Projektna mreža Slovenije Posebna izdaja, April 2011 35 Intervju s strokovnjakinjo Cvetka Žerajič, Krka, d. d. Cvetka Žerajič je prva prva IPMA certificirana direktorica projektov (Certified Projects Director – IPMA level A) v Sloveniji. Z letom 2004, ko ste se certificirali kot projektna menedžerka po IPMA sistemu, ste kot prva v Sloveniji prejeli certifikat na najvišji ravni – ravni A – po IPMA sistemu in ste s tem postali prva slovenska IPMA certificirana direktorico projektov. Povejte, kakšen je danes »status« vaše projektne aktivnosti oziroma ali sta vaše delo in zaposlitev še vedno primarno povezana s projekti in programi? Še vedno sem zaposlena v Krki d. d., Novo mesto, v Inženiringu in tehničnih storitvah, in sicer na delovnem mestu namestnice tehničnega direktorja za vodenje in izvajanje projektov. Moje delo je seveda še vedno primarno povezano s programi in projekti. Do danes ste si pridobili že ogromno projektnih izkušenj. Se še spomnite, kdaj ste se prvič srečali s projektnim delom in kako je ta izkušnja vplivala na vas? S projektnim delo sem se srečala že zelo zgodaj, kmalu po dokončanem študiju, ko sem se kot mlada diplomantka kemijske tehnologije zaposlila v tovarni ZRAK v Sarajevu, na delovnem mestu tehnologinje v razvoju. V tovarni smo proizvajali optične in opto-elektronske komponente in sklope za vojaško industrijo. Moj nadrejeni je bil mlad, ambiciozen fizik, ki je magistriral in doktoriral na Cambridgeu. Delo pri razvoju novih izdelkov je organiziral na projektni način. Delati v njegovem timu je bilo izredno zanimivo, motivacija vseh je bila visoka. Glede na to, da sta naše delo vodstvo podjetja in širša strokovna javnost ocenjevala kot zelo uspešno, lahko trdim, da je bilo delo organizirano na pravi način. Kako pa ste se pravzaprav usposabljali za projektno delo? Ste potrebno znanje in izkušnje pridobivali po sistemu »učenje ob delu« (in tudi učenje iz narejenih napak) ali pa ste se morda (tudi) usmerjeno in sistematično usposabljali na tem področju? Svoje znanje sem pridobivala postopoma na domačih in tujih seminarjih, tečajih, kongresih, na podiplomskem študiju na ljubljanski ekonomski fakulteti, ter seveda v postopku pridobivanja certifikata. V Krki je projektno delo že dolgo uveljavljeno na vseh področjih, zato nam je bilo omogočeno ves čas sistematično izobraževanje, tako s področja vodenja za vodje na vseh nivojih kot tudi za projektne time. O katerem projektu in/ali programu, ki ste ga vodili v vaši dosedanji kariere, najraje govorite in zakaj? Težko bi izbrala samo enega, bilo jih je zelo veliko, saj je KRKA v zadnjem desetletju najhitreje rasla in vlagala v posodobitev proizvodnje in gradnjo novih proizvodnih zmogljivosti . Vsak projekt zase je bil svojevrsten izziv, vsi so bili tehnološko, organizacijsko in časovno zahtevni, predvsem pa pomembni za rast KRKE. Po zaključku vsakega projekta smo v okviru projektnega tima bili veseli in ponosni, ker smo projekt uspešno zaključili in dosegli projektne cilje. Od vseh projektov, na katerih sem sodelovala, pa bi izpostavila projekt NOTOL, na katerega je KRKA upravičeno ponosna, ker pomeni nov pristop pri proizvodnji tablet in kapsul v KRKI in je eden od najsodobnejših obratov za proizvodnjo tablet v Evropi. Drugi bi bil projekt BETA (izgradnja tovarne zdravil v Šentjerneju pri Novem mestu), ker je bil glede na roke tako zahteven, da je večina sodelavcev dvomila, da ga bomo zaključili v roku. Vendar pa smo bili v projektni skupini visoko motivirani in ciljno usmerjeni, tako, da je bil projekt končan pravočasno in kvalitetno. Kdaj in kako ste izvedeli za možnost pridobitve IPMA certifikata? Pred približno 10 leti sem se udeležila seminarja s področja vodenja projektov v farmacevtski industriji v Amsterdamu. Predavatelj je udeležencem tudi povedal, da obstajata dve večji združenji s področja projektnega menedžmenta, PMI in IPMA, ter da je v Evropi bolj razširjena IPMA. Na podlagi te informacije sem kmalu ugotovila, da v Sloveniji deluje ZPM, ki je osrednja strokovna organizacija s področja projektnega vodenja v Sloveniji in članica IPME. V združenje sem se nato včlanila in na ta način tudi zvedela za Slo Cert in možnost Projektna mreža Slovenije Posebna izdaja, April 2011 36 pridobitve IPMA certifikata. Ste vedeli, da v svetu obstajajo še drugi certifikati, ki potrjujejo usposobljenost nosilca certifikata za projektno delo? Tudi to sem izvedela potem, ko sem se vključila v ZPM. Kaj je potem botrovalo vaši odločitvi, da pridobite prav IPMA certifikat? Od kolegov v združenju sem na raznih seminarjih veliko poslušala o certificiranju zato sem pričela razmišljati, da bi svoje znanje na tem področju še poglobila, ker pa v podjetju temu niso nasprotovali, sem se prijavila. Kakšno vlogo in pomen je vaša pridobitev IPMA certifikata imela na vaše kasnejše delo? Predvsem pridobitev dodatnega znanja in veščin in pa tudi pridobitev formalnega priznanja usposobljenosti za svoje delo na področju projektnega vodenja. Ali menite, da je za podjetje Krka d. d., v katerem delate, relevantno dejstvo, da ste v tem podjetju zaposleni kot oseba z IPMA certifikatom najvišje ravni? Izobraževanje je v Krki vrednota. Podjetje pri zaposlenih ceni in spodbuja vse vrste dodatnega izobraževanja, še posebej na strokovnem področju. Kako bi, po vaših izkušnjah, ocenili razpoložljivost projektno usposobljenih ljudi v slovenskih podjetjih in kako visoka je pravzaprav ta usposobljenost? Zelo različno od podjetja do podjetja. Podjetja,ki so inovativna in razvojno usmerjena, v katerih delo poteka v veliki meri na projektni način, imajo dovolj projektno usposobljenih ljudi. Obstajajo pa še podjetja, kjer projektni način slabo poznajo in je tudi projektna usposobljenost zaposlenih temu primerna. Ali lahko, glede na to, da vrsto projektov in programov izvajate tudi v tujini, podate kakšno primerjalno oceno o kvalitetah, lastnostih in kompetencah slovenskih projektnih menedžerjev glede na projektne menedžerje, ki prihajajo iz drugih držav? Lahko primerjam kvaliteto, lastnosti, kompetence projektnih menedžerjev iz tujine in Slovenije, s katerimi se srečujem pri svojem delu. To so predvsem izvajalci storitev, ki jih na naših projektih najemamo. Veliko poslujemo z nemškimi, švicarskimi, italjanskimi, angleškimi dobavitelji in izvajalci, pa tudi s poljskimi, ruskimi, hrvaškimi na projektih, ki smo jih ali jih gradimo v omenjenih tovarnah. Usposobljenost projektnih menedžerjev je mogoče nekoliko višja v zahodno evropskih državah kot v Sloveniji in vzhodnoevropskih državah, vendar pa se iz leta v leto izenačuje. Do danes smo v Sloveniji po IPMA sistemu na ravni A - certificiran direktor projektov, certificirali poleg vas samo še dve osebi. Zakaj menite, da certifikata na tej ravni pri nas še nima več posameznikov? Vzrokov je lahko več. Eden od najpomembnejših sta motivacija in interes. Predvidevam, da projektni menedžerji tehtajo, ko se za certificiranje odločajo, ali se jim glede na svoj vložek to splača. Če ugotovijo, da jim certifikat ne bo bistveno povečal možnosti za napredovanje, se za certificiranje ne bodo odločili. Predvsem bi jih morala k temu spodbujati podjetja oziroma bi certifikat pomenil prednost pri pridobitvi zaposlitve oziroma pri napredovanju. Vendar v Sloveniji še nisem zasledila, da bi v kakršnem koli oglasu za zaposlitev projektnih menedžerjev bil potreben kot dokaz usposobljenosti certifikat. Drugi vzrok je verjetno še vedno majhna prepoznavnost. Projektni menedžerji se za projektno delo največkrat usposabljajo znotraj organizacij, v katerih delajo in velikokrat niti ne vedo za SLO Cert. Vzrokov je verjetno še več, ZPM in Slo Cert bi morala narediti še več pri promociji in prepoznavnosti oziroma doseči, da bi certifikat postal neke vrste strokovni izpit, potreben kot dokaz usposobljenosti projektnih menedžerjev. Tudi sicer v Sloveniji ravno ne blestimo po podeljenih certifikatih s področja projektnega menedžmenta. Če združimo vse možnosti projektnega certificiranja v Sloveniji, pridobimo na 100.000 prebivalcev v povprečju letno nekaj manj kot 2 certificirana projektna menedžerja, medtem ko jih na primer v sosedni Avstriji samo po sistemu IPMA pridobijo letno skoraj 16. Imate predlog, kako pojasniti to diskrepanco? Predvidevam, da projektni menedžerji v Avstriji z opravljenim IPMA certifikatom pridobijo boljše možnosti za zaposlitev in napredovanje kot v Sloveniji. Projektna mreža Slovenije Posebna izdaja, April 2011 37 Lahko za zaključek podate kakšen napotek oziroma nasvet bralcem v zvezi s projekti, morda projektnim menedžmentom ali projektnim delom in projektnim usposabljanjem, morda v zvezi s certificiranjem ali kaj podobnega? Vodenje vsakega projekta je svojevrsten izziv, zadovoljstvo po uspešnem zaključku projekta veliko, zato izkoristite vsako priložnost za pridobivanje dodatnih znanj in veščin. Intervju je opravil Igor Vrečko.