List 18.
Krta pred sodbo!
„Ti rovarski krt, vse polje mi boš pokvaril!" — tako govori se dandanašnji marsikteri kmetovavec, tiho krog na-ritih krtin stopaje in glede, kako bi eno ali drugo teh živalic pokončal; še dandanašnji, ko so ;,Novice" že tolikanj pisale in učile o neškodljivosti in koristi krtov. Kakor poprej se še zmiraj v nekterih krajih preganja in pokončuje nedolžni krt, še celo denar se daje tistim, ki morijo koristno žival. Ne vem, kaj bi nekteri raje verjeli, kot to, da krt korenin ne gloda, trave in žit ne spodjeda?
Akoravno je pa pri nekterih vse svarjenje bob v steno, hočem vendar le danes nekaj besed krtu v korist govoriti. Pridi tedaj semkaj, prijatel, ki si hud sovražnik krtov, pomenila se bova o ti reči in vidila, kdo ima prav; ali ti, ki trdiš, da krt korenine gloda, travo spodjeda in tako se-nožeti spridi, ali jaz, ki  pravim, da je koristna žival.
Najprvo mi povej, dragi prijatel, ali si mar že kedaj krta sam vidil, da je korenine grizel?
5?Tega ravno ne, boš znabiti rekel, al moji sosedje sploh fako govorijo; tudi moj rajni oče, Bog jirn daj dobro, so mi že pravili, de krt travo spodjeda. Saj pa tudi ni treba, da bi ga sam vidil; da res korenine gloda, se že iz tega-le vidi: Kjer so koreninice objedene in se zavoljo tega rastline suše, tamkej je tudi krt; kjer pa tudi krtov ni, tudi koreninice niso oglodane — se zeliša ne suše — toraj krt korenine grize".
Prijatel, tvoj dokaz je vegast od konca do kraja. Ravno tako abotne so te tvoje besede, kakor da bi tako-le govoril: jjKjer kaka mrtva žival (mrha) leži, tamkaj se zbirajo krokarji — toraj krokarji žival umorijo". Kaj ne, kako nespametno bi tako modrovanje bilo? Glej ta reč je tako: Korenin ne je krt, ampak to store bramorji in drug mrčes, ki lazi pod zemljo, krt pa se živi s takimi živalmi. Zdaj vidiš, zakaj je krt le tam, kjer so korenine objedene — zato namreč, kjer je tam zmiraj dovolj bramorjev, živečih se s koreninicami — krt pa jih lovi. Kar tedaj bramorji in drug mrčes stori, tega bi moral kriv biti krt? Ker toliko milijonov črvov, toliko škodljivih bramorjev pokonča, zato ga preganjamo in njegove morivce plačujemo? Ali more kaj bolj neumnega in bolj napčnega biti, kot najboljega dobrotnika s senožet poditi?
„To je prav lepo, kar nam tu govoriš — znabit porečeš — al Bog ve, če je res? Papir je voljan, se piše kar se hoče na-nj; dokazi nam, dokazi, če si tako prepričan nedolžnosti krtove!"
Da, prijatel, dokazati ti hočem, da je krt nedolžen mučenec, da ne je on korenin, ampak se hrani z bramorji, kteri rastline spodjedajo.   Poslušaj tedaj:
Vsaki živali se že na zobeh pozna, kaka je njena hrana. Drugačni so zobje žival, živečih se z mesom drugih žival; drugačni onih, ki se redijo z rastlinami. Živali, ki se z rastlinami hranijo fglodavci), imajo v vsaki čeljusti po dva kaj ojstra zoba, skranjikov ali podočnikov nimajo nič, ampak od sprednjih zob noter do kočnikov so čeljusti prazne.   V primer naj ti bo: veverca, polh, miš, zajec itd.
v
Živali pa, ki se hranijo z mesom drugih žival, ktere vlovijo, imajo šest ali več sprednjih zob, potem skranjike in zadej kočnike. — Poglejmo zdaj krtu v gobček, kakošne zobe ima nek on? Najdli bomo v zgornji čeljusti šest, v spodnji pa osem prav ojstrih sprednjih zob, zatem na obeh straneh skranjike, kterih nima nobeden glodavec. Vidiš tedaj, da krt ni vstvarjen za hrano rastlinsko;  on je ropna žival.
Da se pa še bolje prepričaš, da krt ne gloda korenin, ti hočem to še drugač dokazati. Kaj ne, kar krt poje, to mora v želodcu imeti? Kar ima pa v želodcu, to je gotovo pojedel — kje drugej bi pač v želodec prišlo? Pre-parajva tedaj krtu kožo in prereživa mu želodček. Kaj bova nek notri našla? Nikoli ne korenin in rastlin, ampak le kožce bramorjev,   črve in drug mrčes,   ki  živi pod zemljo.
Ali si zdaj prepričan resnice, ko si z lastnimi očmi vidil, da nima krt korenin v želodcu, pač pa tvojemu polju tako škodljive bramorje? Menim, da bi moral vrjeti, če bi bil tudi tak nevrjetnež, kakor nekdaj Tomaž!
Pusti tedaj vendar enkrat nedolžnega krta pri miru! Kaj če tudi enmalo zemljo prerije in krtin nakupiči — graolje v roko in vse bo dobro! Ce pa za vse oporninje-vanje nič ne maraš, pa le pobij vse krte, — pomnožili se ti bodo potem bramorji in drug mrčes; iz teh se bodo kebri zvalili in pokončali ti drevje. Tako ne boš imel ne trave ne drevja.                                                                   A. Zup.