ISSN 0350-5561 ta fcoiMc tedna Jutrí^m oblačno in ádmo. popoldne deha faijasnîiev, V soboto veanonia senčno, proti večem kia jevne plohe in ne/ihte 00 p< 52 let ète\ritka 33 četrtek, "t "t. august S005 Ihdl V minulih Mih sose pri prikazu spusta flosa po refc/ Savinji flosarfi sročevali s težavami zaradi nizkega vodostaja. Letos so priéakovati, da bodo imeli težave zaradi hitre in visoke struge^ a so zadevo dobro "Ukrotili" in poželi aplavz med obiskovalci. Raziskovalni tabor tokrat v Od 16, do 23. avgusta bo 40 mladih iz cele Slovenije prečesalo naselje pod Graške Goro po dolgem in počez Kol ?.c desei polclij zapored (organizator prvi 11 šesiih je bil ve-Icnjski kulluriii ccnlcr) bo Inšii-lui za ekološke raziskave ERJCo Velenje ludi leios pripravil raziskovalni labor, Ta bo od 16. do 23. avgUMa. Lokral ga bodo »postavili« v Plcšivcu, na njem pa naj bi sodelovalo pribli/na 40 udeležencev. Vodja tabora Klemen Kotnik je AERODROM SLOUENJ QRADEG dobre >zabav9Í V tovarnah Gorenja je kljub dopustom zelo živahno povedal, da bodo mladi raziskovalci lahko delali in ustvarjali v devetih skupinah, kijih bn vodilo 15 i/.kuscnih menioijev. Pod njihovim vodstvom bodo udeleženci tabora ugotavljali stanje okolja na območju Plesivca. prcveijali kakovost voda, opravili bodo popise nekaterih živalskih in rasi Unskih vrst. se seznanjali z geološko podlago in s preteklostjo Plesivca ter oki^Iice. Prav tako bodo poskusali i/vedeti čimveč o ljudski glasbi in plesih, ki so doma v teh krajih, delal: bodo v likovni delavnici in se kot pisci, poročevalci, oblikovalci, voditelji preizkušali v novinarski delavnici. Večino časa bodo pre/iveh na terenu, nastanjeni pa bodo v plešivški podružnični osnovni šoli in v Ciostisču Volk. Poleg raziskovalnega dela in umetniškega ustvarjanja bo seveda v omenjenem tednu dovolj časa tudi za druženje, spoznavanje novih prijateljev, za šport in zabavo. Organizatorji bodo, kot ponavadi, poskrbeh àe /a kakšno prijetno presenečenje. Prepričani so, da bodo udeležencem tabora iz različnih slovenskih krajev dtievi, kijih bodo preživeilv naselju pod Cira^ko goro. gotovo ostali v lepem spominu. Glavni pokrovitelj tabora bo znova /avod KS za zaposlovanje, saj je institutu ERlCo uspelo pridobili na njegovem javnem razpisu kar nekaj potrebnega denarja. labor je namreč v precejš- nji meri namenjen dí)daincmu izobraževanju in poklicnemu usmerjanju štipendistov /oiso vega sklada, katerili štipenditorje omenjeni zavod. ■ tp tAiadi y/elenjàani so resnično veseli, da so pred Rdečo dvorano dobili skate park. Tudi v teh dneh, koje dolina zaradi kolektivnih dopuatov vedno zelo prazna, ^o-godkov pa skorajda rif, je skate park dobro obiskan. Mladi v njem preživijo tudi po več ur dnevno, kar se pozna tudi na vragolija h, ki jih izvajajo na elementih, narejenih iz nerjaveče pločevine. Menda gre tudi, ko so mokri, le malo drsi. To pa se letos zelo pogosto dogaja. Bazne postaje (še vedno) dvigujejo pritisk 300 SIT IMIH1» VKIJ^KJE Signali Bojana Špegel ^Jvljenje Je \vdno polno protislovij, (k/ nakdal Ùo\tk si nekaj teli, dobi. hoéť, da dobro deluje, sam pa včasih zaio ni pripravljen storiti nič. Sploh. cV sre za dobrobit več/e skupine Hudi od katere sam nifua niC. Kvečjetnu tveganje. Tole zwù malo zavito tn nerazitmljhv. a lo so moje prve misli, ko razmišljam o smislih in nesmisiHu ki ilh na področja pa'navlianja hazníh postaj za mobilno telefonijo treumno dopni^Cajo slovenski zakoni. Mobilni telefoni so jMsialí del vsakdanjika za većino Slovencev. Trije operaterji si vsako kto odretejo večji kos pogače, Slovenci pa stacionarnih telefonov skorajda ne uporabljamo wď. Razen v fjovezavi z interuetom. Th postajatm^ podobni Američanom, kjer bo kfnaln (rei/ina prebivalstva uporabljala le.^e mobilnike. stacJofiarce pa odklapljajo. Operaterji tta slovenskem se seveda trudijo, da svojim uporabnikom nudijo vsak dan več' motnosti za komunidjafiie preko mobil nika. Narašča število poslanih SMS $t>oročil, prav tako število MMSov, neredki pa so tudi inmrabniki tako hnenovane VMTS tehnologije. Vse to i>a od operaterjev zahteva, da poskrbijo za dober signal. zu čim manj črnih lis in dober sprejem, ikjstvo je, da mobilnike iiporabljatno .*;korajda vsi, od majhnih otrok ki šele dobro spregovorijo, pa do upokojencev visoke stara'ifi. Teli(fonirali bi torej v.si. ko pa nu)ra operater po. ruaši so besedo dobili slovenski misijonaiji. ki so na dopustu doma. Predstavili so sc Ri>k Gajšek z Madagaskarja. Aleksander Skapin i7 Slonokoščene obale, Janez Mihelćič, ki na univera v Kirgiziji poučuje japoničim\.Iože Letonja zMadagaskaija, l.ojze l.etonja iz Sibirije, Milan Kadunc iz Afrike in 1 lugo Deljčjak iz 1-Yanctxske Gvaiane. Vsi so se strinjali, da radi prihajajo na dopust, še raje pa se vračajo v dozcio. kjer opravljajo svojo poslanstvo. ■ mk Skavti v Belih Vodah v prostore podružnične šole v Belih Vodah nad Šoštanjem, v ka-lerih od konca junija 2003 ni več piiuka, seje sredi minulega tedna začasno naselilo 17 skavtov in skaviinj i/francoske^a Toulousa. (lostje iz Francije sc tu mudijo kot predstavniki države članice Fivrtipske skupnosti. Po besedah Tjaše Rehar. zadolžene za stike z javnostjo na Občini Šoštanj, bodo tu do 21. avgusta. »Namen njihovega labora je, da se poglobijo vase in da nekaj vrnejo skupnosti, v kateri bodo živeli ta čas.» V soboio so sc prvič srečali z domačini in se dogovorili. kakšno naj bi to sodelova- nje bilo. Urejali naj bi okolico šole. skupaj s člani Naravovarstvene /veze Smrekovec očistili del Smrekovca, pomagali kmetom pri delu na kmetiji in podobna». »Zahvalila bi sc društvom • že omenjimi /vezi Smrekovec. tabornikom r^jsiega gradu iz Šoštanja, šoštanjskim planincem ter seveda domačinov Belih Vod, pri katerih bodo nabavljali hrami - za njihovo pripravljenost sodelovati s skavti iz I Vancijc.» Kot je še povedala Reharjeva, so se predstavniki francoskih sksviov mudili v občini Šoštanj maja letos. Ogledali so si kraje in bili nad lokacijo v Beiih Vodah navdušeni, zalo so se odločili /ju piksla vite v tabora v soli. Sedaj še soglasje Tinančnega ministrstva Pred tednom dni je občina sprejela sklep ministrstva za šolstvih in špt)rt o priznani višini sredstev za sofinanciranje izgradnje športne dvorane v višini 115 milijo nov tolaijev. Toliko denarja so v občini /a te namene ludi pričakovali. Poleg lega sklepa morajo sedaj pridobili še soglasje ministrstva za finance, na katerem pa upajo, da kakšnih težav ne bo. Na osnovi omenjenega sklepa bo olKina zahtevala od ministrstva za šolstvo in šport še uresničitev sklepa, ki ji ga jc to iz- dalo lani, in sicer o sofinanciranju športnega nadstandarda v višini približilo 30 milijonov lola rjev. Zapora ceste do 25. avgusta /aradi del pri izgradnji avtt>bus-nega iz<»gibališča pri rovi osnovni šoli v Šoštanju je cesta mimn šole od 27. julija zaprta. Po predvidevanjih naj bi bila zaprta do 25. avgusta. Takrat naj bi namreč načrltivana dela končali. Bt) pa izgradnja i/ogibališča siala več, kot so predvidevali. Koliko več, na občini Šoštanj ne vedo, ker gre za republiško naložbo. ■ tp Iz občine Šmartno ob Paki Razpis za zbiranje ponudb za občinska priznanja in nagrade v teh dneh je občina objavila razpis za zbiranje ponudb za podelitev letošnjih občinskih priznanj in nagrad. Pííbudtí za podelitev grba občine, plakete občine in naziva častni občan lahko podajo strokovne ustanove, zavodi, društva, organizacije in ludi posamezniki. Piibudc bodo na sedežu občinske uprave zbirali do vključno 30. avgusta. Iz vaških skupnosti / razširitvijo cestišča, boljšo ureditvijo odvodJijavanja in zag-kacijah, kjer priključitev na sistem kanalizacije v občini ni umna ali tehnično izvedljiva. V naslednjih dneh naj bi bil namreč izdelan predlog I-okacijskega pny grama čiščenja odpadnih voda in odplak za celotno področje občine. Dela pri izgradnji male čistilne naprave v Slatinah naj bi končali predvidoma do sredine letošnjega novembra. Petrol začel postopke Oeorav v zadnjem času ni manjkalo ugibanj, ali bo podjeije Petrol iz Ljubljane zgradilo bencinski servis tam. kjer ga predvidevajo p rosi o rs ko ureditveni akii Občine Šmartno oh Paki ali na k^kaciji, Kfer bi ga želela Kmetijska zadruga Šaleška dolina, je danes jasno: bencinska servis bo stal v Rečici ob Paki, torej lam, kjer to predvidevajo prostorski akti. Podjetje Petrol je že začeh) postopke za pridobitev potrebne dokumentacije. Občinsko vodstvo upa, da Petrol ne bo predolgo odlagal izgradnje tega prepoireb-nega objekta. Prostorska konferenca o spremembi lokacijskega načrta Sredi minulega tedna je občina pripravila prostorsko konfcretico o spremembi lokacijskega načrta za uredilev središča občine. Spremembo so predlagali projekianti. ki so predvideli izgradnjo šestih stanovanj več, kot lo pred^de-vajo obstoječi načrti. Na prostorski konferenci so občani največkrat izpostavili potrebo po primerni ureditvi dovozne poti na gradbišče, izgradnja zadostnih parkirnih in /členili površin. Podane pobude biîdo projektanti, urbanisti ir investitorji upoštevali glede na možnosti. Župan Alojz Podgoršek upa, najbrž pa tudi občani, da bodo investitorji končno pridobili gradbeno dovoljenje za vse predvidene naložbe (dva stanovanjska bloka in market) in pričeli iim prej urejali. Bali seje, da bodo zahtevni in dolgotrajni postopki trajali predolgo oziroma se bodo zavlekli do roka, ki ga je Stanovanjski sklad Republike Slovenije kol sofinancer postavil ()b:ini Šmartno ob Paki za začetek izgradnje neprofitnih sianiwanj. To pa je 31. (iktober letos, ■ tp MALA AMKETA Kaj pa^ če ni nič res? Ali mediji manipulirajo z ljudmi? - Včasih se zdi, da se novice pošteno razlikujejo v 21. stoletju je medijem uspelo postati del našega vsakdanjika. Krojijo naša ?.ivljcnja, nas usmerjajo in večini ljudi ustvarjajo njihovo osebno mnenjCs Vzpostavljajo in določajo javne teme in s lem napovedujejo listo, o čem naj ljudje nrislijo in razpravljajo. Mediji konstruirajo (svojo) realnost in lako ponujajo "rcsnico", ki pa ni nujno vedno prava. Ljudje se vsekakor zavedajo te plati medijev, še vedno pa je nekaj tisiih, ki slepo verjamejo vsakršni izvedeni informaciji. O tem, katere medije spremljajo in do kolikšne mere le-ti vplivajo nanje, smo povprašali naključne sprehajalce. Karlo Lovriè: »Spremljam predvsem internet. Včasih pre-ISH^HI^h berem tudi Večer pa Žurnal, od revij ^Hr^^^P pa predvsem raču-Hb nalniške. kot so Mo- ./^^^d niior ali pa Računalniške novice. Verjamem. da je resničnih približno 70 odstotkov informacij. Vsakdo si lahko izmisli, kar si hoče. rodosiojne. Ce bi pogledali na medije kol celoto, menim, da niso ogledalo realnosti.« Maksimilijan Pritržnik: »Spremljam dnevna dogajanja v tisku, radiu in televiziji, vendar največkrat verjamem tisto, kar sam vidim, ker je v medijih preveč manipulacije. Televizija Slovcrija se mi zdi najbolj nerealna. Zame najvplivnejši medij so lastne oči in ušesa. Novinarjem siccr zaupam, ampak ti pišejo kar morajo, oziroma objavijo listo, kar lahko. Mediji nasploh pa so politično zelo pristranski.« Vesna Zelenko: »Največ spremljam dogodke prck<3 inierneia. Veijamem ti- Rumene novice so seveda najmanj ve- stemu. kar preberem, saj mora biti in- formacija, če že pride v medije, golobi resnična. Res pa je. da vsi radi vsiljujemo svoje mnenje drugim. Vseeno sc mi zdijo dnevni dogodki shka realnosri, ostalo pa je lahko manipulacija. Mediji nam predstavljajo nek ideal, ki v resnici sploh ne obstaja. Veliko je negsiivnosii, ki pa je verjetno edini način, da ljudi približamo k stvarnosti Nives Hudej: »Od vseh medijev največ prebiram Delo, ki je dokaj sigurno in strokovno. Verjamem, da so medij) sicer politično pristranski, sploh revija Mladina, ki je zelo levičarska, ali pa Sobotna priloga v Delu. Mediji so polni manipuliranja in hkrali slika realnosti. Veliko ljudi si ne zna ustvariti lastnega mnenja. Mislim, da televizija in radio včasih prikažeta samo eno plat zgodbe. Ogromno pokazanega je predvsem negativno,« Žejna Ibrakič: »Dogodke največ spremljam preko televizije, kjer gledam pííročila. Vse kar vidim, zagotovo ni res. Slika je dokaj resnična. ampak tudi ta ni vedno sigurna. Ravno tako tudi časopisi, v katerih se veliko informacij tudi doda, predvsem zaradi denarja. Pa še politično so pristranski.« ■ Mojca Krajne, Tina Pandža Éj AS idali: teaetso^aiožnSk) U) RTVaiiba. d.oj).i6i8fi]e. IttO) ob MrtUi. p»am$2n993i evaSa je 300 5fT. me&e^na teroćnire 1.200 Sit KíirtKBína naročnina $ 450 SIT, polletna naročnina 6.65Û SU, lerna naročnina 12.$00 SIT UrMotttvo: Zakoèek ^direkior). Slana Vovk (odooťorni utednk). Uriern Krsit^nančnc {»rno^r^ urednlks), Jane: Piesnik. T^a Pođooiiek, Bojara špáQál (noMnarp), Mira ZatoŠak (orednba ladija), Janfa Ko§ift»ŠKg$( (lelinićna uieOníca). Tjmáž Oer^k (oblUtovafec). Profaginh; Mrta Juq (vodla pnjpsganw, fconecnik, Ju(6 BanfinA (pfopaganút^a); %9M ivediAM la upravft d3?0 Wmia. UAfčen 2a. p.fl. m, talalon 1031 17SO.teldulO»8S7 4843. TRH • Nova LB, nilomilB ki ant. priprava: Nai ta új3.o. Ttk T^ffi SETd in razvijajo.«Razvoj je vedno neiz-peta pesem. Nikoli nima konea. Vsaka firma, ki bi zanemarila razvoj, hi začela avtomatsko propadati in tega si res ne želimo.* pravi Kosec in dodaja, da se v tem času v (jorenju sicer ne ido-gajajotf tako velike stvari, kot jc bil Navis (veliko skladisče), ki se je videl daleč naokoli, /ato pa je ogn)inno novo sli v vseh programih. Odmevna je bila nova generacija hladihuvzanirzovalnih aparatov, dopolnjujejo pa tudi vse pred tem prenovljene programe z vedno novimi in novimi izdelki. ^ Novi aparati gredo odlično v promet, Najbolj srečen sem in zame je največja nagrada, ko me kupec pokliče, da nujno potrebuje več proizvodov, kol jih je naročil, in 10 se je v /Jidnjih tednih pogosto dogajalo.« pra\à Franc Kosec, v tem trenutku pa imajo seveda največ dcl.i z novo generacijo izdelkov Pininfarina 11. ki bo »prišla« na tržišče septembra. Kakšna bo. je in ostaja velika skrivnost» snovalci pa znova napi)vedu- Franc Kosec, v upravi Gorenja zadolžen za razvoj in kakkiobra letos. ko bodo v njem (lo bo v Velenju po 22 letih) pripra^li hišni sejem (rorenja. Center bo sodo ben, razprosiiral se bo na .^.000 kvadratnih metrih, cîb njem pa bo tudi dovolj parkirišč /a obiskovalce in kupce, I.oiiii so se tudi prenove že močno dotrajane upravne siavbe. ki so jo v Cîore-nju radi poimenovali rjava stavba. *Zdaj bo morala dobili drugačno ime, saj jo bomo prcoblekli v alu-ksiran aluminij,« poln optimizma pravi i'ranc Kí^sec. Na južnem deiu industrijske cone Gorenja gradijo sodoben razstavno-prodajni salon, ki ga bodo odprli 3. ko bo v njem hišni sejem Gorenja (v Velenju ga bodo znova pripravili po 22 letih). V zadnjih letih so v Gorenju prenovili vse tovarne in proizvode, zdaj pa je prišla na vrsto tudi upravna stavba. Pol dneva prej, kot so napovedali Redni letni remont na sistemu daljinskega ogrevanja Šaleške doline stal 22 milijonov tolarjev - Uporabniki na območju Šoštanja in Topoišice so imeli toplo vodo že v soboto - V Termah Topolšica več pritožb gostov Tatjana Podgoršek Od minulega četrtka do vključno nedelje. 7. avgusta, je 45 zaposlenih poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje v sodelovanju z delavci treh podizvajalcev opravilo redna letna remontna dela na sistemu daljinskega ogrevanja šaleške doline. Več kol 30 tisoč uporabnikov je bilo v leh dneh brez tople vode. Po zagotovilih tehničnega vi)dje poslovne enote Hnergetika Ervina Miklavžiiie so dela polekala, kot so bila predvidena- Prve upt>rab-nike na območju Šoštanja in Topoišice so po popolni zaustavitvi sistema minulo sredo priključili na daljinsko ogrevanje že v soboto ob 16. uri. na nekaicrih predelih mesta Velenje pa proti jutru v nedeljo. Normalno stanje so na sistemu zagotovili omenjenega due po 12. uri. »Pol dneva prej, kot smo napovedali, smo na sistem znova priključili prva gospodinjstva. Glede na to. da reklamacij praktično ni bilo, so opravljena dela izvedena kakovostno in v najkrajšem možnem času. Tako bomo sedaj lažje ziîgoiavljali zanesljivo energetsko oskrbo v času prihajaji)če ogrevalne sezone.» Popolna zaustavitev sistema je bila nujna, saj med obratovanjem potrebnih de) mi>rejo opravili. Kdaj naj bi prekinili dobavo tople saniiame vode, so se (po zagotovilih) uskladili z vsemi večjimi odjemalci toplotne cnei^ije (Gorenje. Premogovnik, hoteli ...). Zamenjava dotrajanih naprav na glavnih cevovodih ter vitainih strojnih in eleklro delov na toplotnih postajah, podposlajah ter v centralni energetski postaji je stala približj]o 22 milijonov tolarjev. In haho so se nzftašU^ v dneh brez tople ixxte v nekaterih rtsta-novah? Direktorica Doma za varstvo odraslih Velenje Jiilijana Croselj je povedala, da posebnih težav niso imeli, saj so bili o rcini>niu sistema daljinskega ogrevanja obveščeni pravočasno. Za lake pri-mere imajo na voljo večji bojler, s pomočjo katerega so /iigotavljali oskrbovancem osnovno higieno. Za nepokretne so uporabili ludi posebne pene. »Smo prebrodili ta čas. Smo pa morali drugače organizirati delo in tudi daljši čas so zaposleni pri oskrbi varovancev opravljali vsakdanje naloge, kol sicer.« Tudi v Bolnišnici To pots) ca zaradi zaustavitve dobave lople sanitarne vode težav niso imeli, /e pri priključevaiíju na sitem daljinskega ogrevanja Šaleške doline leta 1995 so namreč predvideli možnosti izpadov in uredili rezervno ogrevanje. K takšni rešitvi jih je vodila tudi zahieva po zagotavljanju ogrevanja v more-biiuil) izrednih razme rah. V Naravnem zdravilišču Terme Topol.šica pa so imeli letos zaradi rcmonia obilo pritožb gostde nimamo. Da bi za take razmere uredili dvojni sistem ogrevanja, bi bilo za nas predrago.« je povedala direktorica Term Topolšica Lidija Fijavž Špeh in dodala, da gostje težko razumejo »nujno zlo«. In posledice? Nekateri gostje so se zadovoljili z opravičilom, večina pa je zahtevala popust, zato so akcijo ugodnosii nekoliko podaljšali. ■ V centralni energetski postaji so obnovili visoko in nizko napetostne elektro energetske naprave, transformatorjor elektromotorje črpalnih agregatov, elekto zaganjalnike, "^HjiS Bazne postaje (še vedno) dvigujejo pritisk Po trenutni zakonodaji se lahko mobilni operaterji v Sloveniji dogovorijo za postavitev bazne postaje tudi s posamezniki, sosedov pa nič ne » » _ _ vprašajo - Huda kri v Vinski Gori, na Gorici in Saleku - Se več baznih postaj zaradi tehnologije UMTS? Velenje - Večina Slovencev si življenja brez mobilnega le left) na sploh nežna već prcdsiav(iaU- OJ operalerja ludi zahteva, da lahko ncmoleno telefonira, pošilja SMS sponićila, s pomočjo tehnologije UM TS pa opravlja še dodaiiic storilve. ki luu jiJi (^peraletji ludi lepo zaračunajo. Zaliievs lorej dober signal, brez niolenj. Ib pa je dvorezeîî meć. Po vsej Sloveniji, kjer začnejo postavljati bazne posiaje za mobilno leleHh nijo, ki seveda zagotavljajo boljši signal, med ljudmi zavre kri. Pre-pn)slo ne verjaniejt), da uéiîiki se-vitnja. ki jih povzročajo bazne piv staje - U naj bi dosei;ali i>d K do 15 metrov veliko območje oh po slaji • niso škodljivi za zdravje. Da 10 ne drži. je težko di>kazali, saj so tudi škodljivi učinki, č^ obstajajo, ne btîdo pokazali kar čez noč. /alo nas je zanimalo, kako je država Slovenija /. zakonodajo uredila pogoje za postavljanje lako iment>vanih baznih posiaj, ki omogočajo uporabnikom mo bilne telefonije boljši signal. Tudi v MO Velenje je namreč v zadnjem lotu bilo kar nekaj hude krvi pri postavljanju bamfi ptv slaj. Nasprotovali so ji že v KS Šniarino, kjer stoji v cerkvenem zvoniku. Uspeha ni bilo. Prvič je resno zaropotalo, ko so jo postavili na Ctorici, na zasebnem zemljišču. Sosedje so javno protestirali. a dosegli niso (zaenkral) še nič. Postaja deluje, zasebnik je z dovoljenjem za postavitev postaje lepo zaslužil Potem sc jc lani smo se pogovarjali z niesřnim arhitektom Markom Vučino, ki se s postavitvijo baznih postaj in prostorskimi zapleti pri tem resno ukvarja žc nekaj let. Kúksni so po veljavni zahynodaji poRoji. kijih je poKtavila država za pasfai'itev /jazn/A pastaj za //tff-hiino telefonijo? »Leia 2002 je začel veljali nov zakon o urejanju prt^siora in zakon o graditvi objektov, ki je drastično spremenil pridobivanje d^h voljenj in vsega ostalega pri pridobivanju dokumentacije za prido bivanje gradbenih dovoljenj. V zakonu ni določeno, kdo točno dcv toča in izdaja gradbena dovoljenja. Je pa v njem jasno povedano, da za javne komunikacije in t{> vrstno infrastrukturo vse postopke pri izdaji gradbenih dovi> Ijenj vodi Ministrstvo za okolje in prostor. To velja za avtocesle, daljnovode, lelefonijo in tudi bazne postaje, saj slednje sodijo v telekomunikacijsko omrežje. Zakonodajalec Je v lem primeru za-obšel lokalno skupnost in krajane, /a manjše objekte je namreč doltíčeno, da gradbena dovoljenja izdajajo upravne enote, ki iščejo slranke v postopku, le se morajo s postavitvijo objektov strinjati. V primeru postavitev bazjiih postaj pa se je zgodilo, da Ministrstvo za okolje in prostor RS izdaja dovoljenja, ne da bi dovoljenje vprašali občino ali krajevno skupno: stavljena. Mobilni operater se enostavno dogovori z zasebniki, To spM ni lofficno. Ali se pri' pm'lja kakšna sprememba te za-lionodaje? «Mi smo na Ministrstvo za okcv Ije in prostor poslali že vehko pobud in kot lokalna skupnost opiv zorili, da je potrebno to proble-matiko rešili. Bazne postaje so moleč element v okolju, predvsem zaradi sevanja, ki ga povzro- Predstojnik urada za okolje in prostor Marko Vučina: -Po vsej Sloveniji ustanavljajo iniciativne tMŠhore, ki si prizadevajo za sprememixi zakonodaj pri postavljanju i>aznih postaj, V Vefenju je naè mici» ativni odbor zeio močan,» čajo. Je pa ludi res, da je včasih strah med ljudmi neupravičen, /ato smo v mesecu juniju v MO Velenje organizirali okroglo mi/o, na kateri smo ž.eleli vse zainteresirane, ki dvomijo v resničnost podatkov o škodljivosti sevanj ba/.nih postaj, podrobneje zg goče preprečili. Siolp za bazno postajo v gasilskem domu v Saleku. sredi spomeniško zaščitene vasice, že sloji. Bazna postaja pa še ni bila aktivirana. O vsem tem da jim ti /A primerno denarno odškodnino dovolijo postaviti bazno postajo. Občine in krajani, ki p{> stanejo sosedje postaje, pa niso stranke v postopku in nimajo prav nobenega vpliva na postavitev. Ciiavni slovenski mobilni operaterji Mobitel. Simobil in v manjši meri tudi Vega t{>rej zaobidejo ves postopek, kot so javne razprave, razgrnitve načnov In podc^bno, kiar je sicer predpisano za ostale gradnje v mestu.« informirati in hkrati soočili z mobilnimi operaterji. Zanimivo, da je bil odziv občanov kljub vabilu v vseh medijih v Šaleški dolini zelo slab. Očitna ljudje burno reagirajo šele. ko začnejo postavljali bazno postajo v bližini njihovega doma. Oe je ne, jih pa nič ne briga, saj imamo konec koncev v žepu vsi mobilni telefon in ho čemo, da dobnj dela. Ce signal ni dober, smstaje znižuje. Operateiji celo trdijo obralno. Prepričani so, da se vrednost zvišuje, ker je zagotovljen signal. Pi) pojem laičnem mnenju je to iz trte zvito. Vse nas je strah, kakšni bodo dolgoročni učinki tega sevanja, zato je treba naredhi več za osveščenost ljudi. Naj spomnim, da smo pred leti v Šaleški dolini vsi trepetali ali bo radioaktiven pepel res povzri)čil porasl števila rakavih obolenj. Raziskave so pokazale drugačne rezultate.« ^tiri bazne postaje v MO Velenje so dvif»RÍle kar nekaj prahu. Nazadnje postavitev bazne ptistaje v zaščiteni vasici Salek (v tamkajšnjem aasihkem domu), kjer ni» iiêt niti hiše ne more obnoviti, će ne upošteva predpisanih pogojev obnove. Ali tudi tukaj po twnutni zakonodaji ne more nihče preprečiti postavitve bazne postaje? *Tuje res dodaten absurd. Stari Salek je zaščiteno okolje, posebej še cerkev sv. A.ndreja v neposredni bližini gasilskega doma, kjer naj hi stala bazna postaja. Operater, v tem primeru Mobitel. je poiskal mnenje našega urada za okolje in prostor. Povedali smo jim, da je to področje spomeniško zaščiteno in da žc zaradi vizualne podobe postavitev postaje ne pride v poštev, Spomnimo se, da smo še pred nekaj leti dosegli, da so znižali grd slolp v gasilskem domu, kije dominiral nad cerkvico, kije zgodovinski spomenik. Takrat smo s to pobudo na našem uradu uspeli. Na tem istem gasilskem domu pa sedaj postavljamo bazno postajo. Kdo je bil iniciátor za to postavitev, osebno ne vem. Očitno pa sla Prostovoljno gasilsko društv pogodbo z Mobi- mreč v prizadevanja vključujejo poslance državnega zbora iz svojih liïkalnih okolij. V MO Velenje pa vemo, da moramo v vse pn>s-torske akte čim prej vnesti di)da-lek, da bo potrebn<3 pridobiti naše soglasje za vsako bazno poslajo. To je edina možna pot in lo že počnemo.« Ponavadi, ko se zakon spremeni, ta ne velja za nazaj. Bo tudi s tem tako? Bo mof(4)če bazne postaje, ki so zandi blizine hiš pwblema-tične, po nopí^m zakonu od'iira-niti? «/akon pi) spremembi za nazaj res ne velja. Naj pa povem, da recimo na Cîorici. kjer je bil doslej odziv ljudi najbolj buren, že tečejo pogovori s Si.mobilom, da bi bazno postajo prestavili na Koželj. To že proučujejo, vendar jim zaradi tehničnih težav to ne paše. Vprašanje tudi je, kdo bo presta- lelom podpisali gasilci. Mnogim od tistih, ki so pristali na lo, je sedaj žal. Ce bi hoteli po-godbo razdreti, bi morali poravnati veliko več, kol so za postavitev dobili, saj bi Mobitel zahteva) tudi odškodnino. Sedaj so na anteni že opravili prve meritve sevanja, ki naj bi bile zaradi majlmosti postaje zeh> majhne in v kralkem dosegu. Sam pa menim, da bodo morala preteči leta. da se bo lahko z gotovostjo trdilo, ali postaja ustvarja škodljivo sevanje ali ne.« Kristo Kosic, članico iniciativnega odl>ora za prestavitev bazne postaje na Gorici, smo zmotiti na dopustu, zato je bila kratka: »Naš odbor deluje. Mislim. da bomo uspešni, saj dogovori za prestavitev bazne postaje že tečejo. Res pa je. da se vlečejo, da Si.mobil zavlačuje, kar ni dobro. Jaz trdim, da prisotnost bazne postaje v neposredni bližini mojega doma čutim. vStrokovtijaki sicer pravijo, da sevanje ni šk<ídljívo, Resnica je, da ni dokazatu> ne da je in ne da ni. Mi enostavno ne želimo biti poskusni zajčki. Ce je v bližini našega doma objekt, ki bi lahko bil škodljiv, ga je treba umankniti, In to prej, preden se ugotovi nasprotno.« ■ usianavljajo iniciativni odbori u spremembo zakonodaje. Med njimi je tudi Ajdovščina, kjer so Ijuc^e pred kratkim z živim zidom preprečili postavitev postaje. Z njimi sodelujemo tudi mi. Tudi v Velenju imamo namreč močan iniciativni odbor na Gorici, ki hv hira za spremembo zakonodaje ua področju lelekoinunikacij. Olani odbora močno nasprotujejo delujoči bazni postaji Si.mo-bila na Gorici. Tudi to so postavili čez noč, bližnji se počutijo zelo ogrožene. V Črno vi so bila nasprotovanja postavitvi bazne pfjstaje med sf)sedi prav tako ve-lika. Po drugi strani pa vsi vemo, da signala na tem podnKju ni biltj, na Mobitelu pa so vsak dan dobivali ogromno, tudi do 100 klicev uporabnikov, naj ga zagotovijo. Na tem področju poskuša spremembe speljati tudi poslanec Bojan Kontič. Iniciativni odbori po vsej Sloveniji prav tako na- vitcv plačal, saj so stroški zelo veliki. Skušamo doseči kompromis, da bi hïkalna skupnost in inicia-livni odbor zagotovila prt)!ckino dokumentacgo z.a novo lokacijo, prestaviiev pa bi financiral Si.mo-bil. Dogwori se bodo nadaljevali septembra.« Ali še kje na področju MO Velenje potekajo dogowi za postavitev novih baznUt postaj? •Zaradi nove tehnologije IJMTS potrebujejo mobilni operateiji se več bazjiih postaj manjšega dometa. To pa pomeni, da tc postaje tudi manj sevajo kot večje postaje, ki pokrivajo velika področja. Upam, da bomo uspeli že prej spremeniti prostorske akte in da nas bodo morali operaterji postavitev □ malo denarja,^ Tako smo doslej »opravih pregled- Solčavskega skozi čas, en praznik smo namenili turizmu, naslednjega planinstvu, pravzaprav okroglim obletnicam dru-šivenih dejavnosti v kraju. Tema letošnjima prazjiovanja pa je bila povezovanje s sosedi oziroma iskanje naših skupnih točk. Kar V občini Solčava so v zadnjem letu nadaljevali ie pred časom začete projekte. Do konca letošnjega oktobra naj bi končaii dela pri ureditvi kanalizacijskega in vodovodnega omre^a. Ob jubileju nov prapor t' ^ . ft Predsednik PGD Solčava Peter Poličnik» " Ponosni smo na dosežene uspehe. Solčava, 5. avgusta - Prostovoljno gasilsko društvo Solčava letos praznuje X0-letnieo delovanja. .Tubilej so zaznamovali z razvitjem drustvciîega prapora na prireditvi v počastitev praznika občine Solčava minuli petek. Društvo šteje 75 članov, od tega jc aktivnih približno .'^O. Pa besedah predsednika društva Petra Poličnika, delujejo v eni od najmanjših, po površini pa med največjimi občinami v Sloveniji. Njihov požarno-va mostni rajon se razprostiral na 102 kvadratnih kilinnetrih. meji s sosednjo Avstrijo, občinami Jezersko, Črna na Koroškem In Lu-čami. Crlede na to. daje kar X0 «odstotkov površine občine Solčava poraščenih z gt^zdom. posredujejo največkrat v gozdnih požarih. l.eios so imeli doslej, na srečo, Ic en manjši požar, pred dvema letoma pa kar dva večja na zelo nedostopnem tereiiu. >^Oceniujemo, da smo za reševaiiic življenj in pretnoženja naših občanov zad^v voljivo opremljeni. Pred leti smo kupili za požare v gozdovih av-tocisterno Unimog. Z i>bčino Solčava sicer tvorno sodelujemo, vendar nam ta zaradi premalo denarja ne nore uresničiti vseh naših potreb, I .an i smo sicer kupili prav lako /a gozdne požare kar nekaj opreme, a je te še vedno premalo. Zato sredstva iščemo tudi drugje.« Kol je se poudaril Peter Poličnik bodo v prihiKinje njihove prednostne naloge takšne koi so bile doslej: skrb za posodabljanje opreme, preventivna dejavnost, izobraževanje članov, urjenje desetin ter pridobivanje novili članov. ■ Tp Logarski most - največja naložba celega mandata V občini Luče zagotavljajo občanom boljšo kakovost življenja s posodobitvijo cest in obnovo vodovodnega ter kanalizacijskega omrežja -Plezalni stolp za pestrejše preživljanje prostega časa mladih in dopolnitev turistične ponudbe -Tudi v prihodnje v ospredju infrastruktura Tatjana Podgoršek 10. avgust, godovni dan farnega zavetnika sv. Lovrenci, so občani občine l.uče izbrali m dan občinskega praznika. Prav na ta dan, včeraj zvečer, je bila v kulturni dvorani v Lučah druga slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta, na kateri so med drugim nekaterim najzaslužnejšim občanom podelili občinska priznanja in nagrade. Prizjianje občine je prejel Janez Zam^rnik (predsednik tamkajšnjega gasilskega društva), zlato plaketo so tokrat podelili prvič - prejeli so jo Ljudski pevci iz Luč, naziv častni občan (najvišje občinsko priznanje) pa so podellh Olgi S'ûjiT. Kol naîn je v pogovoru povedal lučki župan Ciril Rose. so v zadnjem letu izboljšali kakovost življenja in dela tibčanov predvsem z vlaganji v infrastrukturo. Tako so oh junijskem obisku vlade RS v Saša regiji predali svojemu namenu Logarski most. To je bila največja naložba doslej, veljala je dobrih 50 milijonov tolarjev, z njo pa so trajno povezali zaselka Ra-duha in Strmec. »Mosi je bil petkrat dražji od lesenega. Betonskega so zahtevali vodarji, nadomestil pa je pred pelimi leti v ka-lasimfalnil) poplavah porušeni most. Pel let smo čakali na p(3-moč države, a je nismtî dr>čakali. Smo pa v teh letih pridno varčevali. da smo ga lahko zgradili.» Poleg omenjenega mostu so v zadnjem času obnovili še vodovodno In kanalizacijsko omrežje ter cesto v spodnjem delu naselja proti Lučnici • v tako imenovanem i'arovškem logu ter v zaselku Strmec, kjer so pred 14 dnevi pre-plastlli 500 metrov ceste, v jeseni pa naj bi posodobili še drugi del. »Do leta 1994 nismo imeli v ob- Župan Občine Luče Ciril Rosc:«> Letošnji občinski pro* račun je bil po rebalansu -težak' blizu 270 miiijonov toiarjeVf od tega so za naložbe (skupaj s privarčevanim denarjem iz prejšnjih let) namenili kar 112 milijonov tolarjev," čini niti meira asfaltirane občinske ceste. Imamo pa jih 140 kilo metn:)v. Za njiluMj posodabljanje in vzdrževanje namenjarac^ precej denarja 1er vsaj takon tudi občanom v odročnejsih zaselkih zagcv lavljamo vi5jo raven življenja. Upam. da bomo do konca mandata lahko obnovili vsti. Nedelja, 7. avgusta Britanskega dr/^vljana llaruna Asvata, osumljenega vplelen5>sii v teroristične napade v Londonu 7. julija, so iz Zambije prepeljali v Veliki) Britanijo. Po poročanju britanskih in ameriških medijev naj bi bil osumljen, da je organiziral štiri samomoriJske napade v Londonu. Izročitev Aswata je zahteval ludi Washington, in sicer zaradi poskusov vzpostavitve terorislič-fiega kampa za uijcTije v ameriški zvezni državi Oregon. Predlog Lvropske unije za rešitev jedrskega spora je zavrnil tudi iranski zunanji minister Kamal llarazi. Kompromisni predlog Nemčije. Trancije in Velike Britanije, ki se pogajajo v imenu HU, je po njegovem mnenju brez vrednosti, saj ne upošteva zahtev Irana po lastni proizvodnji pogonskega goriva. Kompromisni prcdl(}g treh držav unije priznava Iranu pravico do miroljubne uporabe jedrske enei^ije. dokler bo Iran jedrsko gorivo dobavljal na /ahodu. Ponedeljek, 8. avgusta Japonski pariament je zavrnil re- formo poštnega sistema, zaradi česar naj bi premier Džuničiro Koizumi razpisal predčasne vcv lltve, Zavrnjene reforme predvidevajo privati/Jicijo japonske pošte, ogromne finančne institucije, vredne okoli iri bilijone dolariev, ki zaposluje 250.000 ljudi. Privatizacija pošte je bila ena i/med glavnih reform, ki jih je Koizumi napovedal ob prihodu na oblast leta 2001. Velika Britanija jc za dejavnosti Mednarodne ustanove - fundacije za ra/miniratijc in pomoč žrtvam min (DT) - namenila novo donacijo. Sporazum o tokratni donaciji v višini milijona britanskih funtov, ki je že tretja britanska donacija, sta v 1 jubljani podpisala britanski velcpi>slanik v Sloveniji Tim Simmons in direktor m* Dorijan Marušič. Tokratna britanska sredstva bodo namenjena za razminiranje v Albaniji. BilL SĆG in Azerijajdžanu. Torek, 9. avgusta Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je odvzel imuniteto nekdanjemu nabavnemu uradniku /N Rusu Aleksandru .lakovlevu. ki se je pred tem že prt>stovoljno predal zveznemu tožilstvu južnega območja New Yorka na Manhattnu pod vodstvom Davida Kellyja in priznal poneverbe, prejemanje podkupnin in pranje denarja v okviru (in Tunaj njega) humanitarnega programa /N za Irak z imenom Nafta za hrano. Neodvisna preiskovalna komisija (IIC) pod vodstvo m nekd a nj ega pred s ed ti i ka ameriške centralne banke /veznih rezerv Paula Voickerja je Annanu v ponedeljek poslala svoje tretje vmesni"» poročilo o preiskavi škandala Nal\a 73 hrano, kije ludi zadnje pred celovitim obsežnim piv ročilom. ki bo objavljeno septembra in bo pojasnilo vse, kar še ni pojasnjeno glede morebitne krivde Anna novega sina Koja ter generalnega sekret a tja /N. žabjcr perspektiva Med iskalci tudi tisti z vrha \ Tltdi 'ex' poslanci težko do službe - Na Trojanah bodo lopate počivale, na Lopati še ni počivališča - Slovenci gredo ! I radi na Hrvaško, Hrvati Slovencev kot turistov nimajo radi, bolj turistke - Slovenski vrh na slovenslœm vrhu | e efi Mar, da kar velja za Jnam v cehïli, v cehu ne u^lja liiJl ^^ ZÍÍ našo r^pjo. Pri nun zaradi aiečajev in likvidacij zadnji čas ne-KJ zapa%krmi raste, na državni ravni pada. V zadnjem /en/ res le za peli no odsloika, aje to se vedno bolje, ko! du hi biio iskake\ Zúix>siitve vse več. Podatki n/di kažejo, da do dela ne pridejo težki) le »navadni* oi> čani. tudi pmvj poslancev pKjšnje^a sklica še ni našlo dela. In ko se jim bo hnalii izlekh leto. ko so še upravičeni do piače, se M morda kdo od njih znašel na zavodu za zaposlovanje. Ce seveda ne laktizIr(ýo in pač čakajo, da izrabijo ugodnost, kijo imajo. Za nekatereje pnísenetljiw, da na delo /te čakajo le poslanci iz nekdaj vtrdilne siranke, k/ je na zadnjih wUtvah izgubila veliko poslanskih mest. ampak indi nekateri iz vrsi se-datlje })i)ziciie, ki se niso uvrstili v /mlanke klopi. Očitno forej vsi le ne paskrbijo za Asvoje«. i^fslanci if I vsi dratii. ki se v Izubijano vozijo s lega konca Slovenije, bodo od jutri dalje imeli lažjo pot. Končno bo z avtocesto povezan ves del od Maribora do Kopra, saj bodo odprli ludi predor po{i Trojanami. Nekateri tamkajšnji stanovalci, ki so nitKno čutili gradnjo predora, posledice pa so še dobro vidne na njihovih objektih, so jutrišnjo otxxiritev luHeli p{>pe.siriri s prolestom. saj se ni.so dobili plačane odškodnine. A so zaradi obljub Darsa. da Jim bo vso škodo p^mivnal, kasneje pa sam demr izterjal od italijans kega izvajalca, od te%a menda odstopili. Ce res. Iwmo videli jutri. In ko so dela na tem odseku konCull in je Slovenija z avtocesto po-vezana tuJ Pohorja do morja, na í.ojxiti pri Celju, kjer so lani odprli nov crlfski zaJtodni avii)cesir/i />riključek, če vedno niso zasadih lofxit za f)0-čtvahšče. Ciolovo .se nekateri še sponmite, da sta .se pred leti za to lokU' cijo najbolj jispoprijelatf družba Plesnikove Jožice iz Logarske doline in znani $o.srinec z našega območja Zvone Storman. Zmagala Je Zgornje-savinjčanka, a gradnje še Zila/ niso začeli. Nihče še ludi ne ve, kdaj jo bodo. in kdal ho tu sploh zra.'.el velik počivaIno-rekreaci/.ski center z ^mu-zejeme gradnje sJo\emkih avtocest. Mr/oge Shnvnce pa v teh poletnih dneh bolj roti Triglavu. Zaradi IJO-leinice Aljaževega stolpa. Na iriglavu se je zbral dobršen del državnega in cerhenega vrha in prece} tislih vmes. Slavje je sicer nekoliko pokvarilo in .skrajšalo slalx) vreme^ toda ttidi na tej slovesnosti so se ix>leg veliko drugega mnogi spomnlh tudi našega ekstremnega alpinista Tomaža Numarja, kije prav v listih dneh začel preživljati syoje težke dneve v .Kieni Nanga Parhaia v daljni Aziji. V.sienije ostal sam, a, kot v mnogih drugih ire?ntfkih. ko se kdo Oi/ nas ztuýde v tesnih težavah, s fiodfrnro mnogih Slovencev. Tudi z državnega vrha. ■ k 1 Naporno pnjateÊistvo Jure Trampuš 7^itnsiična ladjica, kakršnih je po dalmatinski obali ogromno, se je okorno premikala med nenaseljenimi otočki, za sonce pa .se je tisti dan zdelo. da ki zažgalo še tiste o.samljeno presu-.šene ra.stline. ki so jdašno usijevale po ogole-lih pobočjih. Tipično poletje. Na barki seje stiskalo skoraj HK) turistov, med tiiiiui Poljaki, Cehi. Slovenci, ceh kakšen Nizozemec ift italijan. Sedeli smo na krom te okorele ladjice, leno srkali bevando in strmeli v morje. Bilo je tako vroče, da se še ribam ni ljubilo plavati. i'A ieste, kateri sta najveçji itapaki. ki jih Je med ustvarjaiijetn zemlje naredil bog?<* je enakomeren trušč motorja prekinil .Slovenec, ki sem ga spoznal, ko smo se pred nekaj urami v enem od zalivov prerivali za brezplačno pon-ijo na o(iu spečenih rik »^No. dve najve(ji«, je {miovil vpraša-rtje, kol da hi .si s tem želel dvigniti vredrmi. »Prva je tu. da Je da! tvusUmanom nafto.'^je navrgel ixmumlsko pin druga, da je dal Hrvatom morjem. Kljub vr ladja ustavila in da se bomo lahko kopali. Bila je le šala z malce zavisti. Nič več in nič ujanj. A takšen odnos Slovencev do sosednje Hrvaške ni enastranski. Hrvaški ^^čertijl list je tako pred dnevi olijavil odgovore na vimšanje. kcv si njihovi bralci mislijo o jfteritoriahnh pretenzijah Slo\etKev<(. Eden izmed f)ra}ce\'Je recimo t^atňsal, da nal si Slovenci zaželijo Trsiu. bodo videli, kaj bodo dobili. »Nekatere ptice trkajo na dreve.sa. Takšni so H SlowH'i. ki vedno trkajo in nmlijo. da bodo našli luknjico, skozi katero bodo prišli no Hrvaškof. Drugi je bil .k* bolj ogorčen. ^Slove/Ki bi imeli zastonj. Naj plačajo kot o.siali tujci, ki vsakodnevno kupujmo /lašo obalo, otoke, vikendice^. Jasno, Slovenci zase zahtevajo kar celo »Savudrtjsko uvalom, nekaj, kar ni njihovo. >>tia koticu pa naj bodo sreč/H, če bodo po arbitraži dobili le delček^. Nesjfodobnili napetosti tned /lapornimi prijatelji je se\'eda mnogo. .Na slomiski strani segajo vse od zamere pokojnemu Tudjmanu, ker med nui/nosv()jitveno vojno ni hotel blokirali konvojev Jugoslovanske vojske, ki so se na osvajanje zveznih meja jxnlale tudi iz vojašnic na hrva.šketn ozemlju, pa do tako ř>analne i/ialenkasti. kot je ponutnjkattie titrističnih informacij v slovenskem jeziku. Nekaj. kar Hrvati pojasnjujejo z doimmv, da .skoraj vsi Slomici razumejo hrvaško, a hkrati pozabljd/o. da znanje in razumevanje tujega jezika ni tutjno [mezatio z nacionalnim potiasotn. Hrvati imajo svoje argumente. Slovenija nuj hi se polastila prihrankov htyaških vaičevalcev. brez prave iiotrel)e naj bi Jim odkloiydi elektriko Iz mtkiearke. zasedla Trdinov vrh in tiamenoma zavlačevala izgradnjo južnih krakov v Sloveniji .sicer zelo rahiflčtiega avioce.st-nega križa. Tem je dovolj, da se državi Že skoraj petnajst let pri.si-I jen o nasmihala, prirejata medijske sestanke, podjnsujeia sporazume o izogibanju incidentov, kipa se praviloma vedno /)rekršij'o. še preden začno v resnici vellati. Kot da bi bih» tnilitičnim elitam obeh držav v i/iteresu, da med sosedatna obstajajo nere.sena vprašanja. kijih lahko vsaka oblast izrablja v notrunjepoliličnih bitkah. A vrnimo se k ix>čitnicam in na barko, ki .seje za.sidralu sredi Komatov. [Judje, ki .so .skakali v vodo. so bili iz različnih držav, različnih narodtiasti. maîki, ženske, oiroci. /n morje Je v.se hladilo na eftak način. Ne glede no potni list ah jezik aH politično elito, kije v neki oddaljeni pre.sioln id jezna, ker se Ji je nivtio i)okvarila kiuna. ^koda le, da se tistega dne v okolici ni prikazal še kak^eti deljin. Potem hi bil izlet popoln. ■ »•»'«AS Za naročnike kar 9 številk zastonj! tîkoristW ugodnosti, ki jih Imaio nofoCnikl tednto No5 Ne voU ie dosftTva na dom, ampak tud ntilo œna. PloSb cek>}eln« noroCnIne vam pflnoiSa kar devet£tevllkzQ5ton|. Za ncroûilke pa so ugodnejie tudi cene metih oglosov In zlivat, tzkoristife čobro ponudbo. In kako se lohko naročite na NaS čas? Pokličite 03/8981751. Harotilo lahko ^íňt tudi po a-peit): pnss^nasus.^, pi faksv 13/ >97 M ta aO M HSdovu. nwčeva 2a, 3320 Velenle. OBJAVE Energetski nasveti /a obnovo sir«hc na slanovaiijski zgradbi se danes od]«)č8ino predvsem iz naslednjih ra/Jcjgov: • siruha jc pokrila se z dzhestno kritino, in ker po/naino slabe lastnosti a/besla, sc ga želimo /nebiti; • podstrešje, ki je bilo doslej neizkoriščeno, name-ravamiiokrai je to edina sprememba na strehi in lastnika najbolj muči izbira nove kritmc. Ko je kritina i/brana, je te/ava rešena. Navidezno. Stara kritina. če ni azbestna, je gradbeni odpadek in sc odpelje na odlai^ali^če gradbenega materiala. Pa tudi na poljsko ali gozdno cesto, ker se sistem ravnanja z odpadki pri nas šele vzpostavlja. Za azbestno kritino mora po predpisih poskrbeti krovec • za pravilno demontažo in za odvoz na predpisano deponijo. Nato se glede na izbrano vnto kritine pripravi ustrezna strelna naležna oziroma pritrdilna konstrukcija. V večini primerov to pomeni, da se Spi-rovci podeskajo, deske pokrijejo s sekundarno fo» lijo ali strešno lepenko, naredi se prezračevalni kanal. pribijejo late in streha pokrije z nnvn kritino. Za Itkofvam krovec zaupa še spodbudno informacijo. dajeslisa], da država nekaj denarja vrne. če zamenjate azbestno kritino, in vas usmeri v energetsko svetovalno pisarno. Informacija ni točna in ni popolna. Subvencij za /^menjavo kritine doslej se ni bilo, so pa ugodni krediti. Subveticija je možna Obnova poševne strehe samo /a uCinktîvitn rabo energije, torej za ("pîotno izolacijo strehe. V opisani konstrukciji je podeskanje strehe nepotreben stroSck, ki dostikrat celo moti pravilno del(v vanje strelne konstrukcije. Cc so deske položene tesno in še pokrite s strešno lepenko, p-tek dela je takrat seveda nekoliko drugačen, kol je opisan v 2. odstavku. Taka. termotop izvedba lopliv tne izolacije, je prikazana na sliki (vin Usnlna inz^ niring. Streha). Vloga prezracevanega Toplotna izolacija strehe sloja, paro prepustne kritine in parne ovire Tudi za obnovo strehe velja Pravilnik o toplotni zaščiti In učinkoviti rabi energije v slavbah. Predpisana je toplotna prehodnost strehe in s tem minimalna debelina toplotne izolacije. Večkrat naletimo na primere, ko je pod streho že stanovanje, pred kriiikim je bila zamer\iana še kritina in subvencija bi priSla še kako prav. Toda priložnost je zantujena, ker je običajno toplotna izolacija samo med špi-mci in je njena debelina le 10.12 ali 14 cm, name- Prva naloga sekundarne kritine je zaščita toplo tne izolacije in lesene konstrukcije pred vremenskimi pojavi, če pride do poškodb na strešni kritini. Za vodo je neprepustna, preprečuje pa tudi vdor vetra v toplotno izolacijo, zato je priporočljivo, da je na vseli stikih zlepljena. Že imeni parna ovira in parna zapora pcwcsla skoraj vse tudi o vlogi te folije v strešni konstrukcui. Skozi parno zaporo, če je pravilno položena, para ne more in do kondenzacije v strehi ne pride. Neprijetnost je samo la, da tudi vlaga, ki je ostala v gradbenih materialih« ker so se le ti navlažili v skladišču, med delom ali med transportom. ne more dolg<î časa iz konstrukcije. Pri parnih ovirah vedno prihaja tudi do kondenzacije v slrešni konstrukciji. vendar vlage ni veliko in se v poletnem času lahko pt)suši. če so le posamezni sklopi pravihio izbrani in izvedeni Najnovejše parne {jvire so hibridne parne pri katerih se lastnosti pn^di-ranja vi^dne pare skozi folijo spreminjajo. Sptîsobne so zadrževati vlago kt)t pivnik. Vcc vlage vpijejo, bojj postanejo zaporne za paro. Pri ustreznih kli-matskih pogojih se lahko hitro osušijo z oddajanjem vlage v zwtanjo atmosfero ali pa v suh in ttv pel nntranji prostor Prezračevanj sloj zraka v strehi je tista oto)lica. ki je namenjena in narejena za sprejemanje in odvajanje vlage iz strešne konstrukcije, /rak v tem sloju se mora gibati od na pušča pnni slemenu. Će gibanja ni. ni Lranspiïrta vodne pare iz strehe, ampak naslaja kondenzacija običajno na hladnih površinah za toploto dobro prevodnih kritin (npr. pločevinastih). Mnogo bolj neprijetna je kondenzacija lik p(td sekundarno kritino, v sami toplotni izolaciji (zaradi premajhne debeline topUnne izolacije» netesno položene parne zapore ali ovire ... ). Ta vlaga uničuje leseno konstrukcijo in izniči energijske prihranke toplotne izolacije. Zato mora imeti zrak čim bolj neoviran vstop in izstop iz prezračevalnih kanalov. Neto odprtina na napušču mora po predpisih bili vsaj 1/500 površine strehe ali vsaj 200 cm2 na meter dolžine napusča. Prav toliko ali več pros-lora potrebuje zrak tudi na slemenu za izstop. Ovira /Ji pretok zraka so lahko tudi dimniki, strešna okna in druge konstrukcije, ki posegajo v zračni kanal ali ga celo prekinjajo. Glede pretoka zraka so bolj i^odnc strme strehe kot položne. Na vse te in še druge deiajieje potrebno pomisliti žc na zjčelku načrtovanja obnove. Predvsem zalo» da se iz-ognemo poznejšim dragint popravilom in da nam strelia ne pripravlja vedno novih, negativnih presenečenj. ■ A, Jufsnik, en, svet ENSVET, brezplačno energetsko svetovanje ^ergetska svetovalna pisarna Šaleška 13 a, Velenje Informacije: Tone Juršnik, en. svet. 041 250 577 sli 587 06 08. Robert Špegel en. svet 041 232176 Spletna s^an: ensvetvelenje.si Vabljeni v prenovljeni prodajalni - Era Standard Velenje - Market Era v Pesju od 16.avgusta naprej ^ V torek, 16.avgusta smo za vas pripravili številne degustacije in promocije ter atraktivno nagradno igro, kjer si bo v vsaki prodajalni lahko eden izmed petih srečnežev priboril bogato nagrado: -EraStandard, med 9. in 10. ui^^^H - Market Era Pesje, nned 10. in 11. uro Pričal^ujemo vas s prenovljeno podobo in obogateno ponudbo. ^ E R A yec'kot 150"razlicnili;modelov tel: 03 898 87 87 ERA Papirnica Standard Od kulturnih dogodkov samo razstave Poletje je sicer utišalo tudi kulturne dogodke, vendar so v Velenju vsak dan na voljo ogledi razstav v ra/slavisču Crna garderoba, na Koroški četrti v Velenju si lahko od tarkn do nedelje, od do 17. ure, ogledale razsiavo Ijkovnih del. ustvarjenih na 26. likovnem srečanju Ex icmpore Premogovnika Velenje 20D5« v Savinovcra likovnem salonu v Žalcu so na ogled likovna dela Slavice Tesr>vnik. z naslovom Pred durmi, ogledate sijih lahko
    lami; ene so dražje od drugih. Kako je lo mogoče? Ko bi iz »dražjih« šol prihajali očitno boljši učenci, bi bil odgovor veliko jasnejši. Pa ni. In pravio je spodbudilo zavzeto učileljico. da je pri-priivila graf, ki pove več kol besede. Oglejte si ga. 80000 70000 60000 50000 40000 30000 20000 10000 H 123456789 □ razred/šola IŠALEK dS/P DMPT lAA DGO IGŠ DLI Vse, kar morata vađeti, vidno. Dovolj? Poletna namakanja Ok/iiS maief^ narm^Je vsa/co leta popolmma ertat Zaspani jeseui sledi mrzla zima z romunUčno pomladjo, ki nas wdno viíe(/<í v rroàf polefje. hi vsako poh^e sonce neustniljeno razbeh beionske in a> faline mestne povrMne. I^losje sicer stwr veliko maf\l akuuui, saj nas det in za 'a leini čus neverjetno nizke lemiuřraiure prijetno hla-dijo. a so tUdI dnevi iti tedni, ko vročina naraste, ledaj si îelimo sence, hladu ifi osveiiinega kopanja v vodi. Vsoko leio ob začetku poletja se odpira \'€dno znova ista debaia -kaj je z bazenom v mestu? In vsako leio ob konat j^letja delmta izgine. Kako je torei mo^ioče, da je problem Inizena tako pereč v mestu, ki stc^i v dolini, izredno bogati z vodami? Vbližiiji okolici mesia je kar nekaj mest, kjer lakko plavamo. Prva in največja lokacija so Meska jezera. Takiij {>o vojni je bih tkalsko jezero ptvnem^na toCka v tivljenju ^alečanov Tukaj so {yiH kino, re-siavniclja, lepo ur^ene p<}ii in brezine, ki so pritegnile veliko plavalcev skozi vse poletje. Danes je v uporabi le del Velenjskega jezera v bližini avïokatnpa. Pu še to nI pravo kopalûôe, ampak jjolj za silo zbit i>otnol. kije v fwmoc predvsem jadralcem in ostalim zanesenjakom v vodnih športih. V hliti/H ni ne duha ne sluha o f^ostinski ah kak.m drugi turi.'inćni ponudbi, Ima pa zato gostinsko ponudbo skoraj nefH)sredno na obali át^iaiijsko Jezero, ki jta nima urejenih dt>stopov za phvalce. Ce bi se zelo potrudili, hi se dalo iz vseh treh jezer skupaj sestaviti ravno en povprečen ko{)alni center. Na zahsi Najbliije urejitno kopališče je k>š1anjskl l)azen, ki ga te prav lepo načenja zob toi/ in kljirh zagnanosii In veliki volji odgovornih kmalu ne bo its/)el več slediti vsem novostim, ki jih danes bazeni p(r nujajo. VerjetnoJe prav šoštanjski bazen tisti, ki se frudi razširlđ ponudbo. Občasno se namreč tam dogodi kakšen /msem zanimiv koncert. Prav lako na/ bi se v nl^govo blitino preselil Mladinski cert-ter Šoštanj, ki bo prinesel potrebno .svežino in življenje. Je pa šošianj-ski bazen i)0 svqe svojevrstna atrakcija, saj ima neznansko zant-mivo in kontrastno okolje. Termoelektrarno Šojitattj namreč. Tretja moina'ii so terme Topolšica, ki mn^o bogato zgodovino zdru-vili^kega turizma. Zdraviliškega luriima! Vsekakor prijetna stvar za starejše i/t revmatične (ludi, ki si tudi sredi poleila zaslužijo tofHo kopel. Nikakor pa tak.'^na ponudba ni magnet za mlade in zabaw iel/ne b'udi^ Kopališču večjih mestih so se te usmerila v večplastno jmudbo, ki m* obsega zgoij dnevnega kopanja. Ponujajo nočna kopanja. raznorazne tematske zaha\'e in tekmovanja ob bazenih. Kopališča so pasla la centri, kjer ponudba ni omejena le na plavanje in prehranjevanje hHÍ(éna tetava kot pri termah Ibpolšica je prisotna ludi v ihhrni in tamkajšnji ponudbi. Bazeni in wdne površine se po-nujajo tudi na Koroškem in v Celju ter okolici. Vodnih ^mršin. tako urejenih kot neurejenih, je lorej dovolj. Problem bazena v Velenju je v pojMlnem nasprotju interesov med \fest/io občino, ki si teli bazen v me.^tnem središču, in Premogovniktvn Velenje, ki teti k postavitvi vodnega mesta oh Velenjskem jezem. Na raàm tel^ nasprotujočih interesov meščani in prebivalci dohne nimamo kvalifetnega ko/Hi-lišča. ki si ga v modernem nmlu nesporno zaslutimo. Verjetno ga še lep čas lud! ne bomo imeli. Kdina sreča v vsej tej siwacjjj Je, da ludi vplivnim in odgovornim kdaj postane vroče in si zatelijo j>ole-inega namakanja. Tako mm Iwdo mogoče v prihodfmii le omogočili plavanje v mestnem bazenu. Do takrat pot fH^d noge in \'eliko mče pri iskanju mirnega kotička ob vodnih površinah, ■ Urban Novaii MAL.A. AMKETA Tudi skih postajah. V njem nastopajo tudi brhka dekleta, ki so Anžeja spremljala na nastopu v Potro-rožu. Nestrpno pa že pričakujemo An/ejev prvi samostojni album, ki ho ugledal luč sveia letofr njo jesen. Glede na njegovo veliko predanost glasbi ne dviv mimo. da bo ludi s svojim prvim albumom prijel no presenetil tako svojo vedno bolj številčno publiko kot ludi zahtevnejše poslušalce. Gola resnica še pred odhodom v zapor Ameriška raperica Lil' Kim, ki let, a jim nikakor ne uspe pridobiti ustreznih dovoljenj. Christina |e najbolj seksi Britanska 'IV-fKfStaja FHM Music I'V je za najbolj seksi video-spo( proglasila spol Christine Aguilera z naslovom Diny. Na lestvici Top 100 Sexiest Music Videos of AU Tmie je drugo mesto osvojil Eric Prydz s spotom Call On Me, tretje pa Benny Benassi in videospot Satisfaction. Visoko na lestvici so se uvrstili tudi spoti tradicionalno najbolj seksi izvajalk: M adonne. Kylie Miiiogue. M aria h Carey in Britney Spears. Stonesi in njihov veliki 6. septembra bo skoraj dese tletje po zadnjem studijskem iz delku Iz.šel ntw album legendarnih Rt^ning Stonesov. Album ho nosil nashw A Bigger Bang (se večji pok),sčimer želijo glasbeniki poudariti svojo prevzetost nad znanstvenimi teorijami o izvoru vesolja. Album, ki sta ga pn>duci.rala Don Was in Tlie Cilimmer Twins, bo s 16 skladbami najdaljši po al-bumu Hxile on Main Street iz leta 1972. Vse skladbe sta napisala Keith Richards in Mick Jagger, uviidni singl pa nosi naslov Streets of I.ove. Stonesi bodo 21. avgusta z nastopom v Bostonu pričeli veliksloru. vendar pa bi lahko - po mnenju poznavalcev in rudi nekaierih do mačinov - pokazali precej več navad in šeg. pove/^nih s tlcv šarijo, kot so jih. 7.q res. da je flosarsko veselje ob Savinji nekoliko okrnilo slabo vreme, a vendarle. Prav la ko so organi-zatoiji prisluhnili večletnemu nerga- nju domačih gosi in cev 1er drušiev in jim lokrai prepuslili gosiinsko ponudbo. 1 isti, ki zve šteje spremljajo tovrstno dogajanje na Ijubuem, so ocenili, da jc določilev Žiga-žaga seje oglasilo kdaj pa kdaj v etnološki vasi na prireditvenem prostoru. enega šefa - Rajka Pirnata - bila kar prava, saj so sodelujoči na prirediivah vsaj do neilelje delovali bolj povezano, v nedeljo pa lakega občutka nismo imeli. Zelenca ali juda Primoža Plese a je kfjub de^u dočakata pri krstu hladna prha iz škafBr polnega vode iz reke Savinje. Flfjsarji na svoji vožnji s flosi tokrat niso imeli nevšečnosti zaradi ni/ke Savinje, so pa bili deležni aplav/a obiskovalcev zaradi tega. ker so dokaj dol>ro »ukroiill« hiiro in zaradi dežja visoko Sa- Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali, kako so iz debla izklesali korito za vodo za živino In postavili leseno ograjo, vinjo ter srečno prirajžaii do konca poti. kjer jih je čakal krsl letošnjega zelenca. Po sto-leineni običaju so v svoje vrsie sprejeli Primoža Plese a« ki mu je stal ob strani boter Jože Zagožen ' Ljubenec, ki že nekaj lel živi v Ljubljani. Krščencu je med drugim podaril buteljko vina lastne polnitve. Leu>šnji, 45. nosar«;ki bal, je pod streho. Pred pripravami na prihodnjega bi veljalo prisluhnili splošnemu mnenju nekaterih. ki pravijo, da so zametki »pdali še kaj novega 1er s lem vnesli v dcv gajanje več svežine in privlačnosii. saj mi>/nosii to v okolju imajo. Zlati letalec Mirko Meža absolutni zmagovalec Konjic 2005 Na državnem prvensivu v na tančnem letenju, kije bilo minulo soboto v Slovenskih Konjicah, je Mirko Meža. član Aato kluba Gorenje, poslal absolutni zmagovalec v vseh kategorijah acro relija. S lem je samo ^ potrdil uspehe iz preie-klih let, h) je bil med zmagovalci na lem lekmovanju lela 2001 in 2002. in nenazadnje tudi 8. mesto z ' zračne olimpijade v Spanji leia 2001, Meža je začel leteli pred 21 leti. naj- • prej kol jadrahii pilol, pred petnajstimi lel i pa tudi kol pilot motornih letal. S tekmovanji se Mirko Meža s pokali po vrnitvi v domaČi klub, (foto: arhiv aero kluba Gorenje) je začel ukvarjali pred osmimi leti in v lem času dosega zavidljive rezuliate. Državno prvenstvo, ki je vsako leto v Kotijicah, zahieva od lekmovalcev najvišjo stopnjo pripravljenosli. Letos se je pomerilo devet posadk, ki štejejo enega člana, v kategorijah navigacija, časovna ločnosi in na-lančnosl pristajanja. Tekmtjvanje zahieva od udeleženca najprej določitev zemljevida, ki ga bo v zraku uporabljal za pol in hkrati /a opazovanje zahievanih točk tekmtwanja. v zraku mora po foio-grafljah. ki jih ima s seboj, razpiïznati objekte na zemlji in hkrati koiurolne točke. ki jih po zapa-ženju označi na z e m 1 j e • vidu. Pol se meri do sekunde nalan-čno in vsakršna odstopanja so minus ločke. la del je vezan !\a tekmovanje iz navigacije in časovne ločaosli. Prisianek je v dvanajst metrovsin>kem in 40 m dolgem poligonu, v katerem je nulti prisianek v majhnem območju 3 metrov, vse ostalo pa so seveda nižje ocenitve. V vseh kategorijah je bil Meža !iajboljši in s tem os'vojil tudi naziv absolutnega zmagovalca. Meža je poleg tega. da je član aero kluba Gorenje, tudi član državne reprezentance Slovenije v moiornem letenju in je pri svojih 39 letili potrjen in hkrali oheiajoč pilot motornih leial. In kaj pravi na zlata priznanja Mirko sam? •Fantastično! Nebo li daje občuiek svobode in te hkrati nauči to spošiovati.« ■ Milojka Komprej Mladi jadralci osvobodili nebo Lajše, 4. avgust - Pred kratkim je v okviru izobraževanja v Aero klubu Velenje s sedežem v Lajšah končalo šolanje pet jadralnih piJou>v iu si z opravljenimi dvajsetimi samostojnimi stani pridobilo pravico lelenja pod nadzorom insirukiorjev ali vodje letališča. Končni del je bil nagrada za vse (ïpravljene izpile in ure v zraku, ki so jih morali bodoči piloti jadralnega leienja opravili od aprila. Se poseben preizkus pripravljenosti je terjal končni praktični del. ko so se mladi jadralci od 20. junija do 2. avgusta na letališču v Lajšah vsak dan iîd ranih jutranjih ur do poznega večera urili v letenju. Kot nam je povedal Peter Vidmar, slrokovni vodja leiali^ča, so piloii, ki so še skoraj vsi rosno mladi, na dobri poti do državnega izpila, ki pa zahteva spet svoje po goje. Kak polete zjadralnim lelalom, šolanje jadralnih pilolov ali motornih pilotov in njihovo usposabljanje, organizacijo kakršnega koD preostalega lelenja ali letalske usluge, ki so v fizjčni obliki mogoče izvedljive na letališču l.ajše, najetje letala... Svojo dejavni>st, ki je. kol je opaziti, manj znana v okolici, želijo v bodoče še intenzivneje približati ljudem, nam je îc povedal Vidmar, tudi sam pilot, inširukior in zaprisežen jadralec. ■ Milojka Komprej Trideset let od smrti našega najbolj ljudskega godca in pesnika Lambizarjev Franc Marjan řňartnéek l.ambizar jc bil čisiokrvni gras-kogorski sin. Tam, v stari kmećki hi5>j, !>e danes slojcCi na vrhu pod wslo, seje, novembra 1903 rodil Frane Lambizar. ki so mu rojenice napovedovale poicpusko življenje vaškega godca in skoraj nepismenega pesnika, kar je hilo le/ko verjeli, saj jc bil sin knicu. ki se mu je po vseh pravilih nasmihal prevzem gruma. /alo l'ranc Lambi/ar za svojega očeta Martina Lambizarja ( IK77-1946), ki mu ni dal nili koscka zemlje, nikoli ni iia^el lepe bei>ede. To pesetu jaz revež sem zhtU. PofhHnik iMnthizerjev fruric. ljudem ht rad mah poiotîl. Da iKe fruý hi! Je pyu?ic. Graška gora je bila sličisče treh far. Lambizarjeva domačija na vrhu. v kalen so od nekdaj živeli Lanibizarji, je spadala pod skal-sko faro. Siarsa sla dobro gospiv darila in / lesom lepo zaslu;'iia. Hden od siricev, Jury Lariibizar, je bil celo duhovnik na Rakovniku. Lambi/arja sla imela tri sinove: Tinca^ Anzo in Blaža. Ko je slan I.ambizar nenadoma umrl, je dala vdova vse posesivo prepisali na najstarejšega sina Tinča, ki pa je bil takrat se zelo mlad. To seje izkazalo za veliko napako. Čeprav se je Tine di)bro oženil in k hisi pripeljal àublovo Frančíško u Podgorja, ^akon ni šel, kot bi moral. posestvo pa je začelo propadali, Kol sc velikokrat /godi. Ua rodovi in rrKlovi skupaj spravljajo, poiem pa se pojavi nekdo, ki vse zapravi, takti se je zgodilo ludi pri Lambizarjevih- Tinč ni znal cenili zjiupanega mu premoženja, začelje zapravljali in popivali. Maieri seveda ni bil nili najmanj hvaležen: Hvaieiefi Tinček mč ni hi. zmefjaljih iv proč fxtdi/. Sin I Vanček je vse U> nemo opazoval, a je v lem peklu zdržal celih dvajset let in delal vse. kar je bilo treba. Oče mu ni bil hvaležen in nobenih izgledov ni bilo, da bi mu kdaj kaj prepuslil. Koje uane-sel pogovor na grunt, se jc izgt> varjal na tiiaien Menije oče djal lako: Da lo posesiso iwje ho. Tu stara mati mora ftnre!. Takral hos mogel ^nini prevzet. ' /eni l'raiićiski. kije kmalu spoznala moževo zapravljivosl in nagnjenost k pijatičevanju, ni ostalo drugega, kot daje moža zagt> vafjala, po drugi strani pa je bila edina pri hiši, kije skrbela, da síj doma sploh kaj pridelali, 'iinc je rad jedci meso in je veliko klal, saj je »rad mastno jedel in pil, zraven pa še siten bil,« Pičlem je. leta 1921, Tranček dobil osemnajst Ici mlajšo sestro paniko. Oče TinO pa je s popivanjem in zapravljanjem grunta nadaljeval. Najprej je pi>sekal vse, kar se je dalo. prodal in zapravil. Nato je prodal se živino in vole. Francek je mislil, da bi bilo pametneje, če bi oče pnulajal svinje in se rešil dolgov, Ne! Svinje je potreboval, daje prirejal koline, kjer sc je tia veliko jedlo in pilo. 'flnč ludi ni znal fïro-dali ne sadjevca ne žganja. Raje je vse sam popil, in ko je doma zmanjkalo pijače, jo je še kupoval. I^raiiček, ki je poleg trdega dela rad tudi kaj prebral, je bil obupan, ker oče nili posluiali ni IjoieL če mu je želel kaj prebrati. I.ela 1933 je Franček dopolnil (riUeset let. Takrat sc jc ojunačil in sKipil pred očcia: »Oče, dajte mi grunt, da bom Imel veselje do dela in bom morda kaj skupaj spravil!« Oče ga je samo besno pogledal in za vpil: «Oe li ni všeč doma, se poberi in pojdi kamor hočeš! Od mene ne dobiš nič!« Franček je zaprepaden obstal, .le to mogoče? Je to res dejal njegov oče. ki mu je dvaisel let irdo delal, kot kak hlapec? »Rad bi ostal doma. kjer jc od nekdaj živel i^mbizeijd, dno bi delal, zgradil novo hiso. zoral ledine in sejal žito. Marsikaj že znam, drugo bi se pa naučil i/ mo horjevih knjig. Seveda bi se tudi rad oženil!« je dejal sramežljivu. »Hohohoho! Oženil bi sel To li pa dovolim! Samo glej, da bi) nevesta bogata in bo prinesla kaj cvenka v hišo. hohoho!« DektetJe bilo dosl okol. Pa bogatih ne dovol. Nobena dekle k nam nI sla, Je kmetija bila spufana. Takrat je 'Unč Umbizar naredil nekaj nerazumljivega, kar je usodno spremenilo življenjsko pol njegovega sina Francka. Meni nič, tebi nič je pol posestva prodal Lojzu Poíocniku. drugo polo vico pa dal zapisati hčerki l aniki, Franckovi sestri, ki seje kasneje poročila s Francem Šrijm|»felom iz Štnartnega prt Sbver\j Gradcu. Potočnikovi so prevzeli staro I.ambizarjevo hišo. kjer so še danes, Stumpfli pa so šli živel v prevžitkarsko hišo in si kasneje zgradili novo. Franček je ostal brez pričakovanega grunta- 'lakNo. hodil je okoli kot kak cigan,« je dejal, ko je videl, da ga začudeno gledam. Prosil sem ga, da me jc 10 skladbo naučil, in še danes jo igram. Da pa jc bil tisti 'cigan' sam Lambizarjev Franček. sem ugoiovil kasneje, ko so wšli Šaleški razgledi Iva Stropnika o ljudskem pesništvu, med njimi tudi štiri Lambi/Jioeve pesmi, in ko seui prvič videl Lambizaijevo Iblogralljo. Lambizarje sviýc pesmi pošiljal na prenckateri naslov, samo da bi mu jih kdi) natisnil. Iz Etnografskega muzeja v Ljubljani je prišel dr Hrovatin. drugič celo z ravnateljem tir. Borisom Orlom. Oba sta l.ambizarja vzpodbujala pri pesnikovanju, pesmi pa mu nista izdala. Srečevanja so bila po vsej verjeinosii na šoli na Plešivcu, saj l.ambizar pravi, da so sodelovale tudi učiteljice s Plešivca in mu dale nekaj denaija. Odkar Plešivec ^ka! stoji. Ta čtidež nikoli ni zgodil. Da bi z Jjubljane tam gospfxJa Obiskal siromaka sla. Nekoč je l.ambizaija <îbiskal sam Janko Moder, ki ga je Franček poznal iz mohoijevih knjig. Svoje pesmi je [.ambizar poslal tudi uredniku Ignacu Kropnšku s prošnjo, da bi kaj objavil v Kmečki knjigi. Pesmi je pregledal tudi dr. Fran Mislč iz Maribora, pohvalno pa so SCO njih izrazili tudi župniki Ksaver Meško.. Maksimilijan Prah ter Martin Š., katerega priimka pa ne poznamo. Dr. Mišič, ki ga je Lambizar prosil, da bi presodil njegove pesmi in kaj izdal, je pesmi sicer skušal popravljati, zlasti njegovo avt<^biografskih 'P(v potno pesenV, pa je kmalu obupal, saj bi po lyegovih popravkih to ne bile več Fambiz.aijeve pesmi. A vrnimo se sedaj v čas, ko je Lambizar še pesnikoval in hodil po svetu in ko se je pričela druga svetovna vojna. Franček o tem napisal ose min trideset kitic z naslovom 'Vojna lela do 1945', po koncu vojne pa se mu je zgodilo tole: /daj fta prišlo/e iako, dost ljudi zaprli so, Kopriva Je tak dober bik /upreti mene je pustU Polem opisuje, kako so ga iz Šoštanja prepeljali v Celje in zaprli v delovno tahoiišče, kjer je moral sicer lrdt> delali, a iirana je bila boljša. Franc Lambizar je doživel ludi leto 19.^.*^, ko so porušili njegovtj farno cerkev v Skalah: Ta lepa cerkev Skale Od nekdaj že slavi. Al danes se podira, '/.idovje se drobi. Potem opisuje kako so podrii obe šoli in druge stavbe, kaki) ni slišati več zvko koščeno Po mene le pridi čitnprej. Da predolgo ne ht'tdem v nadlego. Prijetie pa dolgo pozn^. Franc Lambizar ni do(:akal izida svojih pesmi, čeprav sije to močno želel. Prav lako ni niKier posnetka njegovega igranja na citre oziroma harmoniko. Tudi njegovega groba že davno ni več. VI PIŠETE Matematične počitnice s prioiiusom baklave 'I is if 1 o v ro čcga j u nijs kcg a pc >p Id-ncvajc prekinil /y<^k mobitela, na kalcreni seje i/pIsaJa iie/nana telefonska številka. Na moc presenečen sc oglasim in uj^olovini. da me kliče nekdo i/ined osebja moje fakultete, obiskujem namreč lakulieio za maieniaiiko in fiziko kot š lude nt drugega leinika uporabne matematike. Sicer meni nepoznana oseba ml je v hipu polcpi^ala počitnice, saj me je asistent dr. Maijan Jerman povsem nepričakovano povabil na lekniovanje v znanju matematike, in to /H cel teden v Bolgariji! Vseeno sem se od/val nekoliko previdno / vprašanji, kolikšna jc cena, kakšne so moje dol/nosli in podobno. Na moje presenečenje sem Ugotovil, da s t roške potovanja skupaj z žepnino krije moja fakuUcia in da se moram le pojaviti na določen d^n in oh uri na brniškem letališču. Skoraj niesec kasneje sem na le-taiii^ču končno spoznal človeka, ki je /:aslužen za moje nepričakt> vano potovanje. Marjan (kmalu sva odvrgla vse uradne pripbrim povprečjem in so jih predlagali asistenil, terjili popelje na mednari»dno študentsko tekmovanje. Znašel sem se torej v dobri družbi treh àiudeniov tretjega leinika Klenina Šivica. /Mek-sandre Franc in Maria Šikiča. ter z letalsko karto v rt>ki. I .eteli snvj preko Budimpešte ćo Sollje, kjer nas je pričakal orpniziran avto busni prevoz do Blagoevgrada, od Slovenska ekipa: z leve Klemen Šivie, Aleksandra Franc, UroŘ Kuzman (igoraj)^ Mario Šiki'Ć, Mar/an Jerman^ vodja ekipe (spodaj) Sofije skoraj 100 km oddaljenega mesta, kjer je potekaltJ tekmovanje. Skoraj dveurni prevoz / zastarelim avtobusom iz filma >»Ko to lamo pjeva« ni bil nič kaj prijeten. vendar smo ob prihodu na cilj v skoraj luksuznih študentskih sobah, kakršnili se ne bi sranuv vala niti Rožna dolina, vse skupaj pozabili. Nastanili so nas v štu-deniskem domu ameriške univerze v B la go e vgradil, ki je bil očitno zelo nov. v nasprotju z /elo zastarelo okolico. Nad udobjem sta bila navdušena predvsem Mario in Klemen, ki sla se preteklo leto udeležila tega tekmovanja v Skopju, kjer so bili pogoji katastrofalni. Da ie bil uvodni dan popoln» je bila tudi večerja tradicionalno obarvana in zelo okusna, prav slastna. Naslednji dan je bilo vse v znamenju oivoriive 1.^ IMC* (Iiitena-lional Maihemaiical Competition) tekmovanja, ki je nastalo po vzoru mednarodnih malenialič-nih olimpijad za srednješolce, ki potekajo vsako leto (med drugim bo naslednje leto v Jjubljani). Vendar pa je ozračje veliko bolj sproščeno in pravila niso tako stroga, saj tekmovanje nima tako velike teže, vseeno pa gre za enega največjih tekmovanj študentov matematike. Sodelovalo je namreč več kot 50 različnih univerz iz 40 držav, med katerimi so bili tudi tekmovalci iz Brazilije. Indonezije, Mongolije in frana kol najbolj eksotičnih izmed njih, jedro pa so predstavljali predvsem lekmovalci slovanskih drŽav I'Vrope. Vako med matematično najbolj priznanimi državami manjkata le Amerika in Kiîajska. Vse. ki smo se torej zbrali, je nagovoril John Jane, Američan, ki živi v Angliji in je vsa ta leta skupaj z največjim pokroviteljem Wolfram Research glavni organizator tekmovanja. IMC* se od matematičnih olimpijad loči tudi po tem, da vodje ekip niso ločeni od teknn)valccv, kljub temu da na otvoritveni dan med 60 predlaganimi nalogami izbirajo 12 nalog, ki so razdeljene v dva dneva reševanja, vsak dan po 5 ur. Tako vse sloni na poštenosti vodij ekip, ki navkljub poznavanju nalog in rešitev živijo skupaj s tekmovalci, in lahko vam garantiram, Marjan ni izdal niti bcsedictí. Tako sta minila dva dneva reševanja, mi pa smt) umsko in fizično izčrpani pohajkovali po mestu. Blagi)evgrad je nekolik<» večji od Velenja. vseent> pa je njegovo starinsko in orientalsko mestno središče veliko Ic za 20 minut hoje. Kljub vsemu pa je to dovolj za okoli 7 optik in 5 lekarn v centra mesta, nasploh pa so to najbolj pogoste trgovine v tem revnem okolju! Med drugim se ljudje ukvari^jo tudi s poulično prodajo in prodajo na tržnici, kjer za kilogram baklave odšiejcš 3 leve, kar je približno 1.5 TUR, Bolgarski jezik se ne razlikuje preveč od srbskega, kar je bilo ob »Oljka« v Nemčiji in na Hrvaškem člani Folklorne skupine Oljka smo na povabilo slovenskega župnika v Berlinu Izidotja Pečovnika Dorija gostovah v Berlinu, Na proslavi, ki so jo pripravili naši zdomci ob počastitvi dneva državnosti in zaključku šolskega leta, smo jim predstavili plese in običaje Iz domačega okolja In drugih pt^dročij Slovenije ter jim skupaj s pesnikom in pisateljem Matjažem Pikalom pričarali prijeten slovenski večer. Và\ii> kol je vsega lepega enkrat konec, se jc tudi naš vikend kaj hitro izlekel. Toda. zahvaljujoč toplemu sprejemu tamkajšnjih izseljencev. ki so nam tudi predstavili Berlin, moderno in urejeno mesto z bogato zgodovino, smo se domov vrnili polni lepih sptmii-nov, ki jih bomo z veseljem <ïbu- jali v upanju, da se morda tja še kdaj vrnemo. Cioslovall smo tudi v Jalžabelu pri VaraMinu na Hrvaškem. Udeležili smo se srečanja folklornih skupin na festivalu Šlinganih dana. Koi predstavniki Slovenije smo se skupaj s hrvaškimi skupinami in skupino iz Makedonije predstavili s plesi našega okolja ter z izrazito drugačnostjo od ostalih skupin navdušili tamkajšnje občinstvo. ■ K. L Nastaja divje odlagališče? V opuščenem kamnolomu ob cesti Soš-tanj-Šmartno ob Paki. v soteski Penk, je že pred leti bilo divje odlagališče, a so ga odstranili. Nekaj časa je bil mir, sedaj pa: «Znova je nekdo odložil tebi nič, tneni nič odpadke, ki sem ne sodijo,« je povedal glas na drugi strani telefonske slušalke in nadaljeval: «Včasih pa človek res kar težko razume druge In njihov nevestni odnos do narave.« /adevi) smo preverili in res našli kupe odloženega materiala. Kbčinskimi volitvami, Novem sicer zakaj ima težave, sam mu jih ne povzročam: tu izjavyam, da prihodnje leto ne bom kandidiral /a župana, zalo se avtor od mene ne mora bati konkurence. 4. Avtor je, žal, na nekaterih mestih, verietno v zanosu pisarja odgiv vora. prestopil nevidno mejo dopustnega. Postal je žaljiv, obrekovalen In še kaj bi lahko navedli iz zakladnice deliktov zoper časi in dobro ime: trdiive o "nizkoinem** pisanju, takšnem "s strani občinskih oblasti nagrajenem", o "Klevetah", za katere bi sc avtoriu moral opravičiti in podobno, je le preveč, /ato bi avtoiju priporočal, da si moj prispevek v miru. ponovno skrbno prečita, Ugotovil bo. da jc šel predaleč. Sodbo o tem bodo dali tudi bralci. Sodbi) bi lahko dalo tudi pristojno sodišče, vendar hodili k lemu organu po zadoščenje ni v moji navadi. Na sodišču sem bi( takrat ko sem bil v mladosti pripravnik. Navedeno ve tudi avtor, saj naju kljub razprtijam veže pozitivna plat nekdajijcga skupnega minulega dela na političnem poprišču. Bodi dovolj te polemike, zaradi katere avtocestni priključek, ali kakorkoli bi ga že poimenovali ne bo s tem nič bířijši in tudi nič prej ga ne bomo Imeli. ■ Vladimir Korun V soboto prve točke? Savinjsko-šaleški derbi Celjanom z Rahmanovičevo pomočjo - V soboto ob 20. uri Rudar - Koper v prvi slovenski no^tomciiii li^' so odigrali Icknie rreljcga prvcnsivcncga kroi^. }ítliní neporaženi mošivi sla se C lonca in Domž'^lc. ki s(a I udi na vrhu Ilsivícc, brez /niagc pa Maribor in Rudar: vendar imajo Mariborčani eno loćko. Velcnjćani pa so ludi po ircljcm krogu se vedno bre/ nje. So pa v icm krogn -goslovali so pri Publikumu vCelju - v savinjsk<«alcškeni derbiju doscíjli prvi zadetek v Iciošnjcm prvenstvu. Sirelec v C*dju je bil (îoran DraKÍé, ki je po hiirem nasprotnem napadu njegovih soigralcev in po lepi podaji Ldnana Sofdča že po dobřili deseiili miimah rekme i:airesel mrežo domačega vralaija. Vodstvo pa ni bilo dovolj nili /s točko, kaj šeíe ^a vse Iri. DomaOi so le po slabih dvajsetih minutah izenačili, nalo pa so 'rutlarji' vse do sredine drugega polčasu uspcsno kljubovali njihovim silovitim napadom. Na srećo VelenjiSa nov so bili pri strelih nenalancni. tako da so jim gledalci nekajkrat Kt» so gostje skupaj s številnimi svojimi navijači žc začeli upati na prvo točko v tem prvenstvu, so po nenevarni akciji prejeli zadetek. Zmage pa Publikunui ni prinesel njihov igralec, ampak Rudarjev .\lmir Rahmanovfé. txJ katerega seje žoga. ki jo je z desne strani pred velenjska vrai a poslal Maiej Šriofl, mimo presen eC ega .fan ka Sribarja odbila v mrežo. Šribar, ki je pred časom ze nosil Rudarjev vratarski dres, se je vniil v slaro okolje. Rudarjevt> vodstvo je moralo na hitro poiskali novega vratarja, saj je prvemu vratarju Netnaiyu ,)oZKni (kol smo pisaJi že v prejšnji številki) počila nartna kost na levi nogi. Dejan Veršovnik pa ni smel brainii zaradi izključil ve na tekmi 2. kroga proti Domžalam, /aradi istega razloga je v Celju počival tudi Danijan Jeseničnik, f>ribar bo Rudarjev dres nosil vsaj do konca jesenskega dela prvenstva. V nasledjijeni krogu bodo nogometaši Rudarja na svojem igrišču oh 20. uri g<^stili Koper, ki je prav tako razočaral navijače, saj je na svtjjem igri^u /0:2 izgubil z novincenj v ligi Nafto, »lipam, da bo ta reknia pomenila za nas preobrat. Doslej smo dobivali pohvale za našo igre. umelniški vtis, kol temu pravimo v šporlnem jeziku, a to ni dovolj, Štejejo le točke. Res pa je ludi, da smo v prvih treh krogih Igrali z moslvi, so bila lani v vrhu lestvice. V icm trenutku, razen neumnosti igralccv, zaradi katerlli so biii izključeni, ni drugili težav in upam, da bomo začeli z dobro igro ludi zmagovati.« pravi pred sobotno tekmo Rudarjev trener Draj^o Kustiynšek. ludi v soboto ne bo imel na voljo vse igralce. Odmor si je 'prislužil' Aiem Miya-kone. ki je neraziunljivo udaril s komolcem v obraz domačega igralca Marka Križnika in sodnik Draao Kos mu je upravičeno pokazal rdeči karton. To je bi že tretji Rudarjev izključeni igralec v novem prvenstvu. Slaiis-lično gJetlano Rudar nobene dosedanje lekme ni končal z vsemi igralci. Torej ima tudi v bolj zbrani in disciplinirani igri tudi k rezerve. Morda pa bo prvič vtem prvenstvu po poškodbi vsaj en polčas zaigral Mirncs Ibralilmo-^ič, najboljši Rudarjev strelec v prejšnjem pr\'enslvu. vos Tako so igrali Si. mobil liga, 3. krog CMC Publikum - fíudar Velenje 2:1(1:1) Šribar, A. Rahmanovič, Kraljevič, Mernik. Softič, Kolene (Od 87 Omta-tlii!), Mujakavic. Rošer (od 77. Fun-tek), Grbič (od. 69. Rajkovič). Dra-qíč, Pušnik Strelci: 0:1'Dragic(13(,l:l-Sta- \\t 131 ), 2:1 Rahmanovič - (68-avto-gol) Drugi izidi 3. kroga: Domžale - Gorica (1:1). Koper -Nafta (0:2), Primorie - Maribor (2:11. Orava-Bela krajina (3:0). Vrstni red: I.Domžale? (11:t}.2. Gorica7(7:l), 3. Drava 6 (4:21.4. Nafta 6 (4:3). 5. Primorje 4 (3:3), 5. Publikum 4 (3:3), 7. Koper 4 (3:4), 3.B. krajina 3 (1:7). 9. Maribor 1 (2:4)J0. RudarO(1:11). Zlato na svetovnem shotokan karate prvenstvu Na Sardiniji v Italiji je bilo pred nedavnim svetovno shotokan karate prvenstvo (Shoinkan je eden od stilov karaieja), na katerem je nastopilo 538 tekmovalcev iz 42 dr/.av. Za slovensko karate reprczen-lanco je članica karate kluha llgcr iz Velenja Aniia Anušič osvojila 1. mcsio v kaiegtjriji mladink v katah - posamc/no. Tako je Anita KK Ti^er prinesla letos že 100. medaljo, ki so seje trener Bego Tabakovic in vsi v klubu zelo razveselili. Aniia je nosilka črnega pasu. 1. dan. Odbojkarji Šoštanja Topolšice v prihodnji sezoni na štirih frontah Začetek priprav 18. avgusta - Cilji v državnem prvenstvu ostajajo nespremenjeni - Interliga precejšnja neznanka - Uspeli pri kandidaturi za organizacijo turnirja pokala CEV Pred odbojkarji Šoštanja To-polsicc. ki so za /daj sc na zasluzenem dnpustu, jc nova naporna se/.ona. ko hodo igrali kar v siiriJi razllcnili ickiTnwa-njih. V domačem prvenstvu imajo cilje podohnc lanskim -Želijo se uvrstiti med najboljše štiri ekipe v Sloveniji. Poleg tega bodo naslopali tudi v dt> mačem pokalu, v katerem so se v preteklih dveh sezonah dvakrat opekli pri Blejcih v osmini Hnala. V sezoni 2005/2006 pa bo prvič /Jživela tudi tako imenovana inlerliga, v kateri bodo poleg slovenskih ekip nastopale se ekipe iz Avstrije, Slovaške, Ccškc, Hrvaške in Madžarske. Ta liga se bo pričela 3. okiobm (državno prvenstvo teden dni kasneje), predsednik î^o^tanjskcga kluba Frauc Sev-cnikar pa kaj dosti o ciljili v tej ligi ni želel govorili, saj je veliko odvisno ludi od nasprotnih ekip. Vsekakor pa pričakuje, da bo ta liga zelo močna in da bo dala Pao-tom precej mednarodnih i/.kuscnj. ki jih bodo lahko v prihodnje dobro i/ko risi il i. Interliga pa ni edino mednarodno toknnîvanje, ki se ga bodo «arski klub TANJ POLŠICA ' udeležili Šostanjčani v prihodnji sezoni, saj nastopajo tudi v evropskem pokalu CFV. Uvrščeni Si) v drugo Fazt» tekmovanja, v kaieri se bo 48 ekip pomerilo na 12 lur-nitjih, odbojkaricm Šoštanja 'Ib-polšice pa Je žreb za nasprotnike namenil hrvaiiko ekipo MOK Rijeka, Poljake Wkret-Met Domex Czeslocluïwa in turško ekipo Ar- kas Sainl Joseph Izmir. Šoštanj-čani so sc prijavili /a organizacijo lega lumifja in jo ludi dobili - v SoStanju bomo ti>rej ponovno priča mt>čnim mednarodnim tekmam. Ta turnir bo na sporedu od 11. do 13. novembra. Priprave na naporno novo sezono bodo odbojkarji Šoštanja T-pila še v atletiko, saj me je vseskozi veselila, a doma nisem imeli možnosti /anjo.« Poskusila je, postala članica velenjskega atletskega kluba, in očitno se je prav odoločila. Stanovanje krasi okoli dvesto pokalov z različnih tekmovanj. Koliko ima medalj, niti ne ve Ločno, / državnih prvenstev, v katerih je tekla za velenjski allelski klub, jih ima čc/ dvajset. Kot aktivna atletinja je bila dvakratna državna prvakinja v malem maratonu, 5-krai zaporedje zmagala ludi ua ztianem radgcm vremenu je 307 plavalcev iz 17. slovenskih klubov v radovljiškem házenu lovilo naslove državnih prvakov, Od Vetcnjcank je tokrat uspelo iamari Mariinovic na 200 nicirov prsno 1er Nini Drolc na 800 rnelmv prosto, obema v kalegoriji kadelinj. Med tanii pa je presenetil Jože BVa/ai\3 L odličnim nastopom na 200 melrov delfin, saj je osebni rekord i/boljšal kar za 17 sekund. Rezultati: 100 m delHn: 6. Jože mažina (1:05,14); 5. Tamara Mariinovic (1:11,32); 400 m prosto: 3. Nina Drolc (4:41,04); 200 m prsno: 1, Tamara Mariinovic (2:49.15); 50 m prsno: 4. Tamara Mariinovic (37:51): 200 m prosio: 4. Nina Drolc (2:14,52); 4x100 m meSano: 6. Velenje-Drolc. Radivojevic, Mariinovic, I tir sel (4:57.98); 100 m prosto: 5. Nina Drolc (1:03, 35), 100 m prsno: 2. Tamara Mariinovic (1:20,05), 7. Radivojevic (1:22,53); X00 m prosto: 1. Nina Drolc (9:35,36); 200 m delfin: 3. Tamara Mariinovic (2:36.74); 5. Spela Hiršel (2:47,19); 50 m kravi: 5. Nina Drolc (29,6H); 200 m delfin: 4. Jože Blazina (2:23.22). ■ Tina Pandža Bu< je razočaran v Helsinkih se bo ^ vse do 14. avgusia t^dvijalo svetovno prvenstvo v ailetiki. Drugi daii prvenstva je Boi^ljan Buć. član AK Velenje, razočaral s tekom na 3000 metmv z ovirami. Do zadnjih dveh kri> gov Je se bil v boju za najvišja niesia. vendar je kmalu /Ji lem popustil in s časom X:40. KI ostal daleč '/'A potrehnlm Časom za uvrstitev v finale (8:21.68). Njegov rczullal je bil zadosten le /a 36. mesto. »Pred tekmo smo se dogovorili z nekaterimi evnîpskimi tekači, da bomo vodili dokaj hiter ritem ^e licisii na domu obiskali sumljivca, ki ni bil lak Ic na videz. Pri njem so namreč nasH štiri zavojčke hašiša. Zavite je imel v ALU folijo, da ne bi izgubili vonja in arome. Podjetje iz Maribora pa je v ponedeljek obvestilo policisté, da jim jc na gradbišču v podjciju Gorenje izginilo kar nekaj elementt>v fasadnega odra. Škode jeza 200 tisočakov. Zaveden občan pa je v noči na torek obvestil policijo, da po parkirišču hodila dva moška in z baterijo gledata po notranjosti avtomobilov. Predvideval je, da se odločata, v katerega bi vlomila. Po licija je storilca, kiju že dobro poznajo, prijela še pred načriovanun dejanjem. Enemu je dajal pogum tudi alkohol, /Jilo je policiste okregal in o/-meoal in se sploh neprimerno vedel Zato si jc prislužil brezplačen apartma v kletnih prostorih velenjske policijske postaje, kjer sc je ludi streznil. Njegovega pajdaša so po opravljenem razgovoru poslali spat v domačo posteljo. ČETRTEK, 11. avgust PETEK, 12. avgust SOBOTA, 13. avgust NEDEUA, 14. avgust PONEĐEUEK, IS. avgust TOREK, 16.avgust SLOVENIJA 1 07.DG Oúam 0/3Ô Ribja/godba, lyrani filtr 07.60 ?eíini si plčisatf, iJnkutn. Iilrn Oa.Qb riipsrmlnpak»J/?6 118.30 (;i]S3rsl(iotf3k.B/76 ne.ftô Skipma;iL 10/?(3 09.1Û Pod klobukom 09.4& Vriii^k^ni WB Pod řamffiowr; lUD lidsiposiluvdrama 13.00 Poroňla.špori, vrtifMC Ifiierviu: ítíiiu PíVÍBk 11.16 VjfJřQpisma II'IQ hi^nikafnnfi.lvKnper 15.DQ Poro6la, prunmi 1ÎÏ.05 Mosiovi IMO Ctfrink, 31/5? 1b.5Q Iteks 16.00 Minna skrivonsi igrani lilni 16-1& řna)sl3l0is 16.<1ô Genineini^kři ba^Mi l/.OO Novice, §j)DtL vrenie 1/.3(] Jastift in glïsnu 18.?0 Ouhnvniuirip 18.40 MoisiarMiha,risanka 19.00 DnevnivíiirrB.Špofi 20.00 í-íJvkiVHV0ifia.?/4 21.3Í) Osmii riafi 77.1(1 Odřnuv). Sport vrtí»)« 23.00 řtísiwfllBrcIíce nn.?Q Dncvrikjpori Ol.lb Qnevnik/ariiRisksiv Í11.40 IrilokaiMi SLOVENUA 2 06^0 Iniokanaí 10.00 OlfQški infiikanal n.ûO Ivprndaia 11.30 ZabaviK rnlokana! 14X^0 Ivprodaia 1S.0Ô Sou[}ipark,1/M 15,75 Slovarski mega?) o 16.00 Grntrann nurovnik. M. udd. 16.56 Umm 1/.3fi Sf^vallsijki.preníB 20.25 Píikaluyíavii030jriciu.prva 1. predkroga. CMC Publikum Kmki. prenos 2270 SPvailMikipcsnRipk 22,20 Js/.Svicrfrania 23.50 JasiQ in yl»sno 00.40 Cssdrsivo snnca. anier. Iilm 03.10 Ififnkaiwl TV 06.55 2^UH. ponovitev 0/.ÔÔ Spdífia ntibisa. nan. 08.45 PeLsknvnisii.nad 09,4D /ssiavljcnoíirra. nad 10.30 lvpro({aia 11.00 Srí^na dama, nad. IlU Prava l]ubu/en. n<]d. 12.45 Vranja nsvesta, dokům, serija 13-40 Ivprodaia 14.1ÍI Sedma nebesa, nan, 15.00 Pravâ iiubezan. nad. 15.65 Srí^na dama. nad. 16.66 7asiavl]eno src£. íiad 17.56 2^UR VTEmo 18.00 Peisknvnosii.nad 19.00 24UR 20.00 Kíerina pnroka. amer. Ním 21.35 VraljnoevfiStD.ijnkiini.SQnia 22,30 prEaniarfi 22.35 HiSarrasíad. dokům, oddaja 23.40 Pniatalii.rïfln. 00.10 Paríkatijfl. nan. 00.50 24 ur, poiinviu?!/ 01.40 Nořns panorama © 09.00 507ve?d;;^QirokR.posnRiek 6. dela /abavne prirsdiívK v Velnnju. nasiopaio: Oavor Bnrnu.Vili Rtfsnik. Andraj Sifrer.tuy^i Hideway9ndge$. íhá CukuT 09.50 Vabinmkogindu 09.55 Odprla lemi},poo.po(|avnra 10.55 Naj spol dnava 14.00 Videostrarn. olivisida 17.55 Vabimo k ogletiii 16.00 Brs; panike, i(iladinskčindda[^ 16.40 RnyinnalnnnnviiK 18.45 Nedeljski f^lsi poiopřsno dnkuireiiiama odilaja 18.55 Najspoidřifiva 19.00 Videostrani. obvestila 19.55 Vabímoko^ledu 20.00 Skfhnrû?a?tIrav|R, iřQhf, oddaja Moinia hranienia: diiuToksiia III hultmija 20.55 negi()i)aln»iiQvii£ 21.00 Jusip Jurist, dokům, addaia 21.15 Biblija kn{igavsDhknii[), dokům eoiarna odda|a 21.30 MtOMfMIIIlTPOUrjA 20057abavnu(n narodiiQzabavno glasbs. koni cddaja. voûiiHi Vmkn Simek 22.45 Vabimokni^ledu 22.50 Ndjspoidneva 22.55 VidsQSin?nL otivnsiila j SLOVENIJA 1 i 07.00 ndmcvi I 07.35 l/gtjljljefii] in n^jdenu. ifirdiii I. i 07.50 Prvčt liubť^en. dokiím. Iilm j 03.06 [liperínUfjfaka.9/?8 : 08.30 Gusarski oloki. 9/26 i 0B.55 Risanka i 09.00 hnaisiašola i 0930 Víiii^arii.nefi. i 10.06 Ml i^mu... Nontu i Kraljestvo planiskega orla i 11.25 Zadnn glaiiiaioni j 12:^0 Osmnian : 13.00 Puroùla. Sport, vremg i 13.15 Gb/oriflduha i 13.45 fntíígGiskíjniasaíi' I 14.00 Glasovi bobnov baia, potopis : 16.00 Pûmùl3. pmmei : 16II6 Mostovi i 15.40 Lmote|hod^v§olo.l9/26 j 16.06 popoirtn lorba j 16.26 SvelWi,9/13 I 1/JlO Noviifi.vreme. Spori i 1/.35 i^iional Geoijraphic. VI? i 18ii0 ?rebHnia delbdjice i 18.40 lukainliičks.nsanka 1 18.46 telesu n. nsanka i 19.00 Dnevnik, vrarne. ^pon I 20,00 aovcnskimnfok : 21.00 top, 8/20 i 22,00 Ûdmïtvi. âpon vrLfmt! i 22.50 Polnočni kJub j 00.05 Brane Hiïiènlii/aadrfl : 01.10 Gnevnik. vpHmfiJpori i 02,05 Innsiita i 02.25 Dnevmk^am^sk» IV j 02.60 Infokanal i SLOVENIJA 2 i 08.30 Iniokanal j 10.00 Girnškimlokanal i 1ÎJ10 Ivprodaia I 11.30 Zabavni iniokanal j 1255 Glasnik, tvManbnr ! 13.06 Jasnoinyla^nu j 13.56 VTponinpadĐclagsa j Dianionda. Iilm I 1635 Bnna, koricpri j 18.55 Mostovi i 17J0 S^VHlieiiki.prsnns j 20.46 Alpe. Donava Jadran j 21U) Stan r>ovi obrazi I f.vrnpeiPiiljska j 21.40 Soiilh park. 2/14 i 22D5 Knjiga senr« amar. Il Itn i 2330 Tnnajsipogov.oenisivsn, ani. j (îlm i 01.15 Iniokariai -rv J 06.55 24 ur. poonviiHv 07.55 Sudina nnlis^a. nan. 08.45 Peukrivncsti, oari. 00.40 /asiavl;irnosrc8, nad. 1030 ivprodaia 11i}0 Srčna dama. oćtd 11.50 Prava ljubř/en. nad. 12.45 Vra?jenRvesi^.dr)kiim. serija 13.40 ivpmdaia 14.10 Sedma nclasa. nan. 15.00 Prava ljubn/řn. nad, 15.55 S^nadama. 04d 16.55 2asiavl[eno srce, nad 1/.55 24 ur vremi; 18.00 PeiskrivniSti.rnflh.Rad. 19.00 24 ir 20II0 Smrioa^m nrniie2. amer, film 22.06 PûdlLpopravn:«. fwn. 23.00 m pfBmierB 23115 Pnjatel|i.nan. 2336 Par^nianaii. 00.15 lumniany^l. amer. Iiirr 01.55 241ir, ponovitev 02.56 No^na panorama © 09,00 10.00 10.05 11.20 14.00 17.55 18.00 18.40 18.46 19.15 19,20 19,55 20D0 20.50 20.66 21.00 21.25 2130 22.00 22.30 2236 22.40 Gobro juiru, inliinnauvnrj Fa/vi^dnli>a oddaja Vabimo k ogledu MFDNARUGNIHIÍPOIPIJA 2005 ;3b. 10 namdno/abćniie glasbi!, voditelj Vinko Šiiniik Naispoi únm Vidtiosusn, obvesiila Vabimo k ogledu Miš mai oiroška oddaja Regionalna noviCR Rad igram nogomet, ouo§ka šporina oddaja Na i spol dneva Víi^nsirřtn. obvesula Vabimo k oijledu I; oridajF! OobrDiuiro Ri;gi(inalni> novice l^ai spol dneva Kitarski dua Boris Slih in Mimika Krajne Suh, posn. Vabimo k (^ledu Vrcrinopslnpiii nolff.dokum. Nartjdna m univ.knitea Porekli s Krasa, iloktim. Vabimo k ogledu spotdiieva Virtflosm, obvesiila SLOVENUA 1 06.30 Udnitivi 07.00 /goíl)ňi/,^oljkR 0/30 Pnd klobukom 08.10 Znanstvena lantasuka, biHgijski iilm 09.40 Slmm^i vune 13,10 VrjkalnH skuj] ina bil 13,25 Tiinstika 13.45 Slovaiicivliriliii 1115 Msli mpnih.//15 15,05 PikiL^d irt ronćsk, nemški ftliii 1/.U0 Poročila, špon, vreme 1/J5 U?anj 1/.25 So^ijB. w Maobor 18.40 Prihaja Nodi. risanka 19.00 Unevnik.vreme.^pori 20.00 Čokoladnu saniD,//10 20.35 Vi-lika im^na ffialcga ekrana 2130 Pnsveiu naokoli, 6/8 22.00 Poroiila. Spori, vreme 2235 ang3da.6/15 23.30 Posnfiiek. amer. Iilm 00.50 Gnevnik. Spori, vfpmE 0130 Qnnvnik 7aiiiRp>kQ {V 01.55 Iniokanal SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 09.00 Tv prodaja 11.65 Tvprodaja 12.30 Scoiirjs 12.45 Slan novi obrB/i Lvrope: Polfska 13.15 S^vallfiUkunaraioiiíMI. prenos 16,05 KelvisO(;hoa,lvKopaf 1/30 SPvailfliiki.prenos 2100 Ui^ePiMiaUilm 22.45 S8gaoioRylih.2/10 00.00 MaovH posledii[3 bilka, dokom, od da I a 00.S0 Druga [jodba 2004 02.00 iniokanal 0730 Iv prodaja 08.00 MoipnjaieliRoki.ris.simja 08.20 KaikainOrbi.ns.saoja 08.40 /»luniav^i.ns.seriia 09.15 Mala Kuly. rfs. snn[A 0935 Rdeča kapica, os. fikn 1030 iominJurrv.risanka 1U.50 MiavlM|av!,rfs.SKn|3 11.05 I.Rpoj°biiimilijonar 13.05 hnske razglednici^, dokum. uildsja 13 3b Giagnd/a iifiior, aniar. nam. 1430 Nadeiolijalepo. 15.25 Mesicai vedno, nsn. 16.20 Modno zdravila nan. 17.15 24 ur 17.20 Curt; opoInoÈi. amur. film 19.00 24 ur 20.00 Kosi spal. amer. Mm 22.50 Ukradena sica. amer, film 233S SoserJjt> m prija Uliji. amer. Il 01.25 24 ur.pnnoviifiv 02.25 Nočna panorama © 09.00 Miš mal oUDŠka oddaja. ponovi lev 09.45 Rad igram nogomet oifo^ka ^porina orklaja 10.15 Naispuldneva 14110 VjdeosiTdrii, cèvcsiila 17.55 Vabimo k ogli^du 18.00 Moina m medvedek Jaka, oirttška oddaja /a najtnlajSs. pomwtev Viteška/abava 18.40 Najspoidneva 18.45 Mladi upi, mroška oddaja, ponovitev 19.25 Vidiiosm, (j)Vďsúl3 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 in pesmi pod lipo domačo, dakumeriiama oddaja, gosija: Kiinaver 20.55 Naj spot dneva 21Í10 Dflda/mor^o! pomelBk 2. dsla komvfia Andmia Sifr^rja 21.45 Na obFsku.,. pn I adislavii Gnlini 22.45 Vabiinu k ugledu 22.50 Naj spol dneva 22.55 Virioos^rif, ráivesuía SLOVENUA 1 07.30 ^iv>av 09.60 55 lel policiisk^ga vk^^sUii 10.30 De^ele.kjersodoma legHmte.dok. ofid, 11J10 O/are 11.05 /adnia vei^eris 12.00 IiudjDin^cmlja 13,00 Porntila,Spon, vreme 13.10 PnJoíuvcuíNaiahjo 14.10 lgrabre;me|á:Ma]Šperk 1530 NikiliobdesctihiAlenka Godec 1635 lunsuka 1/J)D Píirotila.ípori vreme 1/.20 lin bar. ponoviisv IB.15 Slovenski olimpi|Ci:lirigii2 Bnkovei;, ailnuka 10,30 kebanje iota 1B.4D Hopla, ršanka 10.46 CariiinMimo, nsanka 19.00 Unevnik, vreme. špOT 19.26 /rcalotsffna 20.00 Splav mudu2e. slov. film 21.35 Vei^rni gosL pn]l. Mirko flamovš 2230 PoroCila, Spori, vreme 22.65 ^cctí bombo. liai, blm DQ36 Dnevnik, vreme, špcri ni.15 Onuvntkram^sketv Û1.45 Iniokanal SLOVENUA 2 0630 Iniokanal 08,00 Iv prodaja 08.30 Infokanal 10.30 Ivprotlaja 11.05 Sko;ii^as 11.15 Velika miena malega ekrans: Metka Si§eroik 12.10 IS.mvijaotr.inmlad.pRV. /borov 12.50 Mladi viriuo;i 13,15 SPvadeuki,maraionl2|. prenos 15.50 Ou zarlnjega utripe srca. (ram: Iilm 1/30 SP v alletfki, prenos 7tJ3l1 Salorn. abu basurii. dokum. orldafs Našli skiivno življenje, 18/22 22.15 Umeoiosiglasbciriplssa 23.20 Sl^vaileuki.posnelak n?.25 Infokanal t^Zrs/ L' 0730 Iv prodaja Í18.00 Riiiii]evtjm0^ivn,ns.s8nia 08.25 Aulion man, ns. serija 08.60 Ogi|evadn(šta,ris.sitri|a 1)9.10 lev|ikr9lj,ris.liliit 10.00 Super punce, ris. senja 1(130 Iranslormt^rji. ris.senja 10.55 Družinski jdes, rc^. serija 11.25 Icpujebiiimilijonar 12.26 Rop, dokum. oddaja 1335 Diagno/a umor. nan. 143D Nďde^eli jelepo, avsinani. 15.25 Mesieiie /a vedno, am. nani^ 16.20 MoCno/dravilo, nan. 1/.16 ?4iir-vřGmK 1/.2Û Lar)ijska nesreča, amer. Iilm 19.00 24 Mf 20.00 Pogumno Site, amur.íilm 23.10 Odkupnina, amer, h I m 01.20 24 ur, ponovitev 02.20 No^na panorama © imOODAJlfOÍNSKrGASPORÍOA 09.00 Mi^ maš. oiroška oddaja 09.40 I;ponad.riddajsOobroju^o 10.30 13B/.ViVmaga^m 10.55 Kullura. infornmijvna nddajH 11,00 Špnrmitorpk,Sporina inlonnaiivna oddaja 11.20 MEDNARailNIHIlPOlETJA 2005 /abavoe m narodno/abïvne glaslje. vrafiuilj: Vinko àmek 17,35 Vabimo k ogludii 12.40 J/sred.oddain Oohrajiiiro 13.30 Videos tram, olives lila 18.65 Vabimo k ogledu 19.00 I/pmkove odrlHiB Dohro jutro 18.60 Nedeljski i/leL polopisno' dokumentarna oddaja 20.00 50?ve?d/ftoiroke.prE>neiBk 6, dela nabavne pnrmiiivi^v Veleniu. nastrgajo: Oavrjr Bumtj, Vili Resnik, Andrei Šifrer.LugDnellidewsY Ondges,BPack Ùikiir 20.50 Skrbimo ;a zdravje, izobraževalna od dai a Molnje liranjanja; anorebja m biilimija 21.45 VidRosiani SLOVENUA 1 07.00 Uinp 07.15 brcalo tcrtna 0735 Pia $0 nauôi plavati, igrani film 07.50 Intimai dok. Iilm 06.05 llipsnniopaka. nsanka 0830 Ilusarski oluk. 10/26 08.55 SvstM.9/13 09.40 Vrui^kanuvnad. 10.00 r^aiau župnije Grad v Prekmurju 11.Q5 Mťtoli. franc, iilm 12.2b fitnsiiki 13.00 Poročila, Spon vreme 13.15 Hribar 14.15 Sk;vsnski dimpiji;i 14.25 Posvetu naokoli, 6/8 15.00 Pofoi^ila, prnmat 15.05 Dober dan. Koroška 15.40 Metka inZvennko, 5/11 16.10 Radovedni Taesk 16.25 ?Mkû stiporca. risanka 16.35 Din8:dmg8rii,11/14 17.00 Novi i;g. šporl vrai te 17,20 Izobraževalna rjddaia 17.35 Najvi^Cjiakvarii na svetu, dokum, add3|3 1830 ?niban(e3x;î 18.40 l,VHtkam ^ončitk. nsanka 18.45 Di^i insmti. nsanka 19.00 Dnevnik, vremo, šport 20.00 Mah mM 8/16 20.45 ltóBftspoleiie.7/1Í3 2140 Naravna fiudiîsa 22,00 Poroi^ila. Spori, vreme 22J^0 Dvrom pogajalec. Iranc. film 23.50 l/nbra^3vaIna oddaja 00.10 Dnevnik, vreme, šport 01.05 Dnevnik^aamjskpiv 01.35 Iniokanal SLOVENUA 2 116.30 lnN)kanal 10.00 Iniokanal 11.15 Tvprodaja 11.50 Igre brar fneja: Majipprk 13.15 AlpR,Oonava. Jadran 13.45 Sprehod sko^i filmsku glasba 15.00 Salom, abj basem, doktrm. 15.50 talka 16.16 Finaltíslov.pokalavffibojkina mivki, reportaža 16.40 Dober dan, Konjška 17.10 Salvo O'aqiiisto, 1/2 18.55 Uormengast 2/4 20.00 MiKsobmjsva/adrqaiadja. dokum, ndiisia 20.55 Sladkosanjaj.grSkililm 2230 Bran« HnnÉBÍwa odra 00.25 živetisvf^e^ivijonie.CbIilm 01.50 Iniokanal 07.05 24 ur ponovitev 08.05 Sedma rebela, nan. 09.00 Petsknvnosli. nad. 09.50 Zastavlienosrre.nad. 10.40 Iv prodaja 11.10 Sri^ns dama. nad. 12.00 Prava i[iibpjiin. nad. 12.55 Oiagn/a umnr. nan. 13.50 Iv prodaja 14.20 SQdmd nebesa, nan. 15.15 Prava liubp^en. nad. 16.15 Sr^ns dama. nad. 17.10 Zastavljeno srca, nad. 18J10 24 nr vremn 18.05 Petskrrvtiosli. nad. 19.00 24 ur 20,00 IhfijmainLoijisi'.amer.liIni 22.25 Mafijska priiîa. 4/4 23.20 XKI. premiera 23.25 Msaškjmožjiosiavi'.nan. 00.20 Pritai^nan. 00.50 Parť:kan{e. nan. 01.30 24 ur 0230 Nní;na panoraina © 09.00 Popoiniâkera/gMmce, poiopisna oddaia 2elennrlaki otoki: Kits bnarriing 10.00 Vabimo k (^Isdu 10.05 Dedc;i;mor8|olp[Kneiek2. dela kono^ria AÎidrsia Siîrerta 10.50 Naj spot dneva 10.55 Vrednojesiopiunotariohiskv vRTSkem miueju v Sd^i M.firi Vidoostrani, obvosiila 17.65 Vabimo k ogledu 18.00 Spin show 2005, posnetek plesne p^ listava 19.25 Naj poldneva 1930 Vidrcstram, obvestila 19.55 Vnbimo k onimlu 20.00 AlPSKIVtÛfl2005.posnciBk l.dnia pnrpditvf na Oiedu 21.30 Šporuiidogorifik tedna, športna oddaia 22.1)0 Oínaráo Kraška Slovrtriija, dokumuiitarna orldaja 22J?5 Vabimo k oglsdu 2230 Najspotrinsva 2235 Vidaosuani, obvestila SLOVENUA 1 07.00 Odmevi 07.311 ZgndbH n morskih papigah 0/.45 Diroci z rečnega brega 08.110 fliperinLnpaka. 11/28 08.25 Hiisa^ki otok, 11/26 08.50 lladovedni M 09.05 BinB:dingpnt.1î/14 09.20 í;ydnk, 29/52 0935 Vlfâiiapu. 2/5 10.05 Vrtiřkaguv.nad. 10.40 Sožitja, tv Mnnbor 11.50 PnJo^nvcuzNaialiio 13.00 PofoCila. šport vnîme 13.26 VRlikaimenaioalegaiíkrana 14.20 Čokoladne saniB. 7/10 15.00 Pomalá, špnri, vrfime. 15.06 Mnsinvi 15.40 Zmaji^kB zgodbe. 20/25 16.10 /msjM.8/13 16.35 /lHtkij7aklaiiko 17.00 Novice, slovenska kronika, vremn, špnri 17.40 Moi^virta. prezrta okolja, dok. oddaja 18.10 Mismo,.,Iur|y 18.40 S1birsksl|ii(tsk£pravljii:e.ns. 18.45 Leorinbuiït, nsanka 19.00 Dnevnik, vreme, ^orl 20.00 P01I Prometom 21.00 IskaniP izgubljene ljubezni, dokum. oildaia 22.no Odme.vj. špori, Vilíme 22.50 Hirošima, 2/2 23.40 Prezrla okoli s. močvirja. dokum .oddaja 00.10 Dnevnik, vreme, šporI 01U5 Pod žarometom 01.55 Dnevnik zamejske tv 02.20 Inlokaru^l SLOVENUA 2 06.30 Iniokanal 10,00 Dinjški iiManal 11.00 Ivprnilaia 11.30 /abavni iniokanal 14.20 ivprijrfafs 14.55 Kcivis Ocitoa, tv Koper 16.15 Slovenci v kalili 16.45 /laia šestdeseia 17.50 Mosinvi 16.25 2ivljenjevkrcgu.tvigra 1935 Vizum za pnhodnfBt, Wil] 20.30 Cveljevjescni.ylfid.predstava 22.15 Baaticr. nemški Mm 00.10 Iniokanal ife.TV^ 06.55 24 ur. ponoviU2V 07.56 Sc^dma nebesa, nan. 08.45 Petsknvnosti. nad. 09.40 /asta\^jBno su;e, nad. 10.30 Ivprnrlais 11.00 Srřna dama. nad. 11.5(1 Prava ljubezen, nad 12.46 Mafijska pm^a, nad 13.40 Iv proda [a 14.10 Spdma mtea. nad. 1S.00 Prava ljubezen, nad 15.55 Srûna dama. nad. 16.55 /astas^jHoo srce, nad. 17.65 24 ur vreme 18.00 Petsknvnosu.nad. 19.0 0 24 ur 20.00 PrsverjEinu 20.45 Ne brez moje bisere, amerf 22.50 XXI première 22.55 Tsteaškimo^ptasiav«. nan. 23.50 Pniaidji. nan. 00.20 ParCkanjfl,naa 01.00 24 ur. ponovitev 02.00 No£na panorama © SREDA, 17. avgust i SLOVENUA 1 j 07.00 Udmtivi j 0735 Bons, igram Iilm j 07.50 Koraki, dokum. film 1 08.05 lliperinl.opRka,ns.nan. i 0830 íluwřski otok, ris. nan. i 08.55 /malček. 8/13 i D3.20 /latkn/atíadkn i 0935 Nau6ink0SupesmÍL;0 I 09.50 VniCkarii.lv nad. i 10.25 National gsgraphii;. 5/12 j 11.15 Bacil m f^oiiins. kanad film I 15.00 Porofila. šporL vreme i 13.20 Nekaj mimit za domačo glasbo i 1336 Ijudiein/einlja i 14.25 Delela, kjer so drjma legende, I dnkiini. scnia i 15.00 Poroůla, promet ! 15.05 Moslovi i 15.40 Snorfii. 7/13 i 16.05 Malcsiveislice, kviz i 17.00 Nimce. šporL vremB : 17.30 Kraljestvo planskega oda i 18,20 lurisuka i 18.40 ^relanje Astra i 18.45 Binko.nsanka I 19.00 Dnevnik, vreme, špori j 20.00 tarohne rokaviui, film i 21.25 Kra ika temna domovini. I y rani I film i 21.45 Odpcu pesniki j 22.00 Udmevi, kullura. špori.vrpme i 22.55 ^oi^innaKozjpmniokii. gled i prai i 00.45 Onevmk, vreme, ipori \ 01.40 Dnevnik zamejske iv j 02.05 Iniokanal I SLOVENUA 2 i 0B30 Infokanai i 10.00 Uuiiški iniokanal \ 11.00 Ivproflaja I 11.30 Zabavni Hifokanal I 14.00 Ivprodaia i 16.00 Fvmpski magazin i 16.40 Vinim za pnlMidnnsi. 18/20 i 17.75 Druga gwlba 7004 i 18.25 Mrisiovi i 19.00 24.9/24 i 20.00 Sport j 20.25 Pojatel^ska nogometita tekma, \ V^alfiS Slovem I a. prenos : 22.25 Kraljestvo planinskega orla : 23,15 AiaiiaguaLhitniHka^, kan.f. i 02.05 Infokanal 09.00 Spmsl»ow2D05.posr!eiek plesne prudstave 10.25 Vabmiokogledu 10.30 Dinarsko Kratka Slovenija, dokumontarna odilaja 10.56 Naj spol dneva 14.00 Videoslrem, obvestila 17.55 Vahimokogledu 18.00 Spn/riaimojib, izobraževalna oddaja. 3. IVinie^a 18.40 NHib3ljskii/lBt:MangrL poiopisnadukiim. oddaja 18.50 Naj spol dneva 18.55 Vi deosirani. obvias ula 19,55 Vćtbimokogledu 20.00 1388.VIVmafla7in.rGgmnalni intorriuuvm program 20.25 Kullura. iniormativns oddaja 2030 Šponni torek, špwina inlomiauvna oddaja 20.50 Sporim dogodek isdna, šporina r^ddaja. ponovitev 21.20 Naj ^poi dneva 21.25 Vabimo k ngledu 2130 hirplayiin linefiockey. ^poruia oddaja, 3 TV mre/a 72Í10 Asova g I bani i nlm. oddaja 2230 Vabimo k ogledu 2235 Naj spol dneva 22.40 Videosiram, obuisiila 06,55 24 ur. ponovutjv 07.65 Ssdma nebesa, nan. n0.45 Peisknvnnsii.nad. 0935 Zastavljeno srrï. nad 10,26 Iv prodaja 10.66 SrCna dama. nad. 11.45 Prava liiibflzea nad. 12.45 PrflVfirieno 1330 Iv prodata 14.00 Sedma nebesa, nad. 14.55 fVava Ijubuzea nad 15.55 Srčna dams. nad. 1B.50 Zastavljeno srcu, nad 17.45 74 ur. vreme 17.50 Maten na pot, nad 19.00 24 ur 20.00 Obsmlenosi amer. Iilm 21,40 UCfleliica,!/? 23.20 XXI premiera 23.25 leksaškimo^posiave. naa 00.20 Pniatelti.nan. 00.50 Parikanjs. nan. 01.30 24 ur. ponovi tp.v 0230 Noi^a panorama © 03.00 10,00 10.05 10.25 1030 10.50 14.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.00 19.06 19.55 20.00 20.50 70,55 21.00 21.25 2130 22.55 23,00 23.05 Dobro |uim. infonnativno rs/ved nina nddaia Vabimokngledu 1388,V1Vfiiag8Zfn. pnnoviiuv Kullura, mfor. oddaja, pon. Športni torek, inlrmiiativria oddaja, poriovilcv N«ij spol dneva Viilerstrani. obvesula Vabimo k ogledu Avdii:ija, mladi its ka oddaja Regionalna novice Diroški glasbeni videospoti Naj spol dneva Viileosirani, obvestila Vabimo k tigleiiii I2 odda IR Dobro jiilo. mfor. razvednlfiH oddata Regionalne novice Naj spol dnsva Znanio zmoremo: Ko nam prsti nevnrncsi dokumi^ntarno Izobraževalna oddata Vabimo koginriu Odprla uima,/avriajmo v pnhndnost : 130 la i premogovništva v Saicški dolini Valnmokogladi Naj spol dneva Videostrani. obvesula PROSTI CAS (i.FToroskon Oven od 21.3* do 21.4* ^^^^^ Nikakor hb boste mogit uloviti delovnega rííma In posiomi vsega, SI ^osis ^ačriak Energije ne bosie imeli prav na preiek. zdio * J boste zagotovo še nekai dní ootreboveli veNko poôitka. in tLidi tioij V idfdvegd načina življenja, saj m končno ugotovili, da nihce ne bo ^^^ poskibel za vas in vaše počuiia če tega ne boste storili sami. V petek vas caka veifko prescneœni. kl zna vase 2ivl|enie precei sprememn. inio že kratkem. Sicei pa se nekje vsebi h dolgo vedeli, da bo prišlo do tega, zaio ne boste pretirano preser^Ceni. Bik od do 20.5. V' N V naslednjih dneh vas znajo prizadeti ořiiki, da ste sebični in da ne znate poskrbeti za dc^ro vzdi^je. Volk samotar sicer niste, res pa je, da bi lahko kdaj kakšno zadrego doma r v drijlbi premagali tudi s po-močp nasmeha in humorja, ki vam ga sicer ne manjka. Pn^ tega pojdite večkrat k pri^jateiiem, h ste jih mcino zanemarili Ugotovili boste, da sie bili zadnje čase res veliko preveč sami s seboj. Zvezde vam obljubliajo več pomoči na finančnem področju, pri odnosih z blifnjimi ga vam še ne bodo noklonpne. Pvoicko od 21.5. do 21.6. ^^^^ Ko bostB začeli dobivati polena pod noge. boste kmalu ugctovili, kdo je povzročil plaz Ase ne bo dalo kai veliko popraviti, saj bo za-mera precejšnja, imeli pa boste vsak dan večje in bofj c^sezr^e na-črte 2â prihodnost. Zdeio se vem bo, da sie na čisto pravi poti, da ^ y jih tudi uresničite. Potem pe se boste nehote zapletli vprepir 2 neko zelo pomembno m vplivno osebo, ki se vam taka sploh ne bo zdefa. Zato se ne čudite, če ponoĎ nikakor ne boste mogli speti. Rak od 22.6. do 22,7. Poslovno vam avgtist ne bo najbolj naklonjen, kar ste vedeli ze liko mesecev prej. Zato boste krrzo uspešno premagali, sploh na finančnem podrociu. Potrebe bodo naenkrat skrčene na minimum. Veliko vam bo dalo misliti tudi čustveno iivljenje, saj se vam bo zdelo, da je prišlo do močne ohladitve čustev. In to ne le iz vaše strani.Zato biste v naslednjih tednih veliko bolj dojemljivi za nasprotni spol, sajboste prav iskali ka<šno kœpko vzpodbudo v življenju. Lev od 23.7. do 23.6. Ženekaj časa se vam zdi. da je napočil časze spremembo. Ase ne- ©kako kar ne boste mogli odločiti, da bi naredili odločilen kaak. Potem pase vam bozgodilo kar samo, ne da bi vi pokazalrpra^/o voljo. Ko boste vrieni v to, da bo treba začeti plavati, boste to tudi sto-^H^v/ rili. In to brez te^av. Čeprav se lahko zgodi, da vam f^ malo zagode zdravje. Zato pazite, kako živite. Dovolj počicka, pa tudi gibanja na svefem jr^ku, boste še kako potrebovali. Narava vabi, vi pa ste še vedno pre^čkrat utrujeni Tudi zato, k^ se ne odzovete njenemu vabilu! Devica od 24.8. do 23.Ç. v Ce ste med tistimi sràe?i, ki so v teh dneh na dopustu, ste stonli fzelo prav, česte odšli oddoma. Morda tudi zato, kerseboste v miru korčno odločili, kai si v prihodnosti sploh belite, ti izkazalo se bo. da sœ seodíocJiprav. Seveda bo trebe na 10 počakati še kakšen ledea načeioma pa bo vendarle ie kmalu jasno, kaj se dogaja okoli '/as. V naslednjih dr^h boste izvedbi tudi lepo novico Nič ne bo nai±e, če se boste odločili, da kupite bogato darilo. In kdaj obdarite tudi sebe. Zaslužili ste si! Tehtnico od 24. 9. do 23. 10. Radi bi razmišljali o radostih življenja, pa ne bo šlo. Zaradi nekega preccj ncpriiotnoga dogodka tiosic vnastodnjih dneh res vtUio m mišljali o financah. In to resno, saj boste morali v kratkem rešiti večjo težavno situacijo. Kot kaže, se boste odločili prav, pa čeprav boza vašo odločitvijo sledilo kup pripomb svojcev, predvsem tistih. ki ne živi[o z vami. Ne ozirajte se nanje. Konec koncev ste is dovolj stan m izkiišeni. de se lahko odločite samostojno, ne da bi ob tem trepetali, kaj si tx)do o vaših odločitvah mislili jrugi tkorpilon od 24.10. do 22.11. Znani ste po tem, da se dobro znajdete v krizah, ko se je treba odločati zelo na hitro. Cepravse vam žb nekaj tednov dogaja, da vam je pogosto dolg čes, se boste tudi v naslednjih dneh morali odločati o zelo pomembnih življanjskih stvareh. Pri tem časa ne bo V8č kot dan eli dva. Izzivov za svoje možgane in ranjeno dušo pa raje ne iščite na silo, kar še posebej veije za poslovno področje, Dokažite vsem. tudi največjim dvomljivcem, da zmorete tudi tako resne živl^njske preizkušnje. Strelec od 23.11. do 21.12. Naiprej bo kazalo, da gre (e za dnjžabno srečanje s starimi znanci. Potem pa se bo nedolžen klepet sprevrgei v resno nalogo, ki m bo vzela precej veččasa, kot ste pričakovali, ko ste obljubili izvedbo. Kaj lahko se zgodi, da bo zato precej tri^iodrulinsko in tudi ljubezensko življenje. Ob m se boste znašli še v nezavidljivi finančni sirjaciji. saj se bo izkazalo, da bo nenaden, a nuien izdatek veliko večji, kot ste sprva mi^li. zite, če boste postali zadirčni. To bo znak, da potrebujete sprostitev. Kozorog od 22.12. do 20.1. v Ko boste dve odločitvi, ki še nista prejeti, dali na tehmico, boste ^^ ugotovili, da je tista, ki vas bo manj stala, veliko boljša.Tokrac vam ^^m je namreč jasno, da vam nr treba prav z nikomer tekmovati zato IP tudi ne boste. Dživati boste v vsak^ dnevu posebej, saj vém bo ^^^^ kristalno jasno, da ss na pravi poti. Ce si boste nakopali i:reveč dela, se ne boste jezili. Opravili ga boste doka] sproti. Kar velja le za tiste, ki ste se ze vrnili z dopusta. Vsi ostafi pa boste po njem imeli precejšnjo krizo. VQdnarod 21*1. do 19.2. ^ V kratkem se boste zatrtino odloČil, da imate marsičesa v i.ešem IJPb vsakdanjiku res vrh glave. Ko pa boste stvari poskušali postaviti na ÉÊL pravo mesto, bo ogenj v strehi. Predolgo ste čakali, da bi lahko part-^^ neqa in sodelavce prepriiSaii, da tokrat mislite resno, řtójprej se vam J bodo smejali, potem pa znajo biti tudi zopmi. Sploh, ko bodo ugotovili, da mislite resno. Zanje to namreč ni prav nič dobro. Vsebina uradnega pisma, na katerega čak-rice. V ponedeljek bod(» pred MC-jem nastopili Avstralci Digger^ íhe Pussycats, /adnji dan festivala bodo pred Mc-jem nastopili §e The Pokerheads iz Nove Giîrice, ki pre igra va jo swing, ska in reggie ritme. Glasbe bo lotos na festivalu manj kot prejšnja leta. bo pa zato veliko več filmov. Prav zanimivo bi> videli, koliko ljudi bodo pritegnili h gledanju, saj gre za povsem nekomercialno produkcijo, /ad- V soboto bodo praznovali Cirkovce - Vsako leto v prvi polovici avgusta v tem kraju slavijo krajevni praznik. To je priložnost, ko na hitro preletijo, kai so naredili v preteklem obdobju, predstavijo, kaj bodo delali v kraju v bliiinji prihodnosti, poleg tega pa se tudi povesclijo. Tako bo tudi letos, in to pojutrišnjem (v st)boto), ko bodo zaznamovali že IX. krajevni praznik. Po besedah novega predsednika Branka liritovška so v minulih dneh uredili nadstresnico na domu krajanov, v kratkem pa naj bi stekla dela pn razsvetljavi vasi, z asfaltno prevleko pa bodo prekrili tudi del javnih poti v kraju, med njimi tudi del ceste proti Graski gori. Krajevno praznovanje bodo začeli ob 15. uri na športnem igrišču pri so U z družabnimi igrami, med kaierimi bosta gotovo največ zanimanje pritegnila hoja na smučeh in pa 'spopaď z Martinom Krpanom. Tekmovalo naj bi kar deset ekip i/bližnjih in daljnih krajevnih skupnostih, jgram bo sledil pravi družabni de) z Urati Poljan^ek. pok.'g tega bodo pripravili še bogat srečelov, strelci pa hodo kliko preizkusiti svojo natančnost v streljanju na koštrun«. ■ vos četrtek, 11. avgust 2D.00 Velenjski QParl 21. Pcletne kulturne prireditve Vokalna skupina Glasbene šele Nazarje: Moje pesmi, moje sanje Sobota^ 13. avgust 8.QQ -12.00 Cankarjeva ulici Velenje Bolšji sejem Informacije in prijave' 03/896 18 6Q.tic@vBlBnj8.si 9.00 Slaro Velenje Staroveienjski dan Sejem bil je živ Tradicionalna etnološka prireditev s prikazom starih obrti in nskdanjih sejemskih dni v naših krsiih 20.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma -1. liga S i.mobil Vodaíone Kdaj - kje - kaj NK Rudar :NK Koper Nedelja, 14. avgust 14.00 Graskatjora Graska gora poje in igra 30. prireditev Prireditev bo potekala tudi v primeru slabega vremena Ponedeljek; 15. avgust j7.Qp KotalkališisVelenje Poletje na kotalkališču Športne in družabne igre. košarka, frizbi. namizni tenis X Oom krajanov Pesje Počitniške delavnice Počitniške delavnice bodo potekale do petka, 28. avgusta. Informacije; 03/897 75 40 Torek, 16. avgust 17.00 - 00 Koialkališče višnje Poletje na kotalkališču Športne in družabne igre, košarka, frizbi. namizni tenis X Piesivec pri Velenju 17. raziskovalni tabor Plešivec 2005 Tabor se bo zaključil v torek. 23. avgusta, ob '7. uri ne podružnični ioli Plešivec i razstavo plakatov in izdelkov vseh raziskovalnih skupin. Sreda, 17. avgust 17.00-21.00 KotalUlilčeVelenje Poletje na kotalkaNšgu Športne in družabne igrs. košarka, frizbi. namizni tenis Za dodatne informacije o piiredKvah in dogodkih lahko pokličete Tu listi Čnoinfor maci-j ski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/B9618 80). nji dan festivala btj tudi precej plesa - / odra na ulico bodo stopili plesalci Plesnega studia ki b{)do v soboto dopoldne ob 10. uri nastopili na Cankarjevi v sredi-sču mesta. Sobotni dan bo tudi dan. ko bodo uradno predali namenu nov skate park pred Rdečo dvorano, na njem pa organizirali /aradi dežja od]')adlo tekmovanje za i^udarsko svetilko. Kunigunda bo prinesla sc veljk<"^ niaiiišiti dogodkov, o katerih btîdo podrobneje poročali lik pred začetkom festivala. 'lokrat le toliko, dh vas spomnimo, da vam konec avgusta v mestu ne bo dolg čas, če bosie le hoteli pi)U7.iti vsaj delčke lega, kar vam bo ponujeno v lednu Kuni-gundi posvečenih dni. Tudi tokrat bo častni pokrovitelj festivala župan Srećko Meh. ki se vsako let 6e v FWCUI K IVAN MINATTi MESTO V Snwui V KDOR pnevzc OOVOR) O SE&J N OCMC. BPW V USTH PtSMK THOMAS AœtSON ooenu vc TONI INNAUER NUDIST. ČASTILEC GOLOTE ITALIJAN. ARHITEICT-FRANCES* CO BETONSKI IZDELKI Elkos d.0.0. Lokovica 100. Šoštanj Tel 688 30 34 www.elkos.si Del. čas: odpon. do pet od 8h- 17h, sob.8h-12h Nudimo Vam betonske izdelke iz lastne proizvodnje. Na voljo so Vam: tlakovci. robniki, škarpniki, pohodne poti za vrtove» ko mp o strelki, fontane, umivalniki, vodnjaki, kana-lete, vrtni palčki... IZJEMNA PONUDBA SU^ER CEKE-PREPRIČAmSEin Rešitve kdžanke pošljits najkasneje do 22.8.2005 nanasîov; Nas čas. d. o. o, Kidričeva 2/a. 3320 Velenje, s pripisom "Križanka Elkos«. Izžrebali bomo 3 betonske izdelke: 1.fantič z ribico: 2. mali patinirani palček 3. kuža. Nagrajenci bodo prejeli potrdila po posti. Nagrajena nagradne križanke »Avlo ]gor4<, objavljene v tedniku Naš g S02/m3 zraka) mejr^ vrednost: 350 mikron SG2/ni3 zraka Iz 1. av9 G2. «v^ 13. 0 4. jv^ as^ as^ RT. avg mojnAvtedriost: 3SOii^09SQ2/ni3 uakđ, sptqtrm^oprc^ossr^v ktu ?004:30 riiïito-g SŒ/m3 čoka OBVESCEVALEC DEŽURSTVA iticifi OGLASI Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveši^amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko poklii^te SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-47B, dežurno službo pa na 89SS-445. lekarDO « Velenju: Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil In zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-ganižrar odmor za kosilo od 13.00 do 14.0G, telefon 898-1880. Zobozdravnild: 13. in 14. avgusta - Darinka šus-ter. dr. stom., v zasebni zobni ambu-tami, Stanetova 27, Velenje (od 8. do 12. ure). 15. avgusta - Ivan Janežič. dr. Stom., v zasebni zobni ambulanti, Efenkova 61. Velenje (od 8. do 12. urej. Veterinarsku postaja loitonj: Od 12. do 15. avgusta - Urban Hrušovar. dr. vet msd.. gsm; 041/667-D40. Od 15. do 18. avgusta- Tibor Stupar, dr. vet. med., gsm: 031/671-203 Delovni čas: ponedeljek - petek od 7 do 14. ure; Ambulanta za tnale živali - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek In četrte od 13. do 17. ure; Izdaja zdravil in zdravstvenih spričeval-od ponedeljka do petka med 7. in 10. uro ter med 13. in 14. uro. ineJtARNA IRB H POGREBU ^^ Tel.: 03/ 897 00 02, GSM: 041/ 682 369 - Ugodna pnudba neflifnih araiânia|ev, dostava braplaina - Prva zssadHn ipobnegs mesta brezplačaa - Cena naših pogrebnih stontev, dopMIo 12,000 sil - PtwBí Iz ùjJN, dopiaíla K.000 s« ——- TIKI-POZNANSTVA ZENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/5054 95, gsm: 031/836-378, telefon in faks: 5726-319 OBVESTILO 29. JULIJA sem na Tomšičevi cesti v Velenju izgubila ključe z obeskom (podoba Krambergerja). Poštenega najditelja prosim, da jih prinese na uredništvo Naš i^as ali pokliče na telefon: 5865-290. NEPREMIČNINE NOVO, dvosobno stanovanje, 70 m2. na Selu pri Velenju, prodam za 18.3 mio/sit. Gsm: 041/767-881. 3-SOBfyO stanovanje na Zelenici v Celju, 69 m2, z balkonom, prodam. Gsm; 051/342-661. ODDAM 3-SOBNO stanovanje v Velenju oddamo. Gsm: 031/625-313. OŽILA RENAULT 5, diezel, 1.91, neregistri ran, motor v dobrem stanju, prodam. Gsm: 031/668-052. CITROEN AX, 1.94. temno modre barve, ugodno prodam (kupcu zraven podarim 4 zimske gume). Gsm: 041/748-178. GOLF 2 (benciner) in čebelnjak prodam. Gsm: 031/619-1Î5. Morda bi ix)slal.... bi do.se,'^!.... bi uxlvdril.... bi se vatel il.... bi bil. DAVID CELOFIGA Usoda je odločila. Mrzla nom 15. a\j{usta 1995 11.30 David še živi v naših srcih in naših spominih, a to še vedno boli. je bolelo in bo vedno bolelo. Eil si naša sreča, asial boš i\jš ponm . V SPOMIN 7, avgusta je minilo 5 let. odkar nas je zapustil naš dragi JOŽE MEH 1943 - 2000 Hvala vsem, ki niste pozabili nanj. Njegovi tt ajdražji /ilS iši ZAHVALA 25-julija nas je po kratki in težki bolezni v 84. letu zapusti! dragi oče, brat, stric, dedek in pradedek ALOJZ PREVALNIK s Ceste VI/12 v Velenju 13. 6. 1922 - 25. 7. 2005 Vie si Min dal. ljubezen, prijalelistvo. srečo... Si kol sonce Uvljerja siial. za vse svoje ljubiaen razdajal, odslej si kol /.vfuld svtilleCd, na/ li i' večnasi dana liu sreča. Z bolečino v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika v talco lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. mu poklonili cvetje in sveče, darovali za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja. Posebej hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, godbi, pevcem, izvajalcu Tišine, govornikom za ganljive besede slovesa. Društvu upokojencev Velenje. KO ZB Gorica, častni straži upokojencev Premogovnika Velenje in Pogrebni službi Usar Hvala tudi osebju bolnišnic Topolšica in Celje, Globoko žalujoči vsi njegovi BETONSKI mešalec (potreben manjšega popravila) in brusilni stroj za parket prodam. Telefon: 5868-117. gsm; 041/849-100. IVALI NEMŠKE ovčarje, mladičke, čistokrvne, z rodovnikom, odličnih staršev in zlate prinašalce. mladičke, čistokrvne. brez rodovnika, oba starša z rodovnikom, prodam in čakajo na nove lastnike. Telefon 03/5869-299 ali gsm 041/966-252. PROOAJA nesnicv nedeljo, 14.8., od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. TELICO sivko, težko 300 kg, prodam. _Gsm: 041/958-884. TELIČKE simentalke, težke od 100 do 200 kg. prodam. Gsm: 051/341-360. PRIDELKI JABOLCNIK in medeno, slivovo ter sadno žganje prodam. GSM: 041/344-883. SILAŽNO koruzov koiďcah prodam ali oddam. Gsm: 031/592-166. i'- t1H^ RADIO VELENJE Pravi naslov za uspešno NUMERO UNO trgovine z motornimi vozili Robert Kukovec s.p. Mllnaka ulica 22 Maribor Ugodni avtomobilski In gotovinski KREDITI do 7 let, za vse zaposlen« In upokojence tudi 09. do 50 % obremenitve, star kredit nI ovira! če niste kreditno sposobni nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter leasings za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. Tel.: 02/ 252 48 26 041 750 560, 041 331 991 F«s 02/ 252 46 23 WWW. numerouno>sp.sl VelenjE, mesto cvetja MOV, nc Velenje, TD Velenje, PUP Velenje in OOZ Velenje razpisuje v okviru razpisa Velenje, mesto cvetja 2005 fotografski natečaj na temo MESTO V CVETJU RAZPISNI POGOJI Organizator pričakuje predvsem Anoirrarije. ki prikazujejo najlepše pndobe mesia in okolice na navedeno temo. V izbor se bodo uvrstile rotografije, ki bo z motivom dovolj dobro pokazale, da se bile posnele v MO Velenje In pri kalerih je poudarek namenjen urejenosti zunanjega bivalnega okolja (oko'ica individualnih sianovanj-skili objektov, balkonov in teras, kmetij). 1. Pravico do udeležbe imajo državljani Slovenije, ki upoštevajo določila leg» razpisa. 2. Nalečai je za barvne fologralue. 3. Vsak avtor lahko pošlje 6 barvnih fotografij. Vsebina motivov: okolica individualnih stanovanjskih objektov, balkoni in lerasc. kmeiije, ocvetličenje mesta ... 4. l-oiografye morajo bili dimenzij IS x 24 cm in prilepljene na pa-spartuje 30 x 40 cm. 5. Prisiojbiia /.a udeležbo /jiaša 4.000 SIT, ki ju priložile pnjavuid, S icui jc zagotovljena poštnina za obvestilo o izidih, vračanje del in objava v katalogu. Prispelih del brez plačane prisiojbiiie žirija ne bo ocenjevala. 6. Dela z razpisano prijavnico pošljite na naslov: '1"IC Velenje, Šaleška 3.3320 Velenje s pripisom "Za foiogrsfski nalečaj • Mesu» v cveiju 2005". Zadnji rok za odd^o fotografij je 10. september 2005. 7. Ocenjevanje del bo predvidoma 15. septembra 2000. 8. Prispela dela bo ocenjevala tričlanska žirija: - Boris Zakošek, predsednik - On Valenčak. član - Simon Ogrizek, član 9. Nagradni sklad: 1. mysio- nagrada v vrednasli 100.000 Si l 2. mesto • nagrada v vredrosii 60.000 SIT mesto - nagrada v vrednosli 40.000 SfT 10. Poročilo o izidu bomo posredovali konec septembra 2005. ti. Oivoriicv razstave prispelih foiografij po izboru ocenjevalne komisije bo v mesecu oktobru 2005 v Velenju. 12. Vračanje del in pošiljanje katalogov bn konec marca 2006. ker bo razstava predstavljena še na nekaj drugih lokacijah . 13. Org a ni/al or bo vračal dela v isti embalaži, kol jUi bo prejel. Z deli bo ravnal skrbno, ne odgovaija pa za morebitne požkodbe in izgubo med pošiljanjem. !4. Dela. poslana na nalečaj. lahko organizator uporabi v predsiavii-veno namene v povezavi z natečajem brez plačila honorarja. Organizator si pridržuje prednostno pravico odkupa izbranih fotografij. 15. Podeljena bh v ko palkah. Ko sem stopila na oder. slišala ploskanje in navi-' janje, mije bilo iak<>i toplo in sem pozabila na mraz. Razočarana. ker nisem pri^a v firwle, pa resnično nisem bila. Zame je bil že velik uspeh uvrstitev v pollinate. Izbor je bil res lepa dogodivščina, imela sem se krasno.« je še enkral zatrdila. Velikokrat se na lept)taih izborili govori o kuhbiji. Nina ni imela občuika, da hi bila lokrat prisoma. »Ko imaš pogovore s člani žirije, že sam /ačuliš. kako si se odrezal. Jaz vem, da sem naredila nekaj napak, to som takoj začutila. Tudi znanje angleščino je zelo pomembno. Ni se mi zdelo, da bi katera od kandidatk imela kaj bolj privlligiran položaj od drugili,« Ja, tudi «sanjska ženska«, vojakinja Nataša, je kljub medijski pre pozna vnosi i in podp(sri v dvorani ostala pred vrati finala. In kako se Nina predstavi sama? »Končala sem trgovsko šolo in se vpisala na ekonomsko, oboje dt^ina. v Velenju. V prostem času se ukvarjam z manckensivom. sem ludi foiomodel. To mi največ pomeni. Za postavo tie skrbim s kakšnim posebnim režimom ali telovadbo, ko začutim, da ml kaj ne paše, spremenim prehrano. lvršnik (Ilaril) v Pe-sju, bodo prav lako ob cesli uredili kolesarsk na niik>st in nemilost prepuščeni aviomobilis-tom, ker kolesarskih ste/ ni, ccste pa síí že Vàko ozke. Do Šoštanja jc pt>l dokaj varna in lepo urejena. trdim jaz. a dobim odgovor, da se bo ludi 10 kmalu spremenilo. »Tega se zavedamo, zato je arhitekt Goran Semečnik že obliki>vai nova stojala, ki so povsem inovativna. Prvo siojalo že stoji pred MO Velenje, kmalu jih bo v ccn-iru nameščenih 10.« Več o n