. Obeta se pa še deževje in zato so prebivalci ob Muri zelo zaskrbljeni.
Kramljanje
»Nekaj neobičajnih vprašanj, pravite, da imate, na katere bi želeli odgovore. Pa zakaj prav moje odgovore? Ne bi rajši stopili do predsednika krajevne skupnosti. Veste, on je šolan človek in kar za rokava vam bo stresal, kar boste želeli ...« Klobuk si je potisnil nazaj na tilnik in segel po Zeti, prepoten pramen las pa mu je zdrsel na čelo ter pokril rahle gube, ki niso kazale, da se je že srečal z Abrahamom. Obraz se mu je razširil v nasmeh, nato pa je pristavil: »Prav, naj bo, vendar nobenih imen«. Prikimal sem in že je Lajči pozorno poslušal vprašanje:
O Včeraj sem zvedel, da je gradnja šole na Kapeli odložena, čeprav so kmetje zbrali precej lesa in hoteli pomagati pri delih. Tudi občina je obljubila udeležbo, vendar ima premalo svojih sredstev, da bi lahko dobila kredite. Šola je
v	nemogočem stanju in stara nad poldrugo stoletje.
»Če hočete o tem moje mnenje, potem dovolite, da ponovim tisto, kar so povedali zadnjič po radiu: siromašnejši je vedno dvakrat tepen!«
O Da, to je za radio napisal moj kolega Juš. Na naslednje vprašanje pa bi rad popolnoma izviren odgovor: Krajevne skupnosti v soboški občini še niso dobile obvestila, koliko sredstev jim bo dodeljenih za letošnji delovni program, čeprav je skoraj pol leta že za nami. Kaj bi jim vi predlagali, krajevnim skupnostim namreč?
»Vidite, na to vprašanje bi vam najbolje odgovoril predsednik, ki sem vam ga predlagal. Sam nimam predloga, menim pa, da se vse do takrat, dokler bomo občinske plane sprejemali marca, aprila in maja, tudi pri krajevnih skupnostih ne bo nič dosti spremenilo. Takrat, ko bodo dobile denar, ljudje ne bodo imeli časa ali pa bo že zima.«
O Menite, da imajo kmetijske delovne organizacije dovolj zavarovano premoženje, ki jim je zaupano v upravljanje?
»Včasih me to spominja na odprto blagajno ob cesti. Sreča, da so ljudje pošteni.«
O Kmet Marko iz Ključarovec mi je v pogovoru dejal, da se bo odslej posvetil reji kokoši nesnic ter temu primemo prilagodil strukturo poljščin, manj pa bo pital goveje živine. Pravi, da kokoši zahtevajo manj napora, valilna jajca pa gredo lepo v denar. Bi tudi
vi	naredili tako?
»Za to je težko dati recept. Menim pa, da nas take spremembe ne bi smele zaskrbeti. Kdor ima malo ljudi za delo, tisti pač mora temeljiteje računati. Zdi se ,mi, da je omenjeni kmet naredil prav.«
O Ko sem bil v Kuštanovcih, mi je Aleksander Novak, potem, ko si je na njivi oprtal sejalnik za koruzo in ga nesel domov, dejal: »Vidite, kmetje smo pač bedaki.«
»Popolnoma ga razumem. Vsepovsod smo uvedli mehanizacijo, kmetje v hribovitih predelih pa morajo vlagati v zemljo enak trud kot pred dvajsetimi leti, ker ni bilo ugodnih pogojev za nakup lahke mehanizacije.«
O Da, o tem ljudje zadnji čas precej govorijo. Tivadar Lanšček v Berkovcih mi je ondan dejal, da pogrešajo zlasti motorne kosilnice, ker je košnja sena zapoznela. Meni, da bi zaenkrat zadostovala za vsako vas že ena kosilnica, seveda, če bi jo kupilo več gospodarstev skupaj.
»V taki težnji ni osamljen in prav je, da so nekatere kmetijske organizacije, kot na primer obrat za kooperacijo in prosenjakovska zadruga, naročile za kooperante več motornih kosilnic. Mislim, da bi morali imeti podoben posluh tudi za nakup drugih pripomočkov.«
O Kmeta Fartek in Lang v Serdici sta mi prejšnji mesec govorila, da bo potrebno pri Gradu urediti drevesnico. Bi se jima pridružili tudi vi?
»To sem tudi jaz nekoč omenil, pa mi je, neki tovariš zabrusil, da je bila drevesnica ukinjena zaradi neke bolezni in naj se nestrokovnjaki ne lotevamo takih pobud. No in od takrat sem tiho. vsaj ko je govora o podobnih stvareh.«
J. Stolnik
Prijetno srečanje s sindikalnimi delavci Zalske županije
POMURSKI VESTNIK, 10. junija 1965
2
Že danes mislite na prihodnjo zimo, zato si čimprej naročite
PREMOG
PRI TRGOVSKEM PODJETJU
»RAVENKA« BELTINCI
Cenjena naročila sprejemajo vse poslovalnice Trgovskega podjetja »Ravenka« Beltinci. — Naročene količine premoga dostavljajo po želji odjemalcev tudi na dom. — Cene so konkurenčne.
Priporoča se vam kolektiv
V NEDELJO, 13. JUNIJA 1965 OB 14.30 URI NA HIPODROMU V LJUTOMERU
velike meddruštvene motorne dirke
Nastopili bodo najboljši vozači iz 11 slovenskih in hrvatskih krajev.
Prodam - Prodam - Prodam - Prodam - Prodam - Proda
MOTORNO KOLO »MZ«, 125 cmm, ugodno prodam. Stefan Fartek, Rakičan, p. Murska Sobota. O-
GRADBENO PARCELO prodam z gradbenim materialom, z dovoljenjem za gradnjo in že postavljenimi temelji v Murski Soboti. Naslov v upravi lista.
M-402
DRVA, gabrova, 8 metrov, ugodno prodam .Naslov v upravi lista.
M-403
POHIŠTVO iz orehovega lesa, v odličnem stanju .ugodno prodam, Planič, Titova 22, Murska Sobota (nad Varteksom).
M-409
TELEVIZOR »RR Niš« ugodno prodam. Anton Balažič, Dokležovje 161, p. Beltinci.
M-412
KUHALNIK »TOBI«, električni, domala nov, na dve plošči, klavir in divan ugodno prodam. Celec, Razlagova 2, Murska Sobota.
M-413
MOTORNO KOLO »Prima« 150 ccm stabilni motor »Dajc«, 6 do 8 KS. na klinaste jermene in navadno »šajbo«, cirkularko, montirano na voz, in elektromotor, 20 KS, prodam. Alojz 2nidarič, Vučja vas 57, p. Križevci pri Ljutomeru.
M-414
HIŠO v dobrem stanju prodam. Poizvedbe: Partizanska 78, Lendava
M-415
SPALNICO ugodno prodam. Vsak dan od 14. do 15 ure. ure. Ludvik Gorčan, Štefana Kovača 9, P 4. M. Sobota.	M-418
TELEVIZOR »RR Niš« ugodno prodam .Geza Sečko, Vaneča 33, p. Puconci.
M-406
SERVISNA SLUŽBA
gled pri mehaniku Rajbaru, M. Sobota.
M-417
ENOSOBNO. ENONADSTROPNO HIŠO z lastnim vodovodom, gospodarskim poslopjem, garažo in vrtom prodam. Koristna površina hiše 285 m2. Vseljivo v jeseni. Dr. Lukman, Grad.
M-400
HIŠO. dvostanovanjsko, veliko, takoj vseljivo, v okolici Gornje Radgone (vinograd sadovnjak, gozd), skupno 2 ha, prodam. Sotlar, Zbigovci 2, Gornja Radgona.	M-401
ZASTAVA
MLIN NA VODNI POGON (turbina in diesel motor), v dobrem stanju, z manjšimi stroji, 3 pari valjev in kamnom prodam. Stanovanje in 70 arov zemlje v okolici Ljutomera prodam. Naslov v upravi lista.
M-407
SVINJAK, novi, ugodno prodam. Naslov v upravi lista.
M-404
OPEL - DKW
SPALNICO, več kuhinjskega in sobnega pohištva, električni in navadni štedilnik, ugodno prodam. Kuhar, Štefana Kovača 11/I. M. Sobota.	M-419
agroservis m. sobota
Kmetijska zadruga Šalovci
razpisuje po sklepu zadružnega sveta licitacijo za prodajo naslednjih
osnovnih sredstev:
—	mlinske naprave: kompletni kamen in razne transmisije
—	žagarske naprave: polnojermenik, vozišče za dovoz lesa in transmisije
—	kino naprave: kino aparatura, zvočnik in agregat
—	opekarniške naprave: rezalni stroj, vlačilec, elektro motor 7,5 kw. elektro motor 48 kw in vagončki — prekucniki
—	kmetijska oprema: prikolica »Pobeda«, krožna brana, slamoreznica, traktorske kabine in kultivator.
Licitacija bo v Šalovcih 13. junija 1965 ob 10. uri na dvorišču Zadružnega doma v Šalovcih.
Vsa osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo na upravi Kmetijske zadruge Šalovci v Šalovcih.
TEDENSKI KOLEDAR
Petek, 11. junija — Srečko Sobota, 12. junija — Čedomir Nedelja, 13. junija — Anton Ponedeljek, 14. junija — Metod Torek, 15. junija — Vid Sreda, 16. junija — Beno Četrtek, 17. junija — Gorazd
dežurna služba
ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA
11.	junija — dr. Vlajeva
12.	junija — dr. Mejačeva
13.	junija — dr. Mejačeva
14.	junija — dr. Županjevac
15.	junija — dr. Lopert
16.	junija — dr.Gregorčeva
17.	junija — dr. Vlajeva
KINO
APAČE — 12. in 13. junija ameriški barvni film: »NE POŠILJAJ ŽENE V ITALIJO«.
ŠALOVCI — 12. in 13. junija italijanski vistavisionski film: »RIMSKO 2LATO«.
GORNJA RADGONA — 12. in 13. junija italijansko barvni kinemaskopski film: »BAGDATSKI LOPOV III.« 15. in 16. junija ameriški barvni kinemaskopski film: »ŠTIRJE APOKALIPTIČNI JEZDECI«.
MURSKA SOBOTA — 11. in 13. junija italijanski barvni kinemaskopski film: »TROJANSKA VOJNA«. 14. in 15. junija ruski film: ŽIVI ZAKOPANI«. 16. in 17. junija jugoslovansko-zahodnonemški film: »ČLOVEK IN ZVER«.
BUČKOVCI — 13 junija barvni
kinemaskopski film: »POT OKROG SVETA«.
VELIKA POLANA — 12. in 13. junija angleški barvni film: »NI DREVES NA ULICI«.
BELTINCI — 12. in 13. junija ameriški barvni kinemaskopski film: »STRELJANJE V DODŽ SITIU«.
VERŽEJ — 12. in 13. junija italijanski barvni kinemaskopski film »ORIENTALKE«.
LJUTOMER — 12. in 13. junija slovenski film: »NE JOČI, PETER«. 16. in 17. junija madžarski film: »PROFESOR HANIBAL«.
ČRENŠOVCI — 12. in 13. junija francoski barvni kinemaskopski film: »MEČ MAŠČEVANJA«.
kupim
HIŠO, malo, z vrtom kupim v M. Soboti ali Lendavi. Plačam takoj. Naslov v upravi lista.
M-408
TRAKTOR »DEUTZ« ali »Ferguson« kupim. Franjo Kovačič, Mačkovec 132, p. Čakovec.
M-416
SOBE
SOBO, opremljeno, iščeta zakonca brez otrok .Naslov v upravi lista.
M-405
izgubljeno
ŽENSKO TORBICO, v kateri sem imela osebno in zdravstveno izkaznico z denarjem, sem izgubila na avtobusni postaji v M. Soboti. Najditelja prosim, naj mi izkaznici vrne, denar pa si naj obdrži kot nagrado. Izkaznici dostaviti: Neža Celec, Krajna 64, p. Tišina.
M-410
zaposlitve
GOSTINSKO PODJETJE »ZVEZDA« V MURSKI SOBOTI potrebuje
ČISTILKO
nekvalificirano delavko Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
KOVAŠKEGA pomočnika sprejmem. Jože Šebjan, Rakičan 130, p. M. Sobota.	M-420
ra z n o
Javni natečaj
Dodatno k novemu razpisu »Natečaj« v 8. štev. Pomurskega vestnika z dne 8. aprila 1965 za pridobitev pravice do uporabe mestnih zemljišč za zidanje stanovanjskih hiš objavljamo, da interesenti lahko vlagajo prošnje za nakup parcel do zasedbe razpisanih in neprodanil parcel v vseh zazidalnih okoliših.
Zavod za stanovanjsko gospodarstvo M. Sobota, Trubarjev drevored 4.
POSOJILO v znesku 150.000 din iščem. Vrnem 1. januarja 1966 s 15 odst. obrestmi. Naslov v upravi lista.
M-411
preklici
Podpisani FRANC BENKIČ s Cankove štev. 8 preklicujem besede, katere sem govoril o Ignacu Stajnku s Cankove štev. 48,
kot neresnične.
Bučkovci : babica
Razpisna komisija pri Zdravstvenem domu Ljutomer razpisuje prosto delovno mesto
BABICE
v babiškem okolišu Bučkovci
Pogoji: končana babiška ali druga šola za zdravstvene delavce. — Družinsko stanovanje na razpolago. Osebni dohodki zagotovljeni po Pravilniku o razdeljevanju osebnih dohodkov doma. — Kandidatke naj pošljejo prijave do 20. junija 1965 na naslov. Zdravstveni dom Ljutomer.
RAZPIS
SOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE V MURSKI SOBOTI razpisuje vpis v I. razred v šolskem letu 1965/66
V I. RAZRED ODDELKA ZA AMBULANTNO-
BOLNIČNO SMER
Pogoji za sprejem so: uspešno dokončana osemletka, ustrezno zdravje in starost od 14 do 20 let.
Kandidati naj vložijo prošnjo za sprejem na obrazcu DZS 1,20, kolkovano s 50 din.
Prošnji naj priložijo: rojstni list, zadnje šolsko spričevalo, mnenje osnovne šole in življenjepis.
Prijave pošljite ravnateljstvu šole do 24. junija 1965.
Sprejemni izpiti iz slovenskega jezika, matematike in kemije bodo 28. in 29. junija ob 8. uri v prostorih šole.
JAVNA DRAŽBA
Kmetijski kombinat Radgona boprodal na javni dražbi stanovanjske hiše z gospodarskimi poslopji in sicer:
V	ponedeljek, 14. junija 1965:
1.	Stanovanjsko hišo št. 17 na Policah z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 410.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
2.	Stanovanjsko hišo št. 28 na Policah z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 380.000 din. Pričetek dražbe ob
8.30	uri .
3.	Stanovanjsko hišo štev. 30 na Policah z gospodarskim poslopjem za isklicno ceno 300.000 din. Pričetek dražbe ob 9. uri.
4.	Stanovanjsko hišo štev. 8 na Policah z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 800.000 din. Pričetek dražbe ob 9.30 uri.
5.	Stanovanjsko hišo št. 7 na Policah z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 420.000 din. Pričetek dražbe ob
10.	uri.
6.	Stanovanjsko hišo št. 9 na Policah z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 330.000 din. Pričetek dražbe ob
10.30	uri.
7.	Stanovanjsko hišo št. 10 na Policah z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 550.000 din. Pričetek dražbe ob
11.	uri.
8.	Stanovanjsko hišo št. 15 na Noriškem vrhu z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 500.000 din. Pričetek dražbe ob 12. uri.
V	torek, 15. junija 1965:
1.	Stanovanjsko hišo št. 4 v Grabšincih z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 300.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
2.	Stanovanjsko hišo št. 1 v Grabšincih z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 650.000 din. Pričetek dražbe ob 8.30 uri.
3.	Stanovanjsko hišo št. 94 v Sovjaku z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 206.000 din. Pričetek dražbe ob 9. uri.
4.	Stanovanjsko hišo na Sovjaku št. 95 z gospodarskim poslopjem in leseno stiskalnico za izklicno ceno 235.000 din. Pričetek dražbe ob 9.30 uri.
5.	Stanovanjsko hišo na Sovjaku št. 93 za izklicno ceno
155.000	din. Pričetek dražbe ob 10. uri.
6.	Stanovanjsko hišo št. 20 na Sovjaku za izklicno ceno
70.000	din. Pričetek dražbe ob 10.30 uri.
7.	Stanovanjsko hišo št. 38 v Kraljevcih z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 450.000 din. Pričetek dražbe ob 11. uri.
8.	Stanovanjsko hišo št. 15 pri Negovi z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 270.000 din. Pričetek dražbe ob 12. uri.
9.	Stanovanjsko hišo št. 54 v Negovi z gospodarskim poslopjem in zidano podzemno kletjo za izklicno ceno
770.000	din. Pričetek dražbe ob 13. uri.
V	sredo, 16. junija 1965:
1. Stanovanjsko hišo št. 36 na Janževem vrhu za izklicno ceno 412.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
2.	Stanovanjsko hišo št. 19 na Janževem vrhu za izklicno ceno 150.000 din. Pričetek dražbe ob 8.30 uri.
3.	Stanovanjsko hišo na Janževem vrhu št. 18 za izklicno ceon 250.000 din. Pričetek dražbe ob 9. uri.
4.	Stanovanjsko hišo št. 12 na Janževem vrhu z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 148.000 din. Pričetek dražbe ob 9.30 uri.
5.	Stanovanjsko hišo št. 11 na Janževem vrhu za izklicno ceno 205.000 din. Pričetek dražbe ob 10. uri.
6.	Stanovanjsko hišo št. 88 na Janževem vrhu z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 380.000 din. Pričetek dražbe ob 10.30 uri.
7.	Stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem št. 1 na Melanjskem vrhu za izklicno ceno 200.000 din. Pričetek dražbe ob 11.30 uri.
8.	Stanovanjsko hišo št. 66 na Janževem vrhu za isklicno ceno 220.000 din. Pričetek dražbe ob 12. uri.
9.	Stanovanjsko hišo št. 65 na Janževem vrhu z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 115.000 din. Pričetek dražbe ob 13. uri.
V	četrtek, 17. junija 1965:
1.	Stanovanjsko hišo štev. 58 na Janževem vrhu z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 322.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
2.	Stanovanjsko hišo št. 50 na Janževem vrhu z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 960.000 din. Pričetek dražbe ob 8.30 uri.
3.	Stanovanjsko hišo št. 51 na Janževem vrhu za izklicno ceno 200.000 din. Pričetek dražbe oh 9. uri.
4.	Stanovanjsko hišo štev. 42 na Janževem vrhu za iz-
klicno ceno 140.000 din. Pričetek dražbe ob 9.30 uri.
5.	Stanovanjsko hišo na Ptujski cesti št. 49 za izklicno ceno 60.000 din. Pričetek dražbe ob 10. uri.
6.	Gospodarsko poslopje na Ptujski cesti v hasnovanju Rožmana Alojza za izklicno ceno 60.000 din. Pričetek dražbe ob 10.30 uri.
Stanovanjsko hišo št. 45 na Ptujski cesti z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 435.000 din. Pričetek dražbe ob 11. uri.
8.	Stanovanjsko hišo štev. 8 na Ptujski cesti za izklicno ceno 85.000 din. Pričetek dražbe ob 12. uri.
9.	Stanovanjsko hišo štev. 9 na Ptujski cesti za izklicno ceno 310.000 din. Pričetek dražbe ob 12.30 uri.
V	petek, 18. junija 1965:
1.	Stanovanjsko hišo št. 13 na Ptujski cesti za izklicno ceno 158.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
2.	Stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem št. 16 na Ptujski cesti za izklicno ceno 280.000 din. Pričetek dražbe ob 8.30 uri.
3.	Stanovanjsko hišo št. 17 na Ptujski cesti za izklicno ceno 145.000 din. Pričetek dražbe ob 9. uri.
4.	Stanovanjsko hišo št. 20 na Ptujski cesti za izklicno ceno 455.000 din. Pričetek dražbe ob 9.30 uri.
5.	Stanovanjsko hišo štev. 24 na Ptujski cesti za izklicno ceno 305.000 din. Pričetek dražbe ob 10. uri.
6.	Stanovanjsko hišo št. 26 na Ptujski cesti za izklicno ceno 130.000 din. Pričetek dražbe ob 11. uri.
7.	Gospodarsko poslopje v bližini hiše št. 33 na Ptujski cesti za izklicno ceno 250.000 din. Pričetek dražbe ob
12.	uri.
8.	Stanovanjsko hišo štev. 35 na Ptujski cesti za izklicno ceno 260.000 din. Pričetek dražbe ob 12.30 uri.
9.	Stanovanjsko hišo štev. 83 na Janževem vrhu z gospodarskim poslopjem za izklicno ceno 135.000 din. Pričetek dražbe ob 13. uri.
V	soboto, 19. junija 1965:
1. Stanovanjsko hišo št. 36 v Žibercih z gospodarskim poposlopjem za izklicno ceno 260.000 din. Pričetek dražbe ob 8. uri.
Izklicna cena za posamezne nepremičnine je cenilna vrednost, izpod katere ne bomo prodajali. Vsakdo ,ki želi sodelovati pri dražbi, mora položiti kavcijo v višini 10% od izklicne cene. Kavcijo je treba položiti ko stranka pristopi k dražbi.
Prednost pri nakupu imajo delavci, ki so zaposleni pri KK Radgona; če pa v 30 minutah po oklicu ne pristopijo k dražbi, imajo pravico do dražbe tudi druge osebe.
POMURSKI VESTNIK — List Izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje »Pomurski tisk, v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek. Murska Sobota, Kidričeva ul. 4, telefon 21-064 — Naročnina celotna 1.000 dinarjev, polletna 500 dinarjev, za inozemstvo letna 2 000 dinarjev — Tekoči račun prt NB v M. Soboti št. 605-11
1-305
POMURSKI VESTNIK, 10. junija 1965
3
RTV
Ljubljana
NEDELJA, 13. JUNIJA
8.00 Veseli tobogan; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo-I.; 10.00 Še pomnite, tovariši... Anton Grašič-Savo: Tako je bilo osvobojeno Zagorje; 10.30 Pesmi borbe in dela; 10.40-11.40 Nedeljski koncert lahke in zabavne glasbe; 11.40 Nedeljska reportaža;
12.05	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo-II.; 13.30 Za našo vas; 13.50 Pred domačo hišo; 14.00 V svetu opernih melodij; 10.05 Melodije za razvedrilo; 16.00-19.00 Nedeljsko športno popoldne; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Naš nedeljski sestanek; 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe; 22.10 V plesnem ritmu.
PONEDELJEK, 14. JUNIJA
11.15	Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Ivan Skočir: Perspektive vinogradništva v Halozah; 12.15 Čez hrib in dol; 14.05 Scene iz Verdijevega Falstaffa; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Zabavni zbori; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križanka; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Zvočni razgledi; 18.45 Narava in človek — Dr. France Sušnik: Zelenje naselij; 20.00 Izbrali smo za vas; Simfonični koncert Slovenske filharmonije;.
TOREK, 15. JUNIJA
11.15	Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti— Dr. Janez Batist: Steptokoki povzročitelji vnetja vimen; 12.15 Slovenske narodne pesmi; 12.30 Iz koncertov in simfonij; 14.05 Za šolarje — Globoko v morju; 14.35 Pet minut za novo pesmico; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsa kdan za vas;
17.05	Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.15 Pol ure z majhnimi zabavnimi ansambli iz studia 14; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 20.20 Radijska igra — Karel Čop: Ure; 21.05 Serenadni večer; 22.10 Od popevke do popevke.
Poslušajte in gledajte
SREDA, 16. JUNIJA
11.15	Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Silva Avšič: Priporočljive sorte solate; 1.15 Nastopajo Dobri znanci in Veseli vandrovčki; 12.30 Odlomki iz opere Ognjeni angel Sergeja Prokofjeva; 14.05 Za šolarje: Pol ure v glasbeni sobi; 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas in po svetu; 16.00 Vsak dan za vas;
18.00	Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Iz fonoteke Radia Koper; 18.45 Naš razgovor;
20.00	Poje zbor Slovenske filharmonije; 20.20 Tako pojo in igrajo v Bukarešti; 20.40 Richard Strauss: Kavalir z rožo.
ČETRETEK, 17. JUNIJA
11.15	Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Ing Milena Jazbec: Oskrbovanje sadovnjakov tokom poletja; 12.15 Na zeleni livadi; 12.30 Orkester RTV Ljubljana; 14.05 Naši pevci v operah Giacoma Puccinija; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Igrajo kmečke pihalne godbe;
16.00	Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov;
21.00	Izročilo XX. stoletja Gottfried
PETEK, 18. junija
11.15	Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Miklavc: Pogodbeno pridelovanje oljnic za naše oljarne; 12.15 Domače pesmi in napevi; 12.30 Scene iz opere Knez Igor Aleksandra Borodina; 14.05 Za šolarje: Drugo uvodno glasbo . . .; 15.30 Petje in jodlanje iz Švice; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas;
17.05	Petkov simfonični koncert; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe 18.45 Kulturna kronika; 20.00 Zvočni mozaik; 20.30 Tedenski zunanje politični pregled; 20.40 Radio in glasba; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 19. junija
11.15	Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Colnarič: Vzgoja vinogradniških strokovnih kadrov; 12.15 Domače viže za sobotno opoldne . . .; 12.30 Slovenska glasba iz današnjosti;
14.05	Plesi iz slovenske baletne glasbe; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 18.15 Werner Egk: Prizori i zopere Čarobne gosli; 18.45 S knjižnega trga; 20.00 V soboto zvečer; 21.00 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za naše izseljence.
Mura: Branik 5:0 (4:0)
Pred okrog 800 gledalci so nogometaši Mure v nedeljo v prvenstveni tekmi SNL nepričakovano visoko premagali Branik iz Maribora. Čeprav je bila tekma odigrana na izredno blatnem igrišču je bila zlasti v prvem polčasu lepa, tako da so tudi gledalci prišli na svoj račun.
Že od vsega začetka je prevzela pobudo Mura ter pričela nevarno napadati na vrata gostov. Vrstili so se napadi za napadom in že v 8. minuti igre je Mura prišla v vodstvo. V kazenskem prostoru gostov je bil zrušen Šarotar in sodnik je povsem upravičeno dosodil najstrožjo kazen, ki jo je Maučec spremenil v gol. Tudi za tem so imeli domači napadalci lepe priložnosti za gol, ki pa jih niso izkoristili. V 35, minuti je Šarotar povečal vodstvo, ko je lepo centrirano žogo z glavo usmeril v gol. Samo pet minut pozneje je Maučec že drugič ukanil vratarja gostov, nekaj minut za tem pa je Horvat postavil končni rezultat prvega polčasa. Dodamo naj še, da je bila Mura v tem delu igre v izraziti terenski premoči, ter popolnoma razbila obrambno vrsto Branika.
V	drugem polčasu so domačini
zadovoljni z visokim vodstvom, ki so ga dosegli v prvem polčasu močno popustili, igrali ležerno ter se po nepotrebnem spuščali v preigravanje. To so izkoristili gostje, ki so za nekaj časa prevzeli iniciativo ter	izvedli	tudi	nekaj
napadov, vendar v svojih vrstah niso imeli strelca, ki bi lahko premagal tokrat zelo zanesljivega vratarja Vrdjuko. Preostali del
VODSTVO PREVZEL VERŽEJ
V	trinajstem kolu pomurske
mladinske nogometne lige so mladinci Veržeja visoko premagali Grafičarja v	gosteh	in	prevzeli
vodstvo na tabeli. Visoko so zmagali tudi mladinci Turnišča nad Brazdo ter jo v točkah dohiteli. Tekma med Nafto in Bakovci pa je bila preložena.
Rezultati 13. kola:
Turnišče :	Brazda	5:1
Grafičar :	Veržej	3:7
tekme je potekal v obojestranskih napadih, vendar brez posebnih zaključnih akcij. Končni rezultat tekme je postavil Maučec v 65. minuti, ko je iz neposredne bližine že tretjič potisnil okroglo usnje v mrežo. Tekmo je zelo dobro vodil More iz Ljubljane.
SLOVENSKA MLADINSKA LIGA
MURA : KLADIVAR 6:2 (2:1)
Odigrani le dve tekmi
V	18. kolu pomurske nogometne lige sta bili odigrani le 2 tekmi obe pa sta se končali z zmago gostov. Nogometaši Brazde iz Dobrovnika so prepričljivo zmagali v Turnišču nad domačim moštvom, Veržej pa je prinesel obe točki iz Puconec. Tekma med Beltinci in Šalovci se je končala brez borbe s 3:0 zaö Beltince, ker nogometaši Šalovec niso nastopili, tekmi Gradbenik : Bakovci in Radgona : Bogojina pa sta bili zaradi poplavljenih igrišč preloženi.
Po odigranem nepopolnem 18. kolu pomurske nogometne lige se še vedno nahajajo na prvem mestu Bakovci .medtem ko so Puconci morali prepustiti drugo mesto Beltincem. Izboljšali sta si tudi položaj na tabeli moštvi Veržeja in Brazde, medtem ko v dolnjem delu ni prišlo do sprememb. Turnišče : Brazda 1:3 Beltinci : Šalovci 3:0 Puconci : Veržej 2:3
ZMAGE GOSTUJOČIH EKIP
V	tretjem kolu občinske nogometne lige Lendava je Graničar iz Benice premagal Muro v Gaberju in prevzel vodstvo na tabeli. Zelo zanimiva je bila tekma med Zvezdo iz Doline in Mladostjo iz Čentibe, ki se je končala neodločeno. Olimpija iz Dolge vasi je visoko zmagala nad Petišovci, ki so še edini brez točke, Dinamo pa nad Elmo. Tekma iz drugega kola med Olimpijo in Zvezdo je bila registrirana s 3:0 v korist Olimpije.
Rezultati 3. kola:
Elma : Dinamo 2:4 Zvezda : Mladost 1:1 Petišovci : Olimpija 4:7 Mura : Graničar 0:1
Bakovci	15	11	1	3	51:26	23
Beltinci	17	9	2	6	54:34	20
Puconci	16	9	1	6	37:34	19
Gradbenik	13	9	0	4	49:24	18
Veržej	15	8	1	6	50:42	17
Brazda	17	7	2	8	41:42	16
Radgona	14	6	2	6	45:37	14
Bogojina	15	5	4	6	35:51	14
Turnišče	16	6	0	10	31:37	12
Pušča	15	3	2	10	22:52	8
Šalovci	15	3	1	11	21:57	7
E. Berden se je ponesrečil
V nedeljo so bile na Jezerskem v organizaciji AMD Kranj prve republiške dirke za prvenstvo Slovenije. Na dirki so nastopili tudi tekmovalci AMD Štefan Kovač iz Murske Sobote in sicer Mrzel v kategoriji do 250 in nad 250 ccm ter prikoličarji Černjavič-Šadl, Edi Berden-Pojbič, Andrej Berden-Zlata Berden ter člana AMD Križevci pri Ljutomeru Jelen-Müler. Največ uspeha sta tokrat imela Černjavič-Šadl, ki sta v tekmovanju prikoličarjev zasedla drugo mesto ter Mrzel, ki je bil v kategoriji do 250 ccm drugi in nad 250 ccm tretji. Najnesrečnejši je bil tokrat Edi Berden, ki je veljal za enega najresnejših favoritov dirke prikoličarjev. Toda zaradi spolske ceste in prevelike hitrosti ga je zaneslo v zid tako, da se je motor razcepil na dva dela in vžgal. Ob tej priložnosti je sovozača Pojbiča zaneslo na desno stran in je dobil le lažje poškodbe, Edija Berdena pa vrglo v zrak in je padel na goreči motor ter dobil hude opekline, tako da so ga morali takoj prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Ostali tekmovalci so se uvrstili takole: Andrej Berden-Zlata Berden, četrto mesto in Jelen-Müler peto mesto.
V NEDELJO V M. SOBOTI TELOVADNI NASTOP
V počastitev 20-letnice osvoboditve bo prihodnjo nedeljo v Murski Soboti telovadni nastop, ki ga prireja	TVD	Partizan	v	Murski
Soboti skupaj z nekaterimi osnovnimi šolami. Telovadni nastop se bo pričel ob 15. uri na igrišču	TVD	Partizan	v	Murski
Soboti,	nastopili pa bodo	pripadniki društva	Partizan	ter	pionir-
ji in pionirke osnovnih šol I, II, in III. v Murski Soboti ter osnovne šole Beltinci .
Razpisi srednjih šol
 KSŠ Rakičan: 70 dijakov
Razpisujemo sprejem 70 dijakov v I. letnik KMETIJSKE SREDNJE ŠOLE RAKIČAN v šolskem letu 1965/66.
Od razpisanih mest bo sprejetih
—	35 DIJAKOV V ŽIVINOREJSKI ODDELEK IN
—	35 DIJAKOV V POLJEDELSKI ODDELEK
Pogoji za vpis so: dokončana osemletka; starost manj kot 18 let. — Prošnjo, kolkovano s 50 din, je treba oddati v tajništvu šole do 30. junija 1965.
V prijavi je potrebno navesti oddelek, v katerega se želi kandidat vpisati.
Prošnji je treba priložiti:
1. Zaključno spričevalo o dovršeni osnovni šoli
2.	Mnenje osnovne šole o prijavljencu
3.	Rojstni list
4.	Zdravniško spričevalo
5.	Kratek življenjepis
Prijavljenci se morajo 1. julija 1965 ob 8. uri dopoldne zglasiti na šoli, kjer bodo preizkušali znanje iz slovenskega jezika in matematike ali kemije v obsegu učne snovi, ki je predpisana na osnovno šolo.
Dijaki so lahko sprejeti v internat naše šole. Za sprejem se morajo prijaviti direktno pri upravi internata Kmetijske srednje šole Rakičan.
KMETIJSKA SREDNJA ŠOLA Rakičan, p. Murska Sobota
 Ljutomer: 72 mest
GIMNAZIJA »FRANA MIKLOŠIČA« V LJUTOMERU razpisuje vpis v I. letnik gimnazije za šolsko leto 1965/66 in sicer
72 MEST ZA I. RAZRED GIMNAZIJE Pravico do vpisa ima kdor je uspešno končal osnovno šolo in ni starejši od 17 let in kdor uspešno opravi sprejemni izpit.
Kandidati, ki se želijo vpisati v I. letnik, se morajo za vpis pismeno prijaviti do 25. junija 1965.
Prijavi, kolkovani z državnim kolekom za 50 din, je potrebno priložiti:
1. Izvleček iz rojstne matične knjige
2.	Spričevalo o dovršeni osnovni šoli
3.	življenjepis
4.	Mnenje šole
Sprejemni izpiti bodo 25. junija 1965 ob 8. uri zjutraj v gimnaziji — iz matematike in slovenskega jezika. Učenci naj prinesejo s seboj geometrijsko orodje.
RAVNATELJSTVO
 ESŠ : 72 učencev
Na osnovi Odloka o načinu izvedbe razpisa in o pogojih razpisa za vpis v gimnazije in strokovne šole (Ur. list štev. 13 z dne 21. aprila 1960) in sklepa zbora delovne skupnosti objavljamo razpis za vpis v Ekonomsko srednjo šolo v M. Soboti za šolsko leto 1965 66.
1. V prvi letnik bo sprejetih 72 učencev.
2.	Pogoji za vpis:
a)	uspešno dokončana osnovna šola
b)	starost do 18 let — do 1. junija 1965
3.	Prijave za vpis (na obrazcih DZS št. 1,20). kolko-
vane s 50 din državne takse, sprejema uprava šole DO 25. JUNIJA 1965 DO 9. URE. Prijavi morajo biti priložene naslednje listine:
a)	rojstni list
b)	spričevalo o končani osnovni šoli, izkaz o uspehu in vedenju
c)	mnenje osnovne šole o sposobnostih in nagnjenjih kandidata
d)	kratek življenjepis
4.	Prijavljenci se morajo zbrati 26. JUNIJA 1965 OB
8. URI na Ekonomski srednji šoli v M. Soboti, kjer bo objavljen izid razpisa.
V oddelek za odrasle
bo v šolskem letu 1965/66 sprejetih 32 slušateljev. Razpis bo objavljen koncem avgusta. Uprava šole že sprejema predprijave.
NAS MALI INTERVJU
Festival - prijateljsko srečanje mladine
Še nekaj dni nas loči od 10. mladinskega festivala »Bratstva in enotnosti«, ki bo od 17. do 20. junija v Gornji Radgoni. Prireditev ima tokrat še posebno svečano obeležje, ker je deseta po vrsti in v času praznovanja 20- letnice osvoboditve. Prav zaradi tega so se priprave na festival začele zelo zgodaj in gredo v zaključno fazo, čeprav organizatorju zelo nagaja deževno vreme, zlasti pri urejanju športnih i-
grišč. Poiskali smo predsednika komisije za izgradnjo športnih objektov festivala tov. Miro Škofa ter mu postavili nekaj vprašanj.
Kako potekajo priprave pri urejanju športnih igrišč?
Izmed številnih komisij, ki so bile formirane pri organizacij-
skem odboru festivala, je bila formirana tudi posebna komisija za izgradnjo športnih igrišč. Priprav smo se lotili zelo resno in dovolj zgodaj in mladina je pri tem pokazala vso pripravljenost. Računamo, da bomo vsa dela razen strokovnih del opravili s prostovoljnim delom. Tako nameravamo do festivala v Gornji Radgoni asfaltirati rokometno in košarkarsko igrišče, urediti atletsko stezo, nogometno in odbojkarsko igrišče ter igrišče za rokomet pri osnovni šoli. V Radencih nameravamo izgraditi novo rokometno igrišče ter usposobiti strelišče. Poleg tega moramo pripraviti tudi telovadnice, plavalni bazen in druga igrišča. Bojimo pa se, da zaradi slabega vremena ne bomo uredili igrišča tako, kakor si želimo.
Kje vse in kako se bo odvijal športni program festivala?
Športne prireditve festivala bodo v Gornji Radgoni, Radencih in Murski Soboti. V Gornji Radgoni bodo srečanja v rokometu, odbojki, namiznem tenisu in šahu, v Radencih bodo srečanja v orodni telovadbi, plavanju, košarki in streljanju ter v Murski Soboti srečanje v atletiki. Otvoritev in zaključek festivala, ki bo v Gornji Radgoni, pa bo združena z nastopom vseh udeležencev. Na festivalu bo nastopil tudi evropski prvak v orodni telovadbi Miro Cerar, ki bo tej veliki športni prireditvi dal še poseben pečat.
Katera mesta bodo zastopana na festivalu?
Na festivalu bo sodelovala mladina iz desetih jugoslovanskih mest in sicer: Kranj, Subotica, Niš, Rijeka, Priština, Slavonski Brod, Nikšić, Bosanski Šamac in Gornja Radgona. Kot gostje pa bodo nastopili tudi Lužiški Srbi.
Gornja Radgona bo torej nadvse svečano sprejela mladino iz raznih krajev Jugoslavije na jubilejnem desetem mladinskem festivalu Bratstva in enotnosti.
-jm-
Miro Škof
Ob glasu trombe je tabor takoj umolknil.
Pred Hilbudijem je potem razjahal stotnik Azbad in ga pozdravil s pravo dvorno uglajenostjo. Hilbudij mu je odzdravil krepko in kratko kakor vojak, ki mu je ljubša težka roka kot pokloni in ga pospremil do svojega šotora.
Azbad se je ozrl. Meči, kopja, sulice, nekaj oklepov. »To je stanovanje za barbara, ne pa za bizantskega vojskovodjo.«
»Prinašaš važnih novic?«
»Cesar Justinijan ti izroča tole pismo.«
Hilbudij je takoj odprl cesarjev list. »Kdaj se vrneš?«
»Jutri, mudi se mi.«
»Se nocoj dobiš odgovor.«
Hilbudij ga je premeri! z živimi očmi, kakor bi mu hotel reči. »Ne mudi se ti! A volovska koža ti ne prija. Ustaviš se okraj Hema, kjer lahko poveseljačiš v varnih mestih, doma pa poveš, kako si stradal v barbarskih deželah. A meni je bolj všeč duh po česnu in čebuli kakor smrad azijskih dišav!«
Med večerjo je napisal Hilbudij cesarju en sam stavek: »Gospod in cesar, dobiš kar zahtevaš, če ne padem v boju.«
Azbada je silno jezilo, ker ni zvedel niti črke, od Hilbudija. Zaničljivo se mu je smehljal. »Bedak! Res te občuduje Bizanc, a kljub temu si bedak! Če si res vojak, udari, zmagaj, potem pa pride v bleščeči Bizanc. U, tak brlog!«
Drugo jutro je Azbad ročno odjezdil, noseč drobno pismo s seboj. Hilbudij pa je takoj po njegovem odhodu ukazal vojakom, naj poostre skrhane meče, si napolnijo za tri tedne malhe z žitom in vzamejo s seboj ves svinčeni želod za prače. Na večer jim je ukazal pripeti plavajoči most Donave, pogledati in pripraviti mostnice, zabiti nove zagozde na oplene, kjer so se zrahljali, in biti nared opolnoči.
Nihče ni zinil, nihče premišljeval. Vse se je zgodilo, kakor bi iz Hilbudijevega srca tekla ista kri v vse roke, ista misel v vsako glavo. Pogledali so na vzbokle prsi pod oklepom in na trdo zapet jermen okrog poveljnikovega pasu in vsakdo je vedel, da ga čaka hudo delo.
POMURSKI VESTNIK, 10. junija 1965
4