DOGOVORI Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana Center 24. SEJA DRU2BENOPOLITIČNEGA ZBORA 25. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 26. SEJA ZBORA ZDRU2ENEGA DELA Na podlagi 171. člena statuta občine Ljubljana Center Sklicujem 24. sejo družbenopolitičnega zbora skupšči-ne občine Ljubljana Center, k| bo v pone-deljek, 31. 1. 1977 ob 17. uri v sejni sobi skupščine občine Ljubljana Center, Ada-mič-Lundrovo nabrežje 2, soba 5/1. DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika in poročila o izvršitvi sklepov 23. seje zbora 2. Obravnava predloga smernic za uresni- čevanje srednjeročnega družbenega pla-na občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 v letu 1977 3. Obravnava predloga družbenega dogovo-ra o skupnih osnovah in merilih za pode-Ijevanje priznavalnine udeležencem na-rodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svo-jimi predpisi 4. Obravnava predloga družbenega dogovo-ra o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije ter postavljanju novih na območju Ijub-ljanskih občin 5. Obravnava poročila o delu komisije za prošnje in pritožbe skupščine občine Ljubljana Center 6. Obravnava informacije o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Ljubljana Center 7. Obravnava osnutka okvirnega programa dela skupščine občine Ljubljana Center za obdobje od 1. 1. 1977 do 31. 7. 1977 8. Vprašanja delegatov PREDSEDNIK ZBORA DPZ Marjan Rajnar, I. r. Na podlagi 171. člena statuta občine Ljubljana Center Sklicujem 25. sejo zbora krajevnih skupnosti skupšči-ne občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 1. februarja 1977 ob 17. uri v banketni dvo-rani na Magistratu. DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika in poročila o izvr-šitvi sklepov 24. seje zbora 2. Obravnava predloga smernic za uresni-čevanje srednjeročnega družbenega pla-na občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 V letu 1977 3. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi 4. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolucije ter postavljanju novih na območju Ijub-Ijanskih občin 5. Obravnava poročila o delu komisije za prošnje in pritožbe skupščine Ljubljana Center 6. Obravnava informacije o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prome-tu skupščine občine Ljubljana Center 7. Obravnava osnutka okvirnega progra-ma dela skupščine občine Ljubljana Center za obdobje od 1. 1. 1977 do 31. 7. 1977 8. Obravnava predloga soglasja k finanč-nemu načrtu sklada Ijubljanskih občin za gradnjo šol in vzgojno-varstvenih za-vodov za leto 1977 9. Obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti občine Ljubljana Center za varstvo pred požarom 10. Obravnava predloga odloka o začasnem financiranju splošnih potreb v občini Ljubljana Center v I. polletju 1977 H.Obravnava predloga sporazuma o nači-nu oblikovanja, delu in pristojnosti skupščine skupnosti in njenih organov za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju Ijub-Ijanskih občin 12. Kadrovske zadeve 13. Vprašanja delegatov PREDSEDNIK ZBORA KS Dušan Kompare, I. r. Na podlagi 171. člena statuta občine Ljubljana Center Sklicujem 26. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 1. februarja 1977 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu. DNEVNI RED: LPotrditev zapisnika in poročila o izvr-šitvi sklepov 25. seje zbora 2. Obravnava predloga smernic za uresni-čevanje srednjeročnega družbenega pla-na občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 v letu 1977 3. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležen-cem narodnoosvobodilne vojne in dru-gih vojn, katere urejajo občinske skup-ščine s svojimi predpisi 4. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in dru-gih obeležij NOB in socialistične revo-lucije ter postavljanju novih na območ-ju Ijubljanskih občin 5. Obravnava poročila o delu komisije za prošnje in pritožbe skupščine občine Ljubljana Center 6. Obravnava informacije o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prome-tu skupščine občine Ljubljana Center 7. Obravnava osnutka okvirnega programa dela skupščine občine Ljubljana Center za obdobje od 1. 1. 1977 do 31. 7. 1977 8. Obravnava predloga soglasja k finanč-nemu načrtu sklada Ijubljanskih občin za gradnjo šol in vzgojno-varstvenih za-vodov za leto 197 9. Obravnava osnutka samoupravnega spo-razuma o ustanovitvi samoupravne in-teresne skupnosti občine Ljubljana Center za varstvo pred požarom 10. Obravnava predloga odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občin! Ljubljana Center v I. polletju 1977 H.Obravnava predloga sporazuma o nači-nu oblikovanja, delu in pristojnosti skupščine skupnosti in njenih organov za izvedbo programa izgradnje objektov družbenega standarda na območju Iju-bljanskih občin 12. Kadrovske zadeve 13. Obravnava predloga za potrditev statu-ta obrtno nabavno prodajne zadruge BRANA 14. Vprašanja delegatov PREDSEDNIK ZZD Iva Prosenc, I. r. OBVESTILO DELEGATOM Dostavljamo gradivo za 24. se]o družbeno-političnega zbora, 25. sejo zbora krajevnih skupnosti in 26. sejo zbora združenega dela. Delegate zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti obveščamo, da jim bo-mo predloge kadrovskih zadev posredovali naknadno. Delegate vseh zborov, zlasti pa konference delegacij zbora združenega dela in delega-cije krajevnih skupnosti ponovno opozarja-mo, da v skladu s 27. členom začasnega poslovnika za delo skupščine občine LJub-Ijana Center morebitne predloge, pripombe in stališča posredujejo sekretariatu skup-ščine v pismeni obliki najkasneje 3 dnl pred sejo zbora. Sekretariat skupščine Povzetek zapisnika 23. seje družbenopolitičnega zbora skup-ščine občine Ljubljana Center, ki je bila 28. decembra 1976 ob 17. uri na Magistra-tu, Mestni trg 1. PRISOTNI DELEGATI: ODSOTNI DELEGATl: 1. BEI*E Meta 1. ALBREHT Raman 2. BOBC Andrej 2. BO2IC Ladaslav ¦ 3. BRVAR Ana 3. CUK Magda 4. BUCAR MiloS 4. GOSNIK Danijela 5. DEBELJAK Ivanka 5. MABINSEK Janez 6. DESTOVNIK Karel 6. NOVAK Zvone 7. FLIS Drago 7. PUHAEIC Krešo 8. PUBLAN Barbara 8. RENCELJ Edvard 9. HVALA Ivan 9. ROTER Rado 10. KALCINA Liama 10. SUŠNIK Viljem 11. MALI Zlatko 11. VALENTINCIC Saša 12. RAJNAR Marjan 13. ROZMAN Jaka 14. STBITAR Anton 15. SILIH Zlata 16. ŠEST Bogo 17. STEMPIHAR Vid 18. TEKSTOR dr. Anka 19. 2UST Denls Sejo zbora Je vodil predsadnik zbora Marjem Rajnair. Sprejet je bll naslednji DNEVNI RED: 1. Patrditev zapisnika tn poroftila o iavršdtvl sklepov 12. seje zbora. 2. Obravnava anali2e posiovnega uspeha organizaolj idruženega dela iz gospodarstva v obdobju januar — sep-sember 1976 v občini Ljubljana Center. 3. Obravtiava poroCila o uresničevanju sredmjerotaega lružbenega plana občine Ljublijana Center za obdobje L76—1980 v letu 1976 in ocana možnosti za njegovo ures. alčevanje v letu 1977. 4. Obravnavao sn.utfca sinemic za uresnlčevanje sred-ajeročnega družbemega plana občine Ljubljana Center za Jbdobje 1976—1980 v letu 1977. 5. Obravnava poročUa o lzvajanju družbenega dogo-rora o temeljiih kadrovske politlke. 6. Obravnavana poročila o delu Koiru&ije za zadeve »rcev im invalidov NOV skupš&ne občine Ljubljana Cen-ter (za obdobje avgust 1874 — december 1976). 7. Obravnava osnutka sporazuma o načinu oblikova-nja, d«lu in pristojnosti skupščine skupnosti in njendh organov za izvedbo samoprispevlca II. 8. VpraSanja delegatov. AD L POTRDITEV ZAPISNIKA IN POROCILA O IZVRSIT-VI SKLEPOV 22. SEJE ZBORA. SKLEP: DPZ potrjuje zapisnlk 28. seje DPZ in poro. Lik> o iavršdtvl sldšpov. AD 2., S. In 4. OBRAVNAVA ANALIZE POSLOVNEGA USPEHA OR-GANIZACIJ ZDRUZENEGA DELA IZ GOSPODARSTVA V OBDOBJU JANUAR —SEPTEMBER 1976 V OBCINI LJtTBUANA CENTER. OBRAVNAVA POROCILA O URESNICEVANJU SREI> NJEROCNEGA DRUZBENEGA PLANA OBCINE LJUB-UANA CENTER ZA OBDOBJE 1976—1980 V LETU 1976 IN OCENA MOZNOSTI ZA NJEGOVO VRESNICEVA-NJE V LETU 1977 in OBRAVNAVA OSNUTKA SMERNIC ZA URESNICE-VANJE SREDNJERUCNEGA DRUZBENEGA PLANA OB- CINE LJUBLJANA CENTER ZA OBOOBJE 1976—198« V LETU 1977. Na predlog predsedniim zboora le zbor obravnoval 2., 3. tn 4. točko dnevnega reda skupaj. Uvodno obrazložitev k tem točkam Je podaia Nu6« Kerševan, podpredsednica IS SO Ljubljana Center. Poročilo o stališčih predsedstva občinske kcnference SZDL Ljubljana Center je prebral Karel Destovnik. Brez razprave so bili sprejeti naslednjd SKLEPI: 1. Zbor sprejme analizo poslovnega uspeba orga. nizacij združenega dela Iz gospodarstva v obdobju jarvuar — saptember 1976 v občini Ljubljana Center. 2. Zbor sprejme stališča in sklepe, ki jih Je predlagal izvršni svet sJsupičine občme Ljubliana Center in dodatoa stališča, ki jih je predlagalo predsedstvo SZDL. 3. Zbor sprejme poročilo o uresničevanju srednjeroC-nega družbenega plana občine Ljubljana Center za ob-dobje 1976—1980 v letu 1976 tn oceno možnosti za njegovo uresničevanje v letu 1977 ter dodatna steliSda, ki jih j« pradlagalo predsedstvo SZDL. 4. Sprejme se osnutek smernic za uresni<5evanje sred. njenofinega družbenega plana občine Ljubljana Ceotor za obdobje 1976—1980 v letu 1077. AD 5. OBRAVNAVA POROCILA O IZVAJANJC ORUZBENE-GA DOGOVORA O TEMELJIH KADROVSKE POLITIKE. Uvodno obraztožitev je podal Prancd Polak, član ka mtsdje za družbeni dogovor o kadrovski poldtiki občine Tjubljana Center. Ugotovitve ai sklepe 15. seje predsedstva občinake komference SZDL Ljubloana Center v zvezi z izvadanjem družbenega dogovora o temel.jih kadrovske polltike jo posredovala Liana Kalčina. V razpravi so sodetovali: Vid Stempihar, Bogo Sest, Denis žust, Anton Stritar, tvan Hvala, Ana Brvar, Panl žužek. Franoi Polak. Soglasno sta bila sprejeta naslednja SKLEPA: 1. Zbor sprejme poroeilo o izvajanju dogovora • o temeljih kadrovske politike. 2. Zbor sprejme sklepe, ki Jih predlaga komisiia za družbeni dogovor o kadrovski politiki občine I«jubljana Center. AO 6. OBRAVNAVA POROCILA O DELU KOMISIJE ZA ZA. OEVE BORCEV IN INVALIDOV NOV SKUPŠCINE OB-CINE LJUBLJANA CENTER (za obdobje avgnst 1974 — december 1976). Uvodno obrazložitev je podala Zlata Siiih. V raepravi so sodelovali: Itenjs 2ust, Zlata Silih, Meta Bele, Ivan Hvala, Miloš Bučar, Ana Brvar, Antcm Strltar. Sc^lasno so bili sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Zbor sprejme poročilo o delu komisije za zadeve borcev iin invalidov NOV skupšfiine občine Ljub-ljana Center za obdobje avgust 1974 — december 1976. 2. Preskrbi naij se konkretaa analdza problematike borcev NOV. 3. Pripombe in predlogi podani na raapravi se posre. d\ijejo komisiiiji za zadeve borcev NOV. AD 7. " OBRAVNAVA OSNUTKA SPORAZUMA O NACIND OBLIKOVANJA, DELU IN PRISTOJNOSTI SKUPSCINE SKUPNOSTI IN NJENIH ORGANOV ZA IZVEDBO SA-MOPRISPEVKA II. Brez razprave so delegati soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Sprejme se osnutek sporazuma o načinu obliko. varnja, delu in pristojnosti skupščine skupnosti dn njihovih organov za issvedbo samoprispevka II. AD 8. ' VPRASANJA DELEGATOV. Bogo šest je postavii naslednje delegatsko vpražanje: 1. Kako je mogoče zgraditi tolikSno privatno deJavnico (Zvonarska ulica — Pixnat). Kako je Pirnat dobil dovo. ljenje za gradnjo tega objekta? 2. Kaj temu poreče Zavod za spomeniSko varstvo? 3. Kag o poslovanju meni davčna uprava? Koiiko do-hodka lefcrao obrafia to obrtništvo? Seja je bila končana ob 19 .30. Zapisala: Divna Potočar, dlpl. iur. Predsednlk zbora Marjan Rajnar Povzetek zapisnika 24. seje zbora krajevnih skupnosti skupšči-ne občine Ljubljana Center, ki je bila dne 28. 12. 1976 ob 17. uri v banketni dvorani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1. Sejo je vodil predsednik zbora Dušan Kompare, za. pisnik pa sekretar skupščiine Ivo Bogataj. ..Po poročilu komisije za verifikacijo pooblastal je bilo Od skupnega števila 35 delegatskih me&t na sejd zbara prisatnlh 33 dedegaitav. Zbor je verif icixal pooblastila vsem 33 delegatam. Pnsotni so bili naslednji delegati: KS AJDOVŠCINA: Bojan Polak, Uroš SkalerKS, Mlha Prihoda, Franc Gerlovič KS GRADIŠCE: Olga Vipotnik, Ljuibo Butanar, Vida Markid, Jelka Kradigher KS KOLODVOR: Bojan Kandare, Peter Dimnik, Zma-ga Biajak, Jakob Kvas KS POLJANE: Vajko Arrigler, Lojze Bufcovac, Mirkio ' Žargi, Drago Simončid, Jože Janež KS PRULE: Alajz Jamnik, Radmila Korofiec, Peter Novak, Ciri'1 Remlc KS STARA LJUBLJANA: Rudolf Dolanc, Breda Bak, Marija Marodi4, Božjdar Samec KS STARI VODMAT: Dušan Kompai«, Anda^J MUmair, Mara Pabjančič KS TABOR: Ludvdk Benčina, Lojze Cerjak, Franc Hribernik, Jože Saje, Danica Ster. Sogla&no je bil sprejet in obravnavan na&ledmOi DNEVNI RED: 1. PotrditCT zaiptsnika in pomočlla o izvr&iibvi sfcteipov, 23. seje zbora. 2. Obravnava analize poslovnega uspeha organizaaij združenega dela iz gospodarstva v obdobju januar — sep. tember 1976 v občini IJubljana Center. 3. Obraivnava poročila o ureaničevanju srednjero6nega družbenega plana občine Ljubljana Center za abdobje 1976—1980 v letu 1976 in ocena možnosti za njegovo ures-ničevanje v letu 1977. 4. Obravnava oanutka smemic za VLresma&etvemie sred-njeročnega družbenega plana obClne Loubljana Ceinter za , obdobje 1976—1980 v letu 1977. 5 Obravnava porodila o izvajanu« družbenega dogo. . vora o temeljah kadrovske politike. 6. Obravnava poročila o delu komisije za zadeve bor-cev la invalddov NOV skupš&ne obCine L}ubljana Center zb obdobje avgust 1974—december 1976. 7. Obravnava osnutka sporazunna o načdnu oblikova. nja, delu iin pristojnosti skupščine skupnoeti ln njenih organov za iizivedbo samaprispevka II. 8. Obravnava predloga odloka o spremembi odloka o proračunu občlne Ljubljana Center za leto 1976. 9. Obravnava predloga odloka o začasnem ftaancira. nju splošnih družbemih potreb v občind Ljubljana Center v I. trimesečju 1977. 10. Kadrovske aadeve. 11. Vprašanja delegatov. AD L POTRDITEV ZAPISNIKA IN POROCILA O IZVRSIT. VI SKLEPOV 23. SEJE ZBORA. Zbor je soglasno sprejel naslednji SKIJEP: Zapisnlk in poročilo o izvTšitvi sklepov 23. seje zbora se potrdi. AD J , 3. in 4. OBKAVNAVA ANALIZE POSLOVNEGA USPEHA OR-GANIZACU ZDRUZENEGA DELA IZ GOSPODARSTVA V OBDOBJU JANUAR — SEPTEMBER 1976 V OBCINI LJTJBUANA CENTER. OBRAVNAVA POROCILA O URESNICEVANJU SRED-NJEROCNEGA DRUZBENEGA PLANA OBCINE LJUB. LJANA CENTER ZA OBDOBJE 1976—1980 V LETU 1976 IN OCENA M02NOSTI ZA NJEGOVO URESNICEVANJE V LETU 1977. OBRAVNAVA OSNUTKA SMERNIC ZA URESNICE-VANJE SREDNJEROCNEGA DRUŽBENEGA PLANA OB. CINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1976—1980 V LETU 1977. Zaradi skupne problematifee so bile vse tri to6ke dnev. nega reda obraivnaivaaie skupaj. Uvodno obraadoiitev k vsem točkam dnevnega reda je podal Slavko Nennanač, član izvršnega sveta. V raizpravl so sodetovali: Joae Saje, IJubo Butinaa-, Bojan Kandare, Loyze Jamrftk, Vouko Arrigler, Petar Dtai-nik, Olga Vipotnik, Jelka Kraigher, Mirko Zargi, Jakob Kvas, Danica Ster, Pranc Gerlovič, C5iirda Ramic, Zmaga Bizjak, Dušan Kampare. Na vpražanja je odgovarjal Slavko NemaniC. Po razpravl so bili sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Zbor sprejme analiKO poslovnega uspeha ouiga. nizacij združenega dela iz gospodarstva v obdotoju ja. nuar — september 1976 v ob&ni Ljubljana Center s sta-liSči in sklepd izvnšnega sveta SO Ljubljana Center. 2. Zbor sprejme porodilo o uresmčevanju srednjeTOC nega diružbenega plana občine Ljubljana Center za db. dobje 1976—1980 v letu 1976 im oceno možnosti za njegovo uresnieevanje v letu 1977. 3. Predlogi in piiipoime, ki so jih spreuele delegacllje k osnutku smorndc za nresničevanoe srednjeročnega druž. benega plana občlne Ljubljana Center za obdobje 1976 do 1980 v letu 1977, se posredujejo iavršnemu svetu SO LJub-ljana Center. 4. V smemice za uresničevanje srednjeročnega druž. benega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976 do 1980 v letu 1977 je treba vgraditi konkretne ukrepe aa varstvo čtovekovega okolja. 5. V letu 1977 je troba zagotovita sredatva za flnanct-rarvj« dejavnosti humani-tamih organizacij. AD 5. OBRAVNAVA POROCILA O IZVAJANJV DRUZBE-NEGA DOGOVORA O TEMELJIH KADROVSKE VOU-TIKE. Uvodno obrazložitev je podal Boštjan Muraus, čteo bomisije za diružbeni dogovor o kadrovski politikl občlne Ljubljana Center. RaapravLjala je Danica Ster. Po raapravj je zbor sprejel naslednje SKLEPE: 1. Zbor sppejme poročilo o izvajanju družbe. nega dogavora o temeljiih kadrovske politike s predlaga-nimi sklepi komasije za družbeni dogovor in predlaganimi sktepi predsedsbva OK SZDL Ljubljana Center. 2. Zbor predlaga izivršnemu svetu skupščine obdine Ljubljana Center, da v raapisne komisije za imenovanije indlvjdiuatalh poslovodndh organov in delavcev na voddlna deloroa mesta v organizacijah zdmženega dela lmenuje tudi predstavnike krajevnih skupnasti. AD6. OBRAVNAVA POROCILA O DELU KOMISIJE ZA ZA-DEVE BORCEV IN INVALIDOV NOV SKUPŠCINE OB-CINE IJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE AVGDST 1974 DO DECEMBRA 1976. Uvodno obrazložitev je podal Jaka Rozman, dlan ko-mteije. Razpravljaia sta Peter Dtmnik in Vojko Arrigler. Po razpravi je zbor sprejel naslednja SKLEPA: 1. Zbor sprejme poročUo o delu kcanisije za zadeve borcev in inralidov NOV skupščine občjne Ljub-ljama Canter za obdobje avgust 1974 — december 1976. 2. Zbor predlaga, da skupščina občine Ljubljana Cen-ter poročilo o delu te komisije kakor tudi drugih skup-ščinskih komisij obravnava vsako leto. AD 7. OBRAVNAVA OSNUTKA SPORAZUMA O NACINU OBLIKOVANJA, DELll IN PRISTOJNOSTI SKUPŠCINE SKUPNOSTI IN NJENIH ORGANOV ZA IZVEDBO SA-MOPRISPEVKA II. Uvodno obrazložitev je podal Priniož Kuret, dlan iz-vršnega sveta. Raaprave ni biilo. Zbor je sprejel naslednji SKLEP: Predlogi in pripombe, fci so jdh sprejrfe delega-cdje k osnutku sporazuma, se posredujejo skupščind mesta LJubljana. AD 8. OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O PRORACUNU OBCINE I4UBLJANA CENTER ZA LETO 1976. Uvodno obrazložitev je podada Dragica Dekleva, član lzvršnega sveta. Razpravljala je Vida Markič. Po raapravl je zbor sprejed naslednjd SKLEP: Spreoine se odlok o spremembi odloka o proiia-' eunu občaine IJublJaina Center m leto 1976 v predlagansm beeedailu. AD S. OBRAVNAVA PREDLOGA ODLOKA O ZACASNEM FINANCIRANJU SPLOŠNIH DRUZBENIH POTREB V OBCINI LJUBLJANA CENTER V I. TRIMESECJU 1977. Uvcdno obrazložitev je podala Dragica Dekleva, član Jzvrinega sveta. Razprave ni bilo. Zbor je sprejel naslednji SKLEP: Sprejme se odtok o začasnem financiranju splož-«th družbenih potreb v občimi Loubljana Ceater v I. trime-•afliju 1977 v predlaganeim besedilu. AD 10 KADROVSKE ZADEVE — IMENOVANJE DELEGA-TOV SKUPSCINE UUBLJANA CENTER V SVET SRED-NJIH SOL. Zbor je sprejel nastednje SKLEPE: 1. V svet Gimnaaije pedagoške smeri, loubljana, EeSljeva 14, se imenuje Dušan KOMPARE. 2. V svet Gimnaaije Ivan Cankar, Ljubljana, SubičevB 1, ae imfiouje štefan HUZJAN. 3. V svet Gostinskega šolskega centra, Ljubljana, PO-IJanaka 28/a, se imenuje Lojze JAMNIK. AD 11. VPRAŠANJA DELEGATOV. Delegacija KS Tabor je postavila naslednje vprašanje: Ko je delegaciia obravmvaJa vprašanje železniške ne- ' ¦reče v Preserju, se je pooavilo vpTašaRje, da so nekateri zdraivnfl« Zdravstvenega doma IJubljana — Enota ViC odldonili sodelovanje pri reševanju ponesrečencev v tej nesrefii. Prosimo za natančen odgovor, kateri so ti zdrav-niki in kaj so pristojni organi ukrenili v zvezi s tem? Delegacija KS Kolodvor je postavila nasledr^ja vpra-šanja: 1. Ker je gradnja RTV centra zaključena in okcdica zgrad.be urejena, se postavlja vprašanje, kdaj bodo od. stranjene barake v Cufarjevi ulici, ki so služile takratal gradbeni operataivi? 2. Ker je Moša Pijadejeva cesta izredno frekventirana s pešci od Trga OF do Trubarjeve ceste, pol^ tega pa se po tej cesti potika dosti problematičnih ljuda, kar ka-žejo tudi vlomi v lokale na tej cesti, kd je skoraj popol. noma neosvetljena, se postavlja vprašanje, kdaj bo ta cesta normatao osvetljena in to od Trga OP do Trubarjeve ceste? 3. Podjetje 2ITO, ki je lastnik lokala v Moša Pijade. jevl 25, sedaj aidaptara ta lokal v trgovini s svojimd pro-izvodi, ki bo imela tudi blfe. Glede na dejstro, da je v Moša Pijadejevl ulici že šest gostinskih lokatov, delegadja postavlja vprašanje, če je smotrno, da občtaskl upravnl organ izda davodjenje podjefcju 2ITO tudl za gostlnsko dejavnost. 4. V zadojem času je dosti govora, tudi v nekaterih polstrokovnlh krogih, da je ozračje na obinočau ReslDeve ceste tako onesnaženo, da predst-avlja resno nevarnost za zdravje otx5anov in zaposlenih na tem območju, zlasti pa otroik. Detegacija želi odgovior na vprašanje, kakšno je dejansko stanje onesnaženosfci ozračja v tem predelu mesta. 5. Ljiubljana je eno od redkih mest, kl taia še vedno neklorirano pitno vodo. Pred kratkim je bil v DELU ob-javljen člamek in komenitax, ki napoveduje, da bodo občani Loubljan« že čez leto ali dve uživali klorirano vodo. Ce vemo, kakSno je stanje virov pitne vode in kakšna je ogro. ženost, a3d ne bi bilo pametneje podvaeti vse potre/bne ukrape za zaščito virov pitne vode kot pa napovedovati, da bomo čez leto ali dve uživali klorirano vodo. Seja je bila zaključena ob 19.30. Sekretar skupščine Predsednik zbora Ivo Bogataj, l.r. Dušan Kompare Povzetek zapisnika 25. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki je bila 28. 12. 1976 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu Sejo je vodila Iva Prosesnc, predsednik zbara zdru-ženega dela, zapisnffik Vida Turdiiiav, sekretar Zbora. Komiaija za verifikacijo pooblastil je venficirada pct oblastila 43 delegatov, od skupnega števila 60 delegatsklti mest. PrlsotnJ so bill naslednji delegatl: koof. 1: 2itko Stojan konl. 2: Habifi Janea konl. 3: Sotlai Ana kianl. 5: Ferjančič Marteo kans. 7: Stefmad Cene konf. 9: Suki<5 Cvetka kanf. 10: Kairlo Peliks .? konf. 11: Jagaarinec Leopold in Bupar Jožica '. .*'."•- toanf. 12: Vogriin Janez in Btejalk Jerne' -•'* ¦ tocml. 13: Markovie Anuška . koml. 14: Weber Vladimtr koof. 15: Zajšek Matjaž konf. 11: Vodnik Anton konl. 19: Smrdea Bojam konf. 21: Centa Janee kcml. 22: Magdster Drtgo konf. 23: Masten Brane kanf. 24: Rednak Rudi kanf. 25: Habjan Gregor komf. 26: Mrhar JoSca fcoijf. 27: Borcranjak Mirko kanf. 29: Tocnše Romana kanf. 30: Kalan Franc konf. 31: Culiberg Marjam konf. 32: Sikošeik Ivan kanf. 33: Paradži.k Peter konf. 34: Tič Vida in Brinc Ma: ¦ konf. 35: Zidar Bojan koraf. 36: Ktemen&iC Tone konf. 37. Ožuira Jože konf. 38: Campa Boris konf. 39: Koruna dr. Vladimir in A. Romih kanf. 41: šribar dr. Vinko konf. 42: Močnik Metka teonf. 43: Mehle Vida fconf. 47: Zornada Anica konl. 49: Mulec Ludvik komf. 50: Vojnovič Tomislav Skupina delegaitov s področja obrti: Tomšič Ančka Odsotoa so bili delegatd iz naslednjih konferenc dele. gacij? 4, 6, 8, 13, 16, 18, 20, 28, 40, 42, 44, 45, 46, 48. Soglasno je bil sprejet in obravnavan nasledrnjl DNEVNI RED: 1. Potrditerv zapisnika in poročila o tovrSitvl sklepov 24. seje zfoora. 2. Obravnava analize poslavnega uspeha organiaacij združanega dela iz gospadarstva v obdobju januair — sep. tember 1976 v abčini Ljaibljana Center. 3. Obraivnava porooila o uresničevanju srednjeoročnega družbenega plana občine Ljubljana Center 2a obdobje 1976—1980 v letu 1976 tn ocena možnosti za njegavo ures. ničevanje v letu 1977. 4. Obravnava osnutka smemic za uresničevanje sred-i\jeročnega družbenega plana občine Ljublijana Cerater za obdobje 1976—1980 v tetu 1977. 5. Obravnava poročila o izvajanju družbenega dogo-vora o temeljdh kadrovske politike. 6. Obrarenaiva poročila o delu fcamisije za zadeve bor. cev in invalffidov NOV skupščane občine Ljubljana Center za obdobje avgust 1974 — december 1976. 7. Obravnava osnutka sporazuma o nadinu obllkova-nja, delu in pristcnjnosibi skupščine skupnosta in njenih organov aa iiavedbo samoprispevka II. 8. Obranmava predtoga odloka o spreinembi odlolca o proračunu obdine I/jubljana Center za lebo 1976. 9. Obravnaiva predloga odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Center v I. trtmesečjiu 1977. 10. Kadrovske ssadeve. 11. Vpra&inja delegatov. AD 1. POTBDITEV ZAPISNIKA IN POROCILA O IZVRSIT-VI SKLEPOV 24. SEJE ZBORA. Raaprave ni bilo. Zbor je soglasno sprejel SKLEP: Zapisnik in poročilo o ifiwršitvd sklepov 24. sejs ZZD se potrdi. AD 2., 3. In 4. OBRAVNAVA ANALIZE POSLOVNEGA USPEHA OR. GANIZACU ZDRUZENEGA DELA IZ GOSPODARSTVA V OBDOBJU JANTJAR — SEPTEMBER 1976 V OBCINI LJUBLJANA CENTER. OBRAVNAVA POROCILA O URESNICEVANJU SRED. NJEROCNEGA DRUZBENEGA PLANA OBCINE IJUB-UANA CENTER ZA OBDOBJE 1976—1980 V LETD 1978 IN OCENA MO2NOSTI ZA NJEGOVO URESNICEVANJE V LETU 1977 in OBRAVNAVA OSNUTKA SMERNIC ZA URESNICE-VANJE SREUNJEROCNEGA DRU2BENEGA PLANA OB. CINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1976—1980 V LETU 1977. Uvodno obrazložitev k vsam trem točkam je podai Bajan Plcelj, člon IS. V rasspravi so sodelovali: Boris Campa — komf. del. -št. 38, Vladimir clr. Komna — konf. del. 5t. 39, Peter Para-dždk — konf. del. žt. 33, Jože Ožura — kont. del. St. 37, Vinko dr. Sribar — fcomf. del. št. 41, VTaddmir Webar — konl. del. št. 14. Po raapravi so blli sprejeti naslednji SKLEPI: — k 2. todkl: 1. Zbor združenega dela sprejme analizo poslomega uspeha oo-ganizacij združenega dela iz gospo-darsbva v obdobju januar — september 1976 v otodini Ljuiblaana Center. 2. Zbor združenega dela sprejme statišča in aklepe, Iri jih je predlagal IS SO Lj«bl!)ana Center. — k 3. točki: Zbor združenega dela sprejrae ponočiio o uresaičevanju srednjeročnega družbenega plaina občdne Ljubljana Center za otodobje 1976—1980 v lefcu 1976 to. oceno možnosti za njegovo uresničevanje v letu 1977. — k 4. točki: Predlogi in pripoinbe konferenc dele. gacij k osnutku smernic za uresničevanje sredfliiero&iega družbenega plana občine Ljub!jana Center za obdobj« 1976—1980 v letu 1977 se posredujejo IS SO IJubiijeina Center. AD 5. OBRAVNAVA POROCILA O IZVAJANJU DRUZBENE. GA DOGOVORA O TEMELJIH KADROVSKE POLITIKE. UvodiK) obrazložitev je podala Dolfka Boštjiamčič, predsednik komisiije m. družbeni dogovor o kadrovskl politiki občine Ljubljana Cemter. V raapram so sodelovali: Leopold J9@orinec — konf. del. St. 11. Po raizpravi so bili sprejeti naslednji SKLEPl: 1. Zbor združaneffa dela spreime poročfflo o te-vajaniju ilružbenega dogovora o temeljdh kadrovsike po-littke. 2. Zbor združeinega dela sprejme sklepe, ki jiih pred. laga komisija za družbeni dc^ovor o kadrovstoi politiki občine Ljubijana Center. 3. Zbor združenega dela poaiva delovne organiaaci'je in temeljine organizacije združenega dela 2eleoaiiSkega gaspodarstrvu, s sedežem v občini Ljubljana Ceater, da pristopijo k družbenemu dogovoru o temeloiih kadrovske poldtake na območju ljubljansklh občin. V kolikar detovne orgamaaoije iin TOZD 2eIeaniSkega gospodarstva ne bodo prisbopite k dTUžbenemu dagovoru, zbor adruženega dela 3ahtevQ, da se ga obvesti o razlogih, zaradii katerih de-lavci 2elezniškega gospodarstva ne pristopijo k družbene-mu dogovoru. AD 6. OBRAVNAVA POROCILA O DELU KOMISIJE ZA ZA. DEVE BORCEV IN INVALIDOV NOV SKUPSCINE OB-CINE LJUBLJAN* CENTER ZA OBDOBJE AVGUST 1974 — DECEMBER 1976. Bogdan Jaivor, sekretaT Zveze zriruženj borcer NOV občine Ijze. VPRASANJA DELEGATOV Šribar dr. Vinko — koafecenca delegacij št. 41: 1. Kaj je s preureditvijo Ljubljanskega gradu? 2. Društvo proti mučenju živali naj posreduje zboru edruženega dela informacijo 0 problematiki azila za naj-dene živali. Vladimir dr. Korun — konferenca delegacij št. 39 V zvezi s politiko štipendiranja po sklenjenem samo-i^jravnem sporazumu o štipendiranju učencev in študen-tov v obdini Ljubljana Center, po katerem odvajamo Ofi ?¦» od bruto osebnih dohodkov, nas zanima poraba teh sred-stev, kako in kaiti so se solidarnostno prelivala v letu 1976. V prijiodnji številki Dogovorov naj bo objavljeno finančno porofiilo o stanju zdruienih sredstev a štipen-diranje v občini Ljubljana Center za leto 1976. Tone Klemenčič — konferenca delegacij št. 36 ' Zakaj se adaptacije podstreSij v stanovanjslcih površi- nah izvajajo brez dovoljenj, med drugim tudi brez sogla- »ij stanovalcev? Zakaj pristojne institucije, npr, gradbena inšpekcija pri skupščkii mesta Ljubljane ne ukrepa, kljub 1 temu, da je o takl adaptaciji .obveščena. Obveščena je tudl KS Konkrotno gre za stanovanjsko hišo v občini Ljublja-na Center v Slomškovi ulici 23 OZD Inštalacija, Kamni-Ska ulica 48. • Vladimir \Veber — konferenca delegacij št. 14 Zakaj komunalne službe v Ljubljani ob zadnjem sne-ženju niso bile pripravljene za pravofiasno čiščenje in po-sipanje cest in pločnikov? Glede na to, da so za svoje storitve plačane, delegati želimo, da jBi tudi v redu in pravočasno opravljajo. Seja je bila zaključena ob 19.30. Sekretar ZZD Vida Turčinov, 1. r. PREDSEDNIK ZZD Iva Prosenc Smernice za uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976-1980 v letu 1977 V skladu z načelom kontinuiranega planlranja in na podlagi 1. točke smernic in okvirov za ukrepanje pri uresničevanju družbenega plana občine vsebovanih v sred-njeročnem družbenem planu obtine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 in ob upoštevanju ugotovitev analize uresničevanja srednjeročnega družbenega plana občine v letu 1976 in dogovora o osnovah družbenega plana obči-ne Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 ter v skladu s 21. členom statuta občina LJubljana Center je skupščl. na občine Ljublfana Center na seji družbenopoJitič- nega zbora dne , na zbora krajevnih skupnosti dne ln na seji zbora združenega dela dne , sprejela SMERNICE ZA URESNICEVANJE SREDNJEROCNEGA DRU2BENE-GA PLANA OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1976—1980 V LETU 1977 Za doseganje temeljnih ciljev In nalog sprejetega Do-gavora o osnovah družbenega plana abčine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 v letu 1977 opredeljuje stoup-ščina občtae Ljubljana Center vsem nosUcem družbenega planiranja v obbini naslednje osnovne usmeritve: — intenztvnejše uveljavljonja samoupranmih socialistlfi-nih odnosov na vseh področjih združenega dela m os-novl določil zakona o združenem delu, pri čeoner je posebno pomembna uveljavitev ustavno-pravnega položaja delavca v temeljni organizaclji združenega dela; — uveljavljanje vsebinskega uresničevanja ustavnega načela združevanja dela in sredster na temeljih dohod. kovnlh odnosov in izpopolnjevanje družbenoekonomskih osiov procesa svobodne memjave dela; — atotivfranje vseh faktorjev za zagotavljanje stabil-nejSoga in dinami6nega gospodarskega rezrvoja predivsem v smeri povečanja produlctivnosti dela in ekonomičnosti poslovanja s i>ovečanijeiin tehnične in tehnološke ravni, ra-cionalno uporabo proizvodnih zmogljivostd, boljšo delov. no discijplino, sodobno organizacijo dela in s hitrejšiaq_ vMjučevanjem znanstvemo-raziskovalnega dela; * — predivzemanjera ufcrepov za učinkovlto odpravlja. nje negatijvnih reizultatov poslovanja v organizacijah zdru-ženega dela, ki poslujejo z izgubo; — uvelijavljanje učiiikovitejših sistemov nagrajevaoja na vseh področjih za doseganje večje osebne storllnosti dela in družbene prodnktiiiviiosti; — uskladitev, dopolnitev in dosledno izvajanje druž-benega dogovora o temeljih kadrovske in Stipendijske pollitike z upoštevanjKn doIoCil zakona o združenem delu in dosedanjih izkušenj; — poncnvna ocenitev obstoječih sistemizacij delovnih mest in takojšen pristap k izdelavi sistemizacdj delavnih me&t, ki bodo temeljile na potrebah sedanjega in predvi-denega razvoja organizacij združenega dela; — nadaljevanje sprejete politike racionalnega gospo. darjenja z amejevanja prekomemega zaposlovanja v druž-betiih dejavnostih in upravi; — dinamika rasti sredstev za skupno in splošno po. rabo v občini mora biti pofiasnejša od rasti družbenega prolzvoda; — laivejanje sprejetih nalog oa področju druabene samoza&Hte in ljudske obrambe s pravoCasno zagotovit-vijo materialnih pogojev; — sprejem srednjero6nih planov ramvoja družbenih dejavnosti za obdobje 1976—1980 na osnovi podpisanih samoupravnih sporazumov o osnovah teh planov; — urejanje delovnega časa v komunalnih in storitve-nlh dejavnostih ter upravnih organih v skladu s potreba-mi občanav; — lzvajanje programa Izgrednje obj«&tov družbenega standarda iz programa prvega samoprispevka, prifietek pripTavljaMh del za gradnjo adravstvenega doma in ia-gradnja prizidka WZ Stari Vodmat iz programa dru-g^a samoprispevka; — doslednejše uresnlčevanje ukrepav za zavarovanje in sanacijo zraka in učinkovitejše izvajanje vseh nalog pri vadrževanju javne snage in varovenja okolja; — pospešitev izvajaoja nalog pri stanovanjski iagrad-nji; — v ofcviru ustanovljene samoupravne komunalne skitpnosti dosledno izvajanje programiranih nalog za le-to 1977. GOSPODARSTVO BeJativno počasnejša gospodapska rast v letu 1976 od predvidene, premiki in tendence gospodarskih gibanj ob koncu tega leta in na prehod v letu 1977, ki kažejo na možnost za pov«6anje proizvodnje in prometa blaga v trgovini tako na domafiem trgu kot na področju zunanje-trgovinske menjave, ob nadaljevanju še bolj intenzinmaih naporav za stabilizacijo v vseh organizacijah združenega dela ter s pravočasnim sprejetjem zveanih to republižklh ukrepov ekonomske politike, zaht«vajo in omogočajo ¦» letu 1977 naslettaje globatae reeiiltate v goepodarbvu ob-čine: Indeks 1976/1975 stopnja rastl ocena realizacije v letu 1977 družbeni praizvod 102 44 proizvodnja 103 4,4 zaposlenotst v družbenem sektarju 101,5 l^ produkfcmiost dela 100^5 3fl realm osebni dahodki 101,5 2,0 Na poprcčno 4,1 odstotno rast družbenega proizvoda celotnega gospodarstva v občkii bodo glede na strukturo gospodarstva najbolj vplivall premiki v trgovini kot od-raz predvidene c^ivitve prometa v trgovini na drobno in potvečane aktivnosti zunanjetrgovinskih organizacij. Nujne spremembe v proizvodnih programih in s tem v strukturi prodzvodnje zlasti v otovinski in teikstitai industrlji ter boljša oškrba s surovinami iin reprodukcijskim materialom bodo v letu 1977 omc^odile hitrejSo dinamiko proizvodnje in 8 tem boljše poslovne reaiultat«. Tako bo v trgovini . in imdustriji družbend proizvod naraSčal po najmaaj po-prečni 4,1 odstotni rasti. Takšno rast bosta dosegli tudi področ j i gostinafcvo in turizem, medtem ko ostafla gospodar-ska področja ne bodo bistveno odstopala od popročn« stopnje rasti celatnega gospodansfcva. V zunanjetirgovinski dejavnosti bo pokrivanje uvoza z tovoeam ostalo na rarmi iz leta 1976. Zaostajanje prod^iktivnosti dela v zadnjih letih nujno zahteva v letu 1977 doscganje najmanj 3 odstotno stopnjo rasti, kar bo eden izmed najpomembnejših pogojev za doseganje predvidene gospodanske rasti in uresndčitev stabilizacijskai prizadevanj. Zato mora zaposlenost ostati v okvirih s srednjeročnim planom sprejetiii gibanj. Predvideno 3 odstotno povečanje ptodufctivnosti dela v letu 1977 bo zahtevalo odloono prizadevanjc združe-nega dela, ne samo za povečanje obsega proizvodnje oz. storitev, temveč tudi za zmanjšanje stroSkov, boljšo de-lovno disdplino na vseh ddovnih mestih ter boijšo onga-nizacijo dela, večjo porabo domačih materialov in doma-čega znanja ter takšen sistem nagrejevanja, ki bo stalno vzpodbujal k racionaiiiejšKiiu gospodarjenju in večjo di-ferenciacijo v nagrajevanju kadrov v skladu z njihovi-mi delovnimi prisipevki. Ra&t realnih oseibniih dohodkov, Id bo v tatu 1977 i» nekoltko pod rastjo produktivnostt, bo crtj dostednl uve-ljavitvi načela nagrajevanje po osebni storilnosti. vzpod-bujala tudi hitrejšo rast družbene produktivnosti. Izvršni svet škupščine občine bo skupaj s »amo-upra-vnimi organi v organizacijah združenega dela po-svetil posebno pozomost pripravi sanacijskih programov in njihovem izvajanju v tistih organizacijah združenega dele, ki bodo zaključile poslovno leto 1976 % izgubo ali na robu rentabilnosti. Na podlagi analiz o izvajanju sprejetih sanacijskih programov ob izvršni svet pred-lagal občinski skupščini potrebne vtoepe v skladu z do-točdli zakona o združenem delu. Za dosego temeljnih ciljev razvoja temeljnih in dru-gih organizacij združenega dela, ki so jih sprejele v svojih srednjeročnih razvojnih programih in so opredelje-ne s sprejetim srednjeročnim družbenim planom občine, so naloge po posameznih področjih goapodarstya v letu 1977 naslednje. INDUSTRIJA Zaradi slabe tehnične in tehnoloSke opremljenosti dela t industriji, slebšanja akucnulativne sposobnosti, neprila-gojenih proizvodnih programav zahtevam tržišča in za-radi prepofiasnega vsebinskega poveeovanja v dohodkov-no pavezane in soodirisne oelote morajo temeljne in dru-ge organizacije združenega dela v industriji: — analizimti in oceniti sedanje proizvodne progra-me ter jih izpopolnlti oziroma spremeniti glede na mož-nosti in pogoje na tržišču; — ob upoštevanju predipostavke, da rast cen v letu 1977 ne bo bistveno večja kot v letu 1976, posvetiti naj-vedjo skrb vsem notranjim faktorjem, ki vplivajo na okonomičnost in rentabilnost, poslovanja (varčevanje in raoionalna uporaba surovin, repromateriala, zmanjševa-nje izmeta, organizacija pToizvodnje, tekoriščanje delov-nega časa, delovna disciplina itd.); — racionalizirati izkoriščanje obstoječih kapacitet tu-di s proučitvijo možnosti za uvajanje veC izmen ot> ugo-tovifcvi povečanega povpraševanja; — povedeti naložbe v razširitev mat«rialne osnove dela; — moderoizirati i« avtomatizirati tehnoloSke po-•topke; — vsebinsko oipredeliM in uresničiti dohodkovne od-nose v duhu zakona o združenem delu in v poveaova-nju z namenotn zdru^evanja dela in sredstev poiskati možnosti za poveCanje materialne osnove dela v indu-•trlji. Organizecije zdn^enega dela UNIS-ROG, ANGORA, KRIM in VEGA morajo ob analizi sedanjega prograinft in stanja sprejeti ob sodelovanju OZD s katerimi združu-jejo delo in sredstva realne sanacljske programe in prog-ramske usmeritve za srednjeročno obdobje. GRADBENIŠTVO Sorazmerno visoka tehnična opremljenost gradbeni-Stva ob istočasni slabi medsebojni povezanosti in Se ved-no veldko število majhnih projektantskih organizacij zah-teva od tttneljnih in drugih organizacij združenega dela v gradbeniStvu da ob pospešeni izgradnji infrastruktumih objektov in stanovenjski izgradnji ustrezno organizirajo svoje delo in združijo sredstva. Zato morajo: — temeljne organizacije združenega dela iz panoge gradnja skrbno proučiti sedanjo organiziranost in poveza-noat tako v vertikalnem kot tudi v horizontalnem delov-nem proeesu z namenom racionalne porabe obstoječih 2mogljivc»ti, skupne odgovomostizakvalitetoinpravočas-no izvedbo gradbenih del oz. storitev; — z uvajanjem navih tehnoloških postopkov grad-bene temeljne organizacije stremeti za tem, da se večja Tacianalnost odrazi tudi v zmanjševanju cene, ne pa da z uvedbo nove tehnologije opravlčujejo pritisk na cene; — temeljne organizacije gradbene operative dvigovati produktrvnost svojega dela poleg ostalege tudi z -med- »ebojntm poveaovanjem, predvsem z namencsTi stabilia»-cije in spoStovanja dogovorjenih cen; — v povezavi s projektivnimi organizacijami skrbeti za uvajanje novih delovnih postopkov in zvlševati delež v delovno-stacionamih obratih, v katerih je možna racio-nalnejša uporaba delovne sile, materiala in opreme; — gradbene organizaeije v povezavi s proizvodninii organizacijami in s pristojnimi dejavniki ureditl konti-nuiran dotok in odnose na tržišču oanovnih surovin (gra-moz, cement, betonsko železo); — projektivne organizacije uresničevati z dogovorom o osnovah srednjeročnega družbenega plana občine spre-jete naloge povezovanja teh organizacij med seboj in s TOZD gradbcne operative. Delovna organizacija TEHNIKA, ki je imela v letu 1976 večje težave pri poslovanju in ustvarjanju dohodka, je glede na dosedanjo orientacijo na ljubljanska tržišfia dolžna ponovno presoditi svoj program srednjero<;nega razvoja. V okviru SOZD GIPOSS je dolžna sprožiti po-stopek za organiziranje SOZD v skladu z zakonam o združenem delu in najti z organizacijami s katerimi zdru-žuje delo in sredstva možnosti za boljše izkoriščanj« ob-sto.je<;ih kapacitet. PROMET Temeljne in druge organizacije združen^a dela s pod-ročja pra-neta in zvez is sedežem v naši občini, bodo glede na to, da ima njihov razvoj širši družebni po-men, dosledno izvajale naloge iz resolucije o iz\'ajanju družbencga plana SR Slovenije v letu 1977 in preko ob-močne in republiških samoupravnih interesnih skupno-sti usklajevale svoje razvojne cilje. S samoupravnim spo-razuTnevanjem in dogovarjanjem med vsemi prevozniki blaga se mora najti optimatoa rešitev za medsebojno delitev dela. širše reševanje problemov železniSkega pro-meta lma nedvo'.tmo vpliv na stanje te panoge v naši ob-čini. Istočasno pa pomeni, da v kolikor se ta proble-tnatika ne reši v prvih letih srednjeročnega planskega obdobja, vplivala na kondno realizacijo srednjeročnega plana. Delavci v temeljnih organizacijah in delegati v sa-nrujuppavnili interesnih skupnostih na področju prometa. in zvez morajo razvijati samoupravne odnose v smislu ustavnih določil in uveljavljati svobodno menjavo dela z ostalimi delavci v združenem delu v smislu sprejetiji samoupravnih sporaaumov o ustanavljanju samouprftvniti interesnih skupnosti na področju prometne infrastruktu-re. TRGOVINA t Glede na pomembni delež trgovine v gospodarstvu občine in njeno pomembno vlogo pri uveljavljanju do-hodkovnih odnosov v duhu ustave in zakona o združe-nem delu bodo morale temeljne in druge organizacij« združenega dela s področja trgavine — oblikovati tesnejše povezave na dohodkovnih os-navah s proizvcxinjo za zagotovitev zaJoženosti trga in hitrejše prilagajanje proizvodnje zahtevam potrošnje; — pospešiti medsebojno združevanje dela in sredstev manjSih trgovinskih organizacij združenega dela z name-nom racionalizacije, specializacije in boljše organizacije dela; — nadaljevati združevanje dele in sredstev za uspeš-nejši skupen tn usklajen nastop za zunanjih tržiščih ter za doseganje skupnega dohcxika kakor tudi za prevze-manje rizikov pri nastopanju na zunflnjih trgih; — zagotoviti proizvodnji dobro in pravočasno oekrbo s surovinami in reprodukcijskim materialom; — zagotoviti «talno in ustreasno založenost trgovine na drobno; — zaradi pničakovanih težjih pc^ojev za izvoz na zu-nanje tržišča posvotiti posebno pozormost usposabljanju in angažiranju kadrov za realizacijo predvidenih izvoznih ciljev, predvsem v smeri strokovue obdelave zunanjih tržiSe; — naložbe usmerjati predvsem za gradnjo malopro-dajnih zmogljivosti v novih stanovanjskih naseljih in sa povečanje ter modernizacijo skladiščnih zmogljivosti; — proučiti in stalno izboljšati organizacijo dela in prilagajati poslovni čas potrebam delovnih ljudi in ob-čanov: Sestflvljene organizacije združenega dela ter ostale večje organizaoije združenega dela (Emona, Slovenijales, Jugotekstil, Iskra, Tekstil, Metalka, Avtoconmerce), ki 80 že doslej združevale delo in sredstva proizvodnje ln prometne sferc ostajajo nosilci izvajanja sprejetih raa-vojnih nalog predvsem pri nadaljnem združevanju dela in sredstev :n uveljavljanju dohodkovnih odnosov in pri izvajanm nalcg v zvezi s povečano zunanjetrgovinsko me-njavo ter skupnim nastapom na svetovnih tržiščih. 9 Zunanjetrgovinske organizacije bodo ob sodelovanju x Gospodarsko zbo-mico Slovenije združile delo in sred-stva s proizvodnimi organiaacijami in se usposobile za uspešnejši skupen nastop na tujih tržiščih. Trgovinske delovne organizacije, ki delujejo pred-vsem na področju maloprodaje, bodo z združevanjem dela in srpdstev prispevale k specializaciji prodajne mre-že v občini in mestu ter z urejanjem dohodkovnih odno-sov s proizvodnjo in v sodelovanju z organiziranimi po-.trošniki doprinesle k boljSi ponudbi na trgu. GOSTINSTVO IN TURIZEM Gostinske organizacije združenega dela, katerih rezultati poslovanja v prvem planskem letu sicer niso slabi, morajo posvetiti v svojih prizadevanjih več aktivnosti za izbolj-šanje kakovosti storitev v asortimanu in postrežbi in nadaljevati s procesom združevanja dela in sredstev. Vi-sok porast cen gostinskih storltev v letu 1976 kaže na to, da so rezultati v gostinstvu bolj pod vplivom cen, kot pa posledica stabilizacijskih prizadevanj. Zato morajo vse gostinske organizacije glode na to, da je cena teh storitev na meji konkurenčnosti, kar se posebej odraža v sklopu turističnih uslug, — racionalizirati poslovanje; — nenehno izboljševati in prilagajati organizacijo de-la In poslovni čas potrebam goštov; — skrbeti za izbolišanje kvalitete vseh vrst storitev; —popestriti izbor ponudbe z dejansko, irvirno in kvalitetno specializacijo; — aktivirati prizadevanja predvsem v nasprotju z dosedanjimi v pogledu normativov in cene; — posvetiti vso pozornost vzgoii kadrov in 9timu]at,iv-nejšemu sistemu nagrajevanja; Temeljne organizacije združenega dela s področja tu-rizma bodo morale posvetiti vso aktivnost za povečanje turisti6nega provneta in dvig dohodka. Za realizacijo teh zahtevnih nalog bo potrebno: — poiskati optimalne rešltve povezovanja za čimbolj-še izkoriščanje obstoječih kapacitet in dohodkovno po-vezano turistično-gostinsko ponudbo; — doseči konkurenčnost ob upoštevanju inozemskih ponudnikov turističnih storitev z racionalizacijo, boljšo organizacijo dela. pravočasno in konkurenčno ponudbo ter s povezovanjem ža enotno nastopanje na tujera in domačem tržišču; — večjo pozornost posvetiti domačemu gostu. Za realizacijo sprejetih usmeritev v gostinstvu in turizmu leži posebna odgovornost na sestavljenih organi-zacijah združenega dela, v katerih združujejo delo in sredstva organizacije združenega dela, ki opravljajo go-stinske in hotelske storitve. DROBNO GOSPODARSTVo Stanje na področju drobnega gospodarstva zahteva, da v občini čimprej pristopimo k reševanju te probloma-tike na drugih osnovah. Predvsem je potrebno spremeniti odnos do organizacij združenega dela s tega področje v družbenem in zasebnem sektorju, ki mora upoStevati speci-fičnost delovanja in pogojev za razvoj. Pri tem je po-sebno pomembno izvajanje z dogovorom o pospeševa- nju razvoja malega gospodarstva sprejete politike z vklju-čevanjem vseh elementov pa tudi na področju davkov. Ker je za kompleksni pristop potrebno spoznati ce-lotno problematiko, se je že pristopilo k analizi tega pod-ročja gospodarstva, ki bo lahko bolj konkretno podal« odgovore in na podlagi njih tudi zadolžitve za nadaljnji razvoj. Za odpravljanje nekaterih asnovnih dl^>roporcev "bo-mo nadaljevali s pospeševanjem tistih dejavnosti iz pod. ročja drobnega gospodarstva, ki še vedno zaostajajo za potrebami (predvsem storitvene dejavnosti kakor tudl tistih, ki lahko v večji meri nadomestijo izdelke in polizdelke iz uvoza), z vključevanjem drobnega gospodar. stva v večje komplekse združenega dela z večjim angažd-ranjem pri obrti, predvsem tam, kjer gre za reševanj« problema zdomcev ter na podroCju povezovanja samo-stojnega osebnega dela z združenim delom. Zaradi obsežnosti in pomembnosti naloge bo izvršni svet posebno pozomost posvetil pospeSevanju drobnega gospodarstva. . DRUŽBENE DEJAVNOSTI Samoupravne interesne skupnosti v druzbenih dejav-nostih bodo v letu 1977 pospešeno nadaljevale ustavno preobrazbo ter v smislu ustavnega načela o svobodni menjavi dela in v skladu z zakonom o združenem delu izpopolnjevale samoupravne odnose tako z razvijanjem delegatskih odnosov in izboljševanjem njihove učinkovi-tosti kot tudi z vidika uveljflvljanja neposrednih intere-sov združenega dela pri oblikovanju programov z name-nom izboljševanja kvalitete storitev in pri oblikovanju cen. Najkasncje v maju 1977 bodo skupščine SIS sklenile samoupravne sporazume o osnovah srednjerofinih pla-nov za obdobje 1976—1980 in v juniju sprejele svoje srednjerodne plane razvoja. Pri sprejemanju svojih let. nih programov za leto 1977 bodo saonoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti: — ponovno presodile svojo organiziranost s posebnim ozirom ne vlogo interesnih skupnosti v obfiini glede n» organizacijo interesnih skupnosti v Ljubljani; — izhajale iz dogovorjenih usmeritev v srednjeroč-nem družbenem planu občine, Ljubljane in SR Slove-nije; • — sprejele programe racionalizacije in varčevanja na podJagi sprejetih strokovnih normativov in standardov za posamezno vrsto storitev; — omogočile in izvajale tekoče spremljanje uresniče- , vanja svojih pr<^ramov ter o tem tekoče obveščale upo-rabnike; — pri izvajanju svojih programov dele predncot nalo. gatn iz I. in II. samoprispevka v Ljubljani. Za doseganje dogovorjenih us.Tieritev ne podrofiju družbenih dejavnosti bodo naloge posameznih področij t letu 1977 naslednje: VZGOJA IN IZOBRAZEVANJE Samoupravna interesna skupnost za vzgoje in ieobra-ževanje bo v letu 1977 posfebno pozornost posvetila izva-janju naslednjih nalog: — da bo v šolskem letu 1977—78 prešla na celodnevno šolo z razredno stopnjo osnovna šola Prule; — da se bodo še nadalje vnašali elementi celodnevne šole v oddelke podaljšanega bivanja v osnovnih šolah v občini; — da se bo zaustavilo rairoina vsaj omililo siroma-šenje materialne osnove vzgojno izobraževalne dejavno-sti v občini; — da. se bodo povpredni osebni dohodki prosvotnih delavcev gibali čim bolj v fikladu s povprečniini osebni-nia dohodki v Sloveniji; — da se bo v letu 1977 nadaljevalo fiiianciranje šol-ske prehrane za isocialTio šibke otroke; — da se bodo zmanjševale rezlike v pogojih za šola-nje otrok. V maju 1977 bo predvidoma. zaključema gradnja dozi-dave osnavne Sole Prežihov Voranc z osmiini učilnicami in telovradnieo iz programa iegradnje iz samoprispev&a I. Koncem leta 1977 ozlroma do spomladi 1978 bo za-ključena realizacija programa samoprispevka I. V ta program je vMjučena še izgradnja telovadnice pri OS dr. Jožeta Potrča, ter po osem učilnic in telovadnica pri osnovnlh Solah Prule in Tone TomSič. OTROŠKO VARSTVO Samoupravna interena sJkupnost za otroško varstvo občine Ljubljana Ceoter bo sfcupaj z mestno skupnostjo otroškega varsfcva ter z zvezo skupnosti otroškega var-Stva. SR Slovenije in v sodelovanju s skupnostmi social-nega vaistva poleg rednih oblik dela z otroki, ki so vključetii v vzgojno varstvene zavode, posvetila poseibno pooomost uresnlčevanju naslednjih nalog: — iagradnji WZ Ajdovščina in VVZ Poljane iz prog-rama samoprispevka I; — izgradnji prizidka WZ Stari Vodenat iz programa samoprispevfca II; — organiziranju dejavnosti za otroke, kl niso redno Tikljttčeni v ¦vzgojno varstvene zavode; — radrzevanju otroških igrišč in rekreacijskih površin; — razvijanju druiinskega varstva in organiziranju var-stva otrok v drugih družinah; — letovanja predšolskih otroik; — organlziranju posebnih oddslkov v vzgojfliovarstnre-nHi zairodih; — izobraževanju starSev in kadrov v vzgojno var-stvenih zavodih; KULTTJRA Samoupravna interesna steupnost za kulturo občinc Ljujbljana Center mora za izvajanje sprejetih ciljev in nalog iz srednjero*nega družbenega plana občine pravočas-no pripraviti in v združenem dclu verificirati ssvo) konkret-ni program, katerega bo možno uresničevati v stoladu s sprejetimi načeli svobodoe menjave dele. Predpogoj za izvajanje vseh nalog je dejansko konstituiranje za delov-ni pristop k tiresničevanju nalog na tem področju z upoStevanjem nujnosti združevanja dela in sredstev za lzvajanje dejavnosti v skladu s potrobami adruženega de-la, v smlslu u®tawiega določila o svobodni menjanri dela. TELESNA KULTURA Samoupravna tateresna telesnokulturna skupnost je v letu 1976 uspešno UTesničevala svoje naloge predvsem s uveljavljanjem množičnosti telesne kulture in strokov-negfl izpopolnjevanja zlasti vaditeljskih kadrov. Kljub doseženi-Ti rezultatom bo morala posvetitj vso pozornost nadaljniemu izvajanju portoroacih sklepov In reševanju problemov, ki predstavljajo amejitvene faktorje. V letu 1977 so osnovne naloge, ki jih bo izwajala Sa-moupravna interesna skupnost za telesno kulturo: — nadaljnja samoupravna in strokovma organizirainost te dejavnosti; \ — večje vkljudeivanje amaterskfli In neprofesionalnih strokavnih kadrov; — izdelava in sprejem vseh plansklh doJtnnientoiv; — priprava samoupravnega sporazuina o združevanju sredstev za izgradnjo telesnokultumih objektov. ZDRAVSTVENO VARSTVO Zadovoljevanje skupnih In osebnih potreb ter inte-i»sav na področiju osnovnega zdravstvenega varstva bo ttresničljivo pred^sem z sdruževanjem dela in sredstev, doslednejšim Izvajanjem svobodne menjave dela ter raz-vijanjem samoupravnih odnosov. Osnovni cllji so postop-no izenačevanje možnosti za zadovoljitev potreb po zdrav stvenem varstvu vseh delovnih ljudi in obCanov v občini In regiji, skrb za zdravo človekovo delovno in ždvljenjsko okolje ki sJdadnejši razvoj vseh oMik adravsbvene dejav- nv«nj8ke skupnosti bodo v letu 1977 zagotovile aktiTno delovanje samoupravne mteresne sJcup-nosti za socialno varstvo. RAZISKOVALNO DELO Samouipravna interesna sfcupnost za raziskovanje bo v sodelovenju z orga.nizacijami združenega dela v go-spodarstvu in s samoupravnimi interesnimi skupnostaii za družbene detjavnosti pripravila predlog samouprav-nega sporaauma o tomeljih sredi\jero6nega plana razisiko. valne dejavnosti. ZAPOSLOVANJE IN IZVAJANJE KADROVSKE POLITIKE V skladu s sprejetimi nalogami v zvezn z zaposlo-vanjem bo Samoupravna interesna skupnost za zaposlo-vanje sikrbela za zago'ovitev pTedvidene stopnje oasti za-poslovanja ob upoštevanju določil Samoupravnega sjpora. zuma o minimalnih pogojih za saposlovamje novih delav. cev. V sodelovanju z organizacijaoij združanega dala In ob upoštevanju potreb po kadrih bo vplivala na usmerj*-nje mladine za posamezine poklice in prek-velifikacijo ka-drov. Pri tem bo posefoej skrbela za prefcvalifikacijo toi delovno usposobitev invaiidov. Družbeno politične organizacije in samoupravni organi v organizacijah združtnega dela bodo aktivno delovali pri uveljavljanju določil družbenega dc^ovora o temeljih kadrovske politike zlasti pri izboru vodilnih kadrov, ušpo-sabljanju kadrovskih služb, uvajanju pripravnikov in izvajanju sprejete kadrovske politike. Komisija za spremljanje izvajanja družbenega dogo-vora o temeljih kadrovske politike bo dala iniciativo in aktivno sodelovala pri uskladitvi tega dogovora z ustavo in zakonom o adruženem delu. VARSTVO BOBCEV IN INVALIDOV NOV Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV skupšči-ne občine Ljubljana Ccnter bo v letu 1977 izvajala pred-vsem naslednje naloge: — z družbenopolitičnlmi organizacijami, predvsem z organizacijo ZZB NOV občine Ljubljana Center bomo re-Sevali vprašanja sprejRnanja borcev in invalidov NOV v domove upokojencev; — z ZZB NOV občine Ljubljana Center še predvsetn pa s krejevnimi orgaliizacijami bomo širili dejavnost so-sedske pomoči; — nadaljevali bomo izvajanje akcije 10-dnevnega pre-ventivnega okrevanja v Strunjanu, Portorožu, Umagu, Banjolah in Mojstrani; -t. skušali bomo povečati število zdravljenj borcev NOV v naravnih zdraviliščih; — zavzemali se bomo za usklajevanje meril, ki naj bi bila za dodeljevanje finančnih pomoči enatno dolo-čena v republiškem družbenem dogovoru: Poleg teh nalog bo v letu 1977 250 upravicencev pre-jemalo stalno družbeno pomoč, 700 oseb prejelo razne oblike enikratnih družbenih pa.noči, 250 borcev NOV bo na okrevanju, 150 borcev NOV bo na brezplačnem zdrav-ljenju v naravnih zdraviliščih in 25 upravičencev bo de-ležno kadiwske pomoči. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO Samoupravna stanovanjska skupnost bo v sodelova-nju z ostalimi odgovornimi dejavniki v občini v letu 1977 izivajala predvsem naslednje naloge: Na področju gradnje stanovanj bo izdelana porrebna dokumentacija za izgradnjo II. faze soseske CS — 6, ki obsega območje Glonarjeve ulice, Ob Ljubljanici — železniškimi tirnimi napravami in Povšetovo ulico. Pričela bo izgradnja šeste rolke stolpnice -v krajevni skupnosti Poljane in I. faza izgradnje na Vodmatu (CS — 1). Nadaljevana in zaključsna bo izgradnja stano- vanjskega objekta na Ambroževem trgu s 101 stanovanj- ' sko enoto. Na prenovi starega '.iiestnega jedra se bodo nada-ljevala in zaključila dela na 40 stanovanjskih enotah ter pripravljala dokumentacija za prenovo nadaljnjih štirih objektov. Neposredno s prenovo bo potekala odprava stano-vanj VI. in VII. kategorije, s tem, da bo del stanovanj obnovljenih, večji del stanovanj navedenih kategorij pa izloCen iz stanovanjskega fonda. Zaključena bo sanacija poškodovanih objektav v po-tresih maja V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi bo samo-Hpravna stanovanjska skupnost nadalje razvijala in skr-bela za bolj uspešno delovanje samouprave na področju stanovanjskega gospodarstva. PROSTORSKl RAZVOJ URBANIZACIJA Naloge s področja urbftnizma v letu 1977 temeljijo na STednjeročnem planu za obdobje 1976—1980, ki pred-videva fedakčije zazidalriih načrtotr prevega staDufta, lcjer bo opredeljena njena vloga pri uresnifievanju druž-bene samozaščite v obCinl, aprejela ustrezne normativne akte. V teh aktih bo določila obveznosti in naloge izvrž-nega sveta, upravnih organov in delavcev v uipraTOih or-ganih pri uresniCevanju družbene samcaiaščite. Krajevne skiipnosta bodo v letu 1977 v statutih dolo-CHe pravice in dolžnosti delovnih ljudl in občanov na podroefu drnžbene samozaščite. Pri podmžbljanju ljudske dbracnbe ta pri vzgrajeva-nju zasnov obrambne prfcpravlienosti v našo celotno de-javnost sarno še dosegli določene reziultate. To nas obvezu-je da tudl v letu 1977 usmerimo napore vseh dnižbeno-političnth in osfalih samoupravnlh struktur v nepohno uresni«evanje na«el splogne liudske obrambe. Prvine ljndske obrambe moramo še hitreie uveljavljati v krajev-nd skupnosti, združeneim delu, sainoupravnih interesnih akupnostih, v družbenih organizacijah in druStvih. V sMadu z zafconotn o ljudsiki obrambi, cilji razvoja chrilne za§6ite v SPBJ za obdob:e 1975—1985 in zakljufi-ki republifekega pof9vetove in zaščite s ciliem MsposabJjanja za samozašditne in druge ukrepe, potrebne v priineni elementarnih in drugih nesreč. Poiik bomo izvajali v skla-du z zahtevami in veljavnimi predpisi; — dejavnost na podrofiju teritorialne obTambe bo predvsem usmcrjena na kadrovsko in stirokovno izpo-polnjevanje enot teritorialne obrombe in ustanoviteiv šta-bov teritorialne obrambe po krajevnih sfeupnostih. Na-daljevali bomo z opremljanjem vseh obfiinsklh enot na podlagi srednjeroftnega razvojnega načrta, ter še naprej tesno sodelovali z -vsemi družbenopolitienimi in družbe-nimi organizacijami tcr družtvi pri uveljavljanju koncepta aplošne ljudske obrambe. SPLOŠNA PORABA Na podlagi načela, da bo oblikovanje splošne porabe v okviru celotne porabe temeljilo na zagotovifzvi izvajanja ustaiviiih fumikGij občine, kakor tudi na zagotovitivi iavaja-nja oajlog, ki za občino izhajaio Iz zakoncnr ter obvez-nasti sprejetih z družbenim planom, bodo v letu 1977 financirane iz prora&uia predvsem naslednje naloge: 1. deja/vnost o^anov družbenopolitične skupnosti 2. dejavnost krajevnih dotpnosti (uressničitev delegat-sikega sistema) 3. dejavnost ljudske obrambe v sikladu z zakonom o ljuds>ki obrambi in srednjeročnim planotn 4. dejavnost družbeno-politi&iib. organiaacij 5. del mlog s področja komunalnih dejavnosti (po. sebno urbanlstični plani in programi) 6. sredstva za priznavalnine borcem NOB po merilih posebnega družbenega dogovora 7. sredsbva za zagotavljanjc pogojev dela drža^vnim organom V sfcladu z odlokom o samoprispevku I. bo patrebno zagotoviti tudi sredsfrva za sofinanciranje prl objektih, kl bodo 7 letu 1977 zgrajeni. Praiv tako bo potarebno v skladu z "jstim odlokom zagotoviti del sredstev za poJtrlt-je dosedai nastalih obvessnosti do samoprispevika. Z ustanovitvijo samoupravne komunalne skupnoisiu bo 7 letu 1977 prešlo financirenje komunalne dejaivnosti t komitnalno skupnost. Da bi omogočili ta prehod bo pot-rebno določiti vire financiranja te skupnosti med kate-rimi sta po osnutkiu samoupravnega sporaauma o usta-novitvi komunalne skupnosti do sedaj znana predvsem dv*: sredstva s posebnega računa za ulice in cestc in sredstva posebnega računa prispevka za uporabo -.i9st-nega zKnljišča. Samo ti viri pa ne zadoščajo za pokritj« niti minimalnih potreb v Ljubljani. Izvršni svet obdinske skup&čine bo v skladu z zako-nom o temeljih sistema družbenega planiranja in o druž-benem pJanu Jugcslavije spretnljal izvajanje s smemica-mi sprejetih nalog v letu 1977 in obveščal občinsko skup-ščino o njihovem izvajanju ter ji sproti predilagal ukrepe za jsagotovitev realizacije srednjeročnih usmeritev spre-jetih z dogovorom o osnavah družbenega plana občine LJubljana Center za obdobje 1976—1980. Izvršnl svet gkupščine občine Ljubljana Genter Je na 108. seji dne 12. 1. 1977 obravnaval predlog smcrnic za uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine LJnbljana Center la obdobje 1976—1980 v letu 1977 In predlaga zborom skupščine občine Ljubljana Center, da jlh sprejmsjo. Ljubljana, Januar 1977 IZVRSNI SVET Družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn katere urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi Z namenom, da se priznavalnlne udeležencev narodno-osvobodilne vojne in drugih vojn čimbolj poenotijo, spre-jemajo na podlagi 147. člena ustave socialistične repub-llke Slovenije skupščine občin Ajdovščlna, Brežice, Celje, Cerknica, Crnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgo. na, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Je-senlce, Kamnik, Kočevje, Kopcr, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana—Bežigrad, Ljubljana— Center, Ljubljana—Moste—Polje, Ljubljana—šiška, Ljub-ljana Vič—Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Or-mož, Piran, Postojna, Ptuj, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenjske Knnjice, Šentjur prl Celju, škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmtn, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, 2alec, republiška konfercnca socialistične zveze delovnega Ijud. stva Slovenijc, republiški odbor zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenije In izvršnl svet skup-ščlne SR Slovenije DRUŽBENI DOGOVOR O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA PODELJEVA-NJE PRIZNAVALNINE UDELE2ENCEM NARODNOOSVO-BODILNE VOJNE JN DRUGIH VOJN. KATERE UREJA-JO OBCINSKE SKUPŠCINE S SVOJIMI PREDPISI. 1. člen S tem družbenim dc^ovorom udeleženci določajo: — krog udeležencev narodnoosvobodilne vojne in diru-gih vojn, ki so uipravičeni do občinskih priznavalnin; — vrste občinskih priznavalnin; — pogoie in merila za podeljevunje obCinskih prizna-valnin; — financiranje občinskih priznavalnm 2. felen Udeleženci družbenega dogovora so se sporazumeli, da imajo pravico do občinskih priznavalnin: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, kl so vstopi-li v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 ozi-roma do 13. oktobra 1943 in ki jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju 6as od odhoda v narodno-osvobodilni boj do 15. maja 1945 dfvojno vStet v pokoj-ninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, kl imajo po predpisih o starostnem zavarovanju lcmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943; 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in ki jiin je po predpisih o pakojninske.Ti zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 stalne prianavalnine po tetn dogovoru imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. to6ke drugega člena tega dogovora, če njihov skupni me-seftni dohodek in skupni mesečni dohodeik družinskili članov, s katerimi živijo v skupneoi gospodinjstvu ne presegajo vsakokratnega mejnega zmeska najnižjih poikoj-ninskih prejemkov v pokojninsicem zavaravanju delarvcev v SR Slaveniji na družinskega člana. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz 4 in 5. točke 2. člena tega dogovora imajo pravico do stal-ne prizmavalnine, če njihav skupni mesečni dohoclek in skupni mesedni dohodek družinskih članov, s katerimi žinrijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega 80 adstot-kov vsakakratnega mejnega zneska najnižjth pDkojnioskih prejemkov v pokojninskem zavarovanjoi delavcev v SR Slo-veniji na družinskega 61ana. Za dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o pra-vici do pTiznaralnine po tem dogovoru, s« štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne Stejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dva. kratni katastrskl dohodek iz prejšnjega leta. Ce je zem-Ijišče oprcščeno davka od osebnega dohodka iz kmetij-ske dejaivnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva. 5. člen Udeleženci družbenege dogovora so se sporazutneli. da je za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke 2. člena tega dogovora najvišja stalna priznaval-nina enaka vsakokratnemu mejnemu znesfcu najnižjih po-kojninskih prejemkov v puKojninskem zavarovanju de-lavcev v SB Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vajne ia borce iz 4. in 5. to6ke 2. člena te^a. dogovora pa 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najniž-jih pokojoinskih prejemkov v pokojnJn.Jkem ssavarova-nju delavcev v SR Sloveniji. Pri do!o6anju viSine stalne priznavalnine se upoštc-va število družinskih članav, ki jih upmričenec vzdržu-je, adravstveno stanje uipravičenca in njegove družine, udeležba upraivičenca v narodnoosvobodilni vojni ter sta-novanjske in druge socialne okališčine, pri fcmetih sa-mohranilcih pa zlasti tudi starost. 6. eien Ce se spremenijo pogajl iz 4. eiema tega dogovora aii drugi pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravic: do staLne prtenavalnine, se priznavatoina lahko zviša, zni-ža ali ukine. Dohodfci, ki vplivaju na odločanje o pravici do pri-anavatoine iz prvega odsta^ka tega člana, se ugotavlja-Jo v začetku vsakeg» leta. Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne na-rttdnjega meseca, ko so bi.i ugotovljeni. 7. žlen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem druž-benem dcgavoru lahko v isjemnih prt-nerih podeli ude-ležencem narodnoosvobodilne vojne in druglh vo.jn iz 2. člema tega dogovora. če zaidejo t težje razmere zaradi bolessni, nezgode, smrti družinsikega člana, hujših elemen-tarnih nesreč ali zaradi dmgih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 120 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjlh poteoj-ninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. PodeJjevanje občasne ali ©nkratne priznavalnine oo tem 61enu ni odvisno oA pogojev iz 4. člena tega dogo-vora. 8. člen Pravioo do stalne priznavalnine iz 4. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 7. Cl«. na tega dogovora imajo tudi dnižiniSki člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vo|n iz 2. 61ena tega dogovora, če jih je umrli prežftrtjal, če so pridobitno neaposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega dogovora. 9. člen UdeJeženci tega družbenega dogovora so se sporazu-meli, da imajo uživalci stalne priznavalnine in njihovl ožji družinski člani (zakonec, otroci, o6e, mati) po teen dogovoru zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je doloden z zakonom in s splošnim aktoim skupnosti zdra.vstvenega zavarovanja za zarorovance-delavce, če ni-majo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi po-dlagi. Udeleženci narodnoosvobodilnega boja iz 1., 2. in 3. točke 2. 61ena tega dogovora, ki prejemajo statao pri-znavalnino, imajo zase tudi pravico do poidaljšamega ali nadomestnega bolniSničnega zdravljenja v naravnih zdra-viliščih. fie te pravice nimajo zagotovljene na drugi po-dlagi. 10. člen Udeleženci tega družben^a dc^ovora so se dogavori-H, da se sredstva za priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavatoin iz tega dogovora zagotavljajo na po-dlagi dogovorjene poraibe v vsakoletaem reputoliškem do-govoru o sploSni porabi v občinah. 11. člen Udeležemei tega družbenega dogovora so se dogovo-rill, da bodo za občane, ki jih ta dogovor ne obsega in katere zajemajo sedanji občinski oiloki o priznaval-ninah oziroma materialnih družbenih pctmočeih borcem narodnoosvobodilne vojne, obdržali uredifev drugih ob-lilk pomoči po občinskih odlokih na sedanji ravni. Udeleženci t^a družbcnega dogovora so se dogovori-li, da je majvišja stalna priznavalnina, ki je navedena v 5. čleim tega dtjgovora, lahko tudi višja. Sredstva za pokrivanie izdatkav iz prvega in druge-ga odstavlca tega člena zagotovijo občinske skupščlne v svojih proraCuirih. 12. člen Udeleženci tega družbenega dogovora so se dogovori-H, da bodo po podpisu tega dogovora v svoje predpise o priznavalntoaih sprcijeli določila, ki jih vsebuje ta do-govor z veljavnostjo od 1. januarja 1977. 13. člen Izvajanje tega družtoen^a dogovora spTKnlja pose-ben odfoor (odbor udeležraicev), ki ima 16. članov in nji-hove namestnike. Po enega 61ana in njegovega nainest-nika imanuje republiška konferenca socialistične zveze de-tovnega ljudstva SlOTenije, republiški odtoor zveze zdru- fanj borcev narodnoosvobodilne vojne Slovenlje In favrS-ni svet skupščine SR Slovenije. Predstavnika občin in njihove namestnike v odbor udeležencev imenujejo isnrrS-ni sveti občinskih. skupščin. Odbor udeležencev spremlja In analizira uresniCeva nje tega družbenega dogovora, zlasti glede poenotenja pogo.iev in meril za podeljevanje priznavalnin, glede vrst priznavalnin in sistema financiranja s solidarnostmlin združevanjem sredstev ter predlaga udeležencem ustrezne ukrepe. Udelezenci soglašajo, da bo administraiUvnotehniene posle za odbor udeležencev opnavljal republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invaaidov. Udeleženci se zavezujejo, da bodo republifikemu ko-miteju za vprašanja borcev NOV in voja&kih imvalidov v sfcladu z določbarni tega družbenega dogovora zagotav-ljali potrebne podatke za spremljanje izvajanja dogovora, in sicer v rokih, ki jih dcriodi odtoor udeležencev. 14. člen Ta družbeni dogavor se objavi v Uradnem liatu SRS. *tev.: .. Ljubljana, dne ... Podpisnikl: OBRAZLO2ITEV predloga družbenega dogovora o skupnih osnovah In me-rillh za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodno-osvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo skujv ščlne občin s svojiml predplsl. Prediog družbenega dogovora vsebuje skupne osnove in merila za podeljevanje občinskih prizoavalnin udele-žencem NOV s priznano posebno dobo v dvojnem štet-ju pred in po 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 in borcem za sevemo mejo v letih 1918—1919 ter slavenskim voj-ntm dobrovoljcem iz vojn 1912—1918. Po predloženetn predlogu družbenega dogovora ni razlik glede uveljavlja-nja pranric, ki izhajajo iz predloga dogovora med naive-denimi kategorijaoii udeležencev NOV in drugih vojn. Razlike so le v cenzusih in višini priznavainin. V 1. členu predloga družbenega dogovora so določe-ni bistveni elementi, ki naj bi bili enotai, ker so po-membni za vse občinske skupščine, da lafoko s svoji-mi predpisi (odloki) dosežejo poenotenje priaaavalnin. Gre za določitev kroga upraivHSencev do priznavalnin, za določitev vrst priznavalnin, pogojev tn kriterijev ter «a pokrivanje finančnih izdatkx>v za priznavalnine. V 2. členu predloga družbenega dogovora so navede-ni obCani. ki imajo pravico do obdinske prianavalnine, če izpolnjujejo pogoje družbenega dogovora. Upoštevani so udeleženci NOV z dvojno dobo pred in po 9. 9. 1943 oziroma 13. 10. 1943 ter udeleženci drugih vojn, za ka-tere je treba urediti obftinske priznavalnine po enotnjh osnavah in merllih. V družbeni dogovor so uvrščene tudi žene-udeleženke NOV z dvojno dobo do 1. 7. 1944 in udeleženci NOV z divojno dobo do 1. 7. 1944, ki so vst?2ah tudi oblike pomo<;i, kot na pr. stataa ali enkrataa denama pomoč pri šola-nju otrok, enkratna denarna pomofi za zdravljenje v adravUišdih itd. Te oblike pomoCi niso uvrščene v pred-log družben^a dogovora, ker so urejcne v drugih poseb-nih predplslh ali družbenih dogovorih in ker i.tiajo skup-ščine občin po 11. členu tega družbenega dogovora dolž-nost ohraniti sedanjo raven drugih oblik pomoči. V 4. členu predloga družbenega dogovoa so določe-n: -"rHeni cenrusi dohodkov za udeležence NOV pred 9. 9. 1943 ooirama do 13. 10. 1943 to za udeležence NOV po teh datumrh ter za borce za severno mejo v letlh 1918—1919 in za slovenske vojne dobrovoljce iz vojn 1912^—1918. Cenzus dohodkov prosilca in ni^ovih družin-skih članov, ki živijo z njimi v skuipneni gospodinistvu, je mejni znesek najnižjth pokoininskih prejemkov v po-kojninskem zavarovanju dftlavcev v SR Sloveniji (v letu 1976 je mejni znesek 1.713 din) oziroma R0 odstotkov te-ga mejnega zneska. Za dohodke iz kmetijsike dejavnosti se računa dva-knatni katastrski dohodek, kot v posebnih predpisih pri uveljavljanju pravic iz starostnega zavarovanja kmetov in pravic po zakonu o vojaških invalidih, dohodek iz kme-tijske dejavnosti pa se ne upošteva, če je zemljišče opro-Sčeno davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti. Clen 5 predloga družbenega dogovora določa višino stalne priznavalnine. Višina priznavalnine ie po predlo-gu razlitina glede na čas udeležbe v NOV ozirocna za udeležbo v drugih vojnah in naj za udeležence NOV z dvojno dobo pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943 ter za žene-borke in za mladoletne borce z dvojno dobo do 1. 7. 1944 znaša največ do vižine mejmega zneska naj-nižjih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcer v SR Sloveniji. Za udeležence NOV z dvojno dobo po naivedenima datumima ter za borce za sevemo mejo v letih 1918—1919 in za slovenske vojne dobrovoljce iz vojn 1912—1918 pa R0 odstotkov od tega zneska ali 1.370 din. Navedeni 61en vsebuje tudi dolodilo, da pristojni or-gani pri odločanju o viširu priznavalnine upoštevajo šte-vilo vzdrževanih družinskih članov, zdravstveno stanje, udeležba v NOV. stanovanjske ter druge socialne okoli-ščine upraivičenca. V 6. členu predloga družbenega dogovora so določ-be na podlagi katerih je podel.jeno priznavalnino možno t spremeniti ali ukinlti. Clen 7. družbenega dogovora o'~ravnava občasno in enkrattio priznavalnino, ki bi se podeljevali samo v iz-jemnih primerih, ko borci zaidejo v težje razmere (na pr. boleoen, nezgtxie, hujše elementame nesrefie itd.). Navedeni člen vsebuje tudi določbe o višini občasne ali enkratne prlznavalnine, ki bi znašali največ 120 odstot-kov mejnega zneska namižie pokojnine zavarovancev — delavcev v SR Sloveniji. Za leto 1976 je 120 odstotkov '.¦neinega zneska najnižiih pokojninskih prejemkov 2.056 din^ Po 8. členu družbenega dogovora imajo pravico do stalne, občasne ali ernkratne priznavalnine tudi družin-ski člani umrlega udeleženca NOV in drugih vojn, s po-gojem, da jih je umrli preživljal, da so pridobitno ne-sposobni in da izpolnjujejo ostale pogoje tega dogovo-ra, zlasti glede premoženjskega cenzusa. Izpolnjeni mora-jo biti vsi našteti pogoji. Clen 9. predloga družbenega dogovora daje zdravstve-no varstvo uživalcem stalne priznavalntne in njihovim ožjim družinskim članom (zakoncu, otrokom, očetu in materi uprarvieeinca) v enakem obsegu, kot ga imajo za. varovanci-delavci. Po določfoah tega člena imajo zdrav. stveno varstvo tudd družinski členi timrlega borca, če so uživalci stalne priznavatoine. Pravico do zdravstvenega varstva po tecn dogovoru imajo uživalci stalne priznaval-nine, 6e nimajo zagotovljene n« drugi podlagi. Gre pred-vsem za uživalce statae priznavalnine, ki niso zavarovan-ci po predpisih o zdravstvenem zawarovanju. Po tem čleou imajo udeleženci NOV pred 9. 9. 1943 oziroma do 13. 10. 1943, žene — udeleženke NOV do 1. 7. 1944 m udeleženci NOV do 1. 7. 1944, ki tedaj 5e niso bill stari 18 let, možnost pridobiti pravioo do podališanega ali nadomestnega bolnišničnega zdravljenja v naravnlh 2idra^ilišCih, Se seveda niso drugače adravstveno zavaro-vani. Po 10. členu predloga družbenega dogovora bi se vsa srcdsbva za priznavalnine in za adravstveno varstvo po tem dogavoru zagotavljala v proračunih skupščin občin na podlagi družbenega dogovom o splošni porabi. Po 11. členu predloga družbenega dogovora bodo skup-ščine občin v svojih odlokih lahko zadržale ureditev dru- gih otolik pomoči na sedanji ravnl. Skupščlne obftin to namreC s temi odloki doslej urejale tudi zadeve neka-terth občanov, ki ne sodijo v ta družbeni dogovor. Clen 12. predloga družbenega dogovora nalaga občtoi-sfciin skupščinam da po podpisu družbenega dogovora sprejimejo v svojih predpisih (odlofcih) določila dogovora z veljavnostjo od 1. 1. 1977. Clen 13. predloga dnižbenega dogovora določa, da spremlja izvajanje tega družbenega dogovora poseben od-bor udeležencev, ki naj bi fcnel 16 fflamov (13 regij, RK SZDL Slovenije, EO ZZB NOV Slovemije, IS Skupšči-ne SR Slovenije) in njihove namestnike. Ta odbor bi spremljal in analiziral uresničevanje t«ga dogovora ter predlagal udeležencem ustresaie ukrepe. Po določbah t^a člena bi admtnistrativnotehnldne po-6le za odbor opravljail republižkl komite za vprašanja borcerv NOV m vojaških invalidov, kateremu bl udele-tenci dc^ovora zagotavljali potr«ibne podatike. KOMISIJA ZA ZADEVE BORCEV IN INVALIDOV NOV Družbeni dogovor o urejanju vzdrževanju in varstvu spo menikov spominskih plošč in drugih obeležij NOB in sociali stične revolucije ter postav ljanju novih na območju Ljubljanskih občin Na podlagl 141. člena nstave SR Slovenije Jn z na-menom, da se: — uresniči draSbeno-politična in moralno-etnična ob-veznost družbe do spomenlkov NOB ln socialistične re-volucije, — vzpodbndi negovanje tradicij NOB, kar tnora bi-tl eden od temeljev vzgojnega procesa in razvijanja so-ciallstične zavesti, — vzpodbudi in še bolj uvcljavl razredna družbens naravnanost, kot tudi zavest o potrebi krepitve organlza-clje splošnega ljitdskega odpora in uveljavljanju drui-bene samozaščitc, — trajno očuvajo in ožlvljajo pridobitve in kultur-ne vrednote naše revolucije, — zagotovl vzdrževanje tn varstvo spomenikov ter druglh obeležij NOB in sociallstlčne revolucije, — zagotovi enotne pogoje pri postavltvi novib spo-menikOT In za njihovo vzdrževanje, — ustrarijo pogojl za dolgoročno investicijsko vadrže-vanje spomenikov in drugih obeležij NOB In socialistlč-ne revolucije, — vključl v razreševanje varstva In vzdrževanje spo-menikov, poleg družbeno-političnih skupnosti in družbeno-polltičnih organlzacij, še samoupravne interesne skupno-sti, temeljne organlzacije združenega dela, krajevne skup-nosti in druge organizacije, so skupščtne občin In mesta, občinska In mestna konferenca SZDL, občlnske ln mestna organizacija ZZB NOV, občinskl in mestni sindlkalni sveti, občinska ln tnestna konferenca ZSMS, kulturne skupnosti obein In mesta, izobraževalne skupnosti občin in mesta, stano-vanjske skupnosti občin in mesta, skupnosti otroškeg* varstva obein in mesta (komunalne skupnosti občin in mesta), telesno kultnme skupnosti občln in mesta, re-gionalna in občinske sknpnosti za zdravstveno varstvo, od. bor reglonalne gospodarske zbornice in ljnbljanski re-gionalni zavod za spomeniško varstvo, sklenile DRU2BENI DOGOVOR O tJBEJANJU, ">: VZDR2EVANJU IN VARSTVU SPOMENIKOV. SPOMINSKIH PLOSC IN DRUGIH OBELEZIJ NOB IN SOCIALISTICNE REVOLtJCTJE TER POSTAVLJANJU NOVIH NA OBMOCJU LJUBUANSKIH OBCIN 1. Hen Podpisniki se s tem družbenim dogovorom dogovo-rijo o postopku glede postavljanja, urejanja, vzdrževa-nja ln varstva ter evidentiranje spomenikov, spominskltt plošč In drugih obeležij NOB in socialistične 'revohicije (v nadaljnjem besedilu: spomeniki) na območju ljubljtm-sklh občin. Ljubljanske občinske skupščine in Skupščina mesta Ljubljane bodo poskrbele za uresničitev tega dražbene-ga dogovora neposredno ali pa fcateo, da skleneijo ustrezne sparazuine ali pogodbe o prwzamu sfcrbd za urajamje, vzdrževanje in vairsbvo spomeniikov z orgajmaoiijaimd to druStvi. 2. Clen Ta, družbeni dogovor ne zajema vojaških pokopaliSč ta grobov po zakonu o vojaških pokopališfiih in grobo-vih, glede katerih veljajo določila tega zakona ia določl-la ustreznih obdinskih odlokov. 3. Clen S tem družbenlm dogovorom želijo podpisnlki zago-tovlti enotno in sistemattčno vzdrževanje ter evidentlra-nje spomenikov, kakor tudi enoten postopek v zvezl s postavltvijo novlh spomenikov. 4. 61en Zemljiško knjižna stanja pri obstoJeCih spomenlklh In postavljanju novih urejujejo pristojni upravni organl občinske skupšdine. Za urejanje zemljiško knjižnih stanj, ki se reSujejo za vsak spomenik posebej, napravi program pristojni ob-činskl upravni organ. 1. SKRB ZA SPOMENIKE 5. člen Za spomeoike skrbijo pristajne obCinSke skuip&fiiine in skupščine mesta s sodelovanjem drugih podpisnlkov drui-benega dogovora, ki na podlagi letnih in srednjeročnift programov zagotavljajo tudi ustrezna sredstva za redno urejanje in obnavljanje ter investicijsko vzdrževanje spo-menikov. Za izvajanje programov in dogovarjanje o potrebnih sredstvih s samoupravnimi interesnimi skupnostmi skrbe ustrezni organi občinskih skupščin in skupščine mesta. 6. člen Za urejanje in obnavljanje ter investicijsko vzdrževa-nje sjpomenikov, ki presegajo finamfine zmožnoeiti posa-mezne družbenopolitične skupnosti, pripravijo programe . in predlog financiranja ustrezni organi občinskih ln mest-ne skupščlne ter občinskih in mestne kulturne skupno-sti vsako leto posebej. Prednost imajo bolj ogroženi spo-menikl. Programi se uresničujejo s solidarnostnlm zdru-tevanjem sredstev na obmofiju mesta kot celote. 7. člen V sporazumu z občinsklmi skupščinami prevzemajo neposredno skrb za spomenike, razen podipisnikov druž-benege dogovora, še organizacije združenega dela, kra-Jevne skupnosti, hišni sveti, organizacije In društva (v nadaljnjem besedilu: oskrbniki). 8. člen , Občinske skupščine in mestna skupščina sprejemajo v sodelovanju s krajevnimi skupnostml in ustreznimi sa-moupravnimi skupnostml letne in srednjeročne programe o rednem urejanju in obnavljanju ter Jnvesticljskem vzdrževanju spomenikov ter programe postavitve novlh spomenikov. Predlog programov sestavi pristojni občlnski uprav-nl organ na podlagi predlogov krajevnih skupnosti ali oskrbnlkov v sodelovanju z ljubljanskim reglonalnim za-vodom t& spomenlško varstro In odborotn podplsnlkov DD v občinl. Letnl program mora blti sestavljen vsafco Ieto do 15. novembra za naslednje leto. Srednjeročni program se oblikuje na podlagl letnih programov. V njem se pred-.vidl tudi način letnega preverjanja izvrševanja program-skih nalog. Podplsnikl predlagajo svetom krajevnih skupnostl, da imenujejo komisijo za varstvo spomenikov na njihovem dbmodgu, kl bo pripravljaia letne in srednjeročne pro-grame urejanja in obnavljanja ter investicljskega vzdrž«-vanja spomenikov In obvešfiala o stanju spomenlkov prt-stojne občinske organe in oskrbnike. -r 9. ilen Sprejeti letni in srednjeročni program vzdrževanja spomenikov objavi občinska skupščina v svojem glasu lu ln poskrbi, da so z njim seznanjeni vsl oskrtmiki spomenikov. Za izvrševanje letnih in srednjeročnih programov var-stva spomenikov, ozaroma nalog, ki so jih z dogovort, sporazumi ali pogodbami prevzeli podpisniki dogovora in oskrbniki spomenikov skrbijo pristojni občinski iri mestui upravni organi ter zavod za ^omeniško varstvo> nadzor nad izvrševanjem programa pa izvajajo občinske skupščlne. 10. člen Oskrbnlkl so dolžm spomenike, za katere so prevze-11 skrb vzdrževati vključno z njihovim okoljem tako, kot je to določeno s sprejetimi programl. 11. flen Vsak spomenik mora imeti estetskl videz v skladu z urejenim okoljem in ustrezen napis, kaj predstavlja. 12. člen Za obnovitev spomenika je potrebno ustrezno dovolje-nje, ki ga izda občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve po predhodnem strokovnem mnenju Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varst-vo. Ljubljanskl regionalni zavod za spomenlško varstvo mora svoje strokovno mnenje podati najkasneje v 30 dneh po prejemu predloga. 13. člen Pristojnl obfiinskl upravni organ izda ustrezno dovo-Ijenje za vse posege, ki utegnejo povzročiti spremembe na obstojeClh spomenikih. V odločbi se predpišejo pogo-ji za izvedbo posegov. Za take posege se šteje zlastl: konzerviranje, restavriranje, prebarvanje, porušitev all prestavitev spomenikov, zaradl katerih se spremenijo var-stveni pogoji. 14. ilen Za redna vzdrževalna dela ni potrebno dovoljenje. Redna vzdrževalna dela so predvsem: obnova Crk na spomenikih, kamnoseško čiščenje spomenikov in ureja-nje zelenic pri spomeniku. 15. člen V skladu z določbaml tega družbenega dogovora skr-bijo občinske skupščine In skupščine mesta ter njlhovl upravni organi tudi za že zgrajene odseke »Aleje spomi-nov in tovarištva.« 2. POSTAVITEV NOVEGA SPOMENIKA 16. člen Pismene In obrazložene predloge za postavitev spo-menika lahko posredujejo občinske in mestaa skupščina, družbenopolitične organizacije in druge družbene organi-zacije, samoupravne Interesne skupnosti, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, druge samoupravn« organizacije in skupnosH, zbori delovnih ljudi »H skupl-na najmanj 10 občanov. Predlog posredujejo predlagatelji pristojnemu občin-skemu upravnemu organu, ki preveri skladnost s pred-pisi in odstopi predlog odboru podpisnikov družbenega dogovora v občini. Predlog mora vsebovati tudi način financiranja po-sUvitve spomenika in kdo ga bo v bodoče vzdrževal. 17. čten Odbor podpisnikov druzbenega dogovora zbere mne-pja družbenopolitičnih organizacij v obCini in tiste kra-jevne skupnosti, kjer bo spomenik postavljen. Zbrano gradivo odstopi Ljubljanskemu regionalnemu zavodu za spomeniško varstvo, da predlog preudi tn da svoje stro-kovno mnenje. Ljubljanskl regionalni zavod aa spomeniško varstvo Trne gradivo s svojim strokovnim mnenjem pristojnemu upravnemu organu občinske skupščine najkasneje r 30 dneh po prejemu. 18. člen Pristojni občlnski upravni organ mora skrbeti za hi-ter postopek in zadevo predložiti občinski skupščini v odloditev najkasneje v 30 dneh potem, ko je dal Ljub-Ijanski regLonatod zavod za spomeniško varstvo svoje stro-kovrio mnenje. 19. člen Sklep o postavitvi spomenika sprejme občinska skup-ščina, odločbo pa izda pristojoi občinski upravni organ. 30. člen Pri postavljanju večjih »n pomembnejših spomenižklh obeležij je obve2ina javna razgrnitev projektov. 3. EVIDENCA SPOMENIKOV 21. člen Fristojni obdinski upravni organ, ki vodi evidenco vojaških pokopališč in grobov, vodi tudi evidenco spo-menlko* po tem družbenem dogovoru in drugih predpi-sih. Pristojni upravni organ vodi evidenco ter hrani do-kumentacijo, ki se nanaša na posamezen spomenik, ta-ko, kot je to določeno za vojaška pokopališča in grobo-ve. 32. člen Za izvajanje tega družbenega dogovora bodo skrbe-le skupš«ne ljubljanskih občin in skupSčina mesta pre-ko odborov podpisnikov družbenega dogovora v obči-nah in KO za varst.ro spomenikov NOB pri Izvrsnem »iretu SML. Koordinacijski odbor pri izvršnem svetu skupšCine irtesta sestavljajo: i — po dva delegata odborov podpisnikov družbenega dogovora iz občin in delegati MK, SZDL, MO ZZB, MK ZSM, Skupščina mesta, Kultuma skupnost Ljubljane in regionalni zavod za spomeniško varstvo Ljubljana. 83. člen Odbori podpisnikov družbenega dogovora v občinah ln. koordinacijski odbor pri izvršnem svetu skupščine mesta sprejmejo poslovnlk o svojem delu. 34. člen . Koordinacijski odbor in odbori podpisnikov imajo predvsem naslednje naloge: 1. pareanJeijo udeležence družbenega dogovora 2. skrbijo, da so pravočasno izdelani letni in sred-njeročni programi in da so v njih zajeti vsi ogroženi spomeniki, 3. skrbijo, da podpisniki in oskrbniki opravljajo pr»-vzete dolžnosti v skladu z dogovorom, sporazumi oz. po godbami in opozarjajo na zanemarjanje ali opuščanje teh dolžnost-i organe podpisnikov, askrbnike tex družbe-nopolitične organizacije. 85. člen Koordinacijski odbor pri izvršnem svetu skupščine mesta povezuje tudi delo odborov podpisnikov DD v ob-činah in usklajuje predloge občinskih skupžčin za po-stavitev novih spomenikov. 26. člen Dogovore, samoupravne sporazume ali pogodbe iz 7. člena tega družbenega dogovora bodo sklenile občinske skupščine oziroma njihovi pristojni organi najkasneje do 1. januarja 1978. leta. 27. člen Ta družbeni dogovor začne veljati potem, ko ga pod-pišejo podpisnlki in se objavi v TJradnem listu SRS. PODPISNIKI: 0BRAZL02ITEV Dodatno k obrazložitvi osnutka družbenega dogovora o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spomin-skih plošč in drugih obeležij NOB in socialistične revolu-cije ter j)ostavljanju novih spomenikov na območju Ijub-ljanskih občin, ki je bila obljavljena v Glasniku za 25. sejo SML, dajemo kratko obrazložitev vsebinskih spre-memb osrutka družbenega dogovora, ki ga danes predla-gamo v prečiščenem besedilu kot predlog za sprejem. Spremembe in dopolnitve so bile izvršene na osnovi prispelih pripomb in predlogov zbranih iz javne razprave. Razprava je bila sicer bolj skromna, vendar je dala toliko predlogov in dopolnitev, da je treba predlagati prečiščeno besedilo v celoti. Najpomembnejša sprememba je, da je v razpravi pre-vladalo mnenje. da predlagani stalni seznam spomenikov, ki preraščajo zmožnosti občin za vzdrževanje in obnavlja-nje, opustimo in ga sprejmemo vsako leto posebej, glede na pomembnost spomenikov in njihovo ogroženost. Pl-nančna sredstva za njihovo vzdrževanje oz. obnavljanje pa je treba pridobiti s solidarnostnim vzdrževanjem sredstev vseh občin in zlasti njihovih kulturnih skiymosti, pa tudi drugih podpisnikov družbenega dogovora. Natančneje je opredeljena vloga in pomen teles, ki bodo skrbeli za uresničevanje družbenega dogovora, t. j. odborov podpisnikov pri Izvršnem svetu občinskih skupščin in KO pri IS SML. Hkrati vsebuje družbeni dogo. vor tudi priporočilo, da Sveti KS formirajo ustrezna telesa, ki bodo neposredno v bazi sodelovala pri progra-miranju in spremljala izvajanje obveznosti, ki jih- bodo sprejeli podpisniki ali dragi izvajalci — oskrbniki. S tem se bo varstvo spomenikov NOB in spominskih obeležij uresničevalo kot zavestna in trajna akcija vseh družbenih struktur (ne samo ZZB NOV) na vseh nivojih. Potrjena so tudi prvotna stališča, da je varstvo spo-menikov NOB in spominskih obeležij družbeno fcoliko po-membno in da je bilo v preteklosti pri tem toliko težav, da je umestno in potrebno urejevati to področje s po-sebnimi dogovori (skupaj z ostalimi kulturnimi sporaeniki>. AST, ki je šele v izgradnji in bo trajala šc nekaj let, pa ipet terja zaradi svoje specialne problematike poseben družbeni dogovor, kl je že v obravnavi. Točneje je opredeljena vloga zavoda za spomeniško varstvo, ki prevzema naloge in odgovornosti, kot strokov-na služba, za evidenco kakor tudi za dokumentacijo pa morajo odgovarjati občinski upravni organi (kot za voja-Sko pok. in grobove). Seveda pa bodo morale občinske skupSčine to službo okrepiti in usposobiti za izvajanje teh in drugih v družbenih dgovorih predvidenih nalog. Tudi glede postavljanja novih spomenikov je dala raz-prava umestno dopolnilo, ki razlikuje postopek pri ob-sežnejših spomeniSkih projektih od skromnih obeležij. Ven-dar bo pri vseh novih obeležjih izredno važna prisotnost oz. mnenje vseh družbenopolitičnih organizacij in KS. Po dosedanjih izkušnjah ni bil pristop vedno enoten, zla-sti ne v odločitvah, kaj sploh obeležiti in kako. Izvršni svet skupščine mesta Ljubljane Poročilo o delu komisije za prošnje in pritožbe skupščine občine Ljubljana Center Komislja za prošnje in pritožbe Skupščine občine Ljubljana Center je v letu 1975 poročala občinski skup-ščini o načinu in metodah dela, zato se je v letošnjem letu odločila, da bo pnkazala problematiko svojega dela. Na komisijo za prošnje in pritožbe je bilo v letu 1976 naslovljenih ca 110 pismenih vlog. V tem letu je modsno bolj kot doslej ugotoviti in oceniti, da je povezanost ko-misije za vloge in pritožbe ter sodelovanje z družbeno-političnimi organizacijami in organizacijami združenega dela oziroma temeljnimi organizacijami združenega dela in njihovimi samoupravnimi organi večja, kot je bila v dosedanjih razdobjih, nakar brez dvoma v veliki meri vpliva delegatski sestav komisije za prošnje in pritožbe in vse večji poizkusi koncentracije pritožbene problema-tike. Pomembna je ugotovitev, da je v upadanju Stevilo pritožbenih zahtev zadev, ki jih občani vlagajo na pritož-beni organ pismeno. Mirno lahko trdimo, da je več kot pismenih zahtevkov ustnih, s katertmi se občani obra-čajo na tajnika komisije za prošnje in pritožbe, čemur sledi tudi ustrezna večja ali manjša intervencija. Vse te zadeve so zaradi kasnejše analize problemov, ki se pojav-ljajo, evidentirane pri tajniku komisije za prošnje in pri-tožbe, bodisi z uradnimi zaznamki ali kako drugače, ker je to edini način pridobitve prave slike o številu vlog in pritožb, o pritožbeni problematiki, s lcatero se ukvarja pristojna komlsija za prošnje in pritožbe. Le ob takem evidentiranju je mogoče argumentirano nastopati pred pristojnimi organi ali organizacijami z zahtevami, da se spremeni določeno stanje, ki pogojuje pritožbe na posa-meznih področjih. Komisija za prošnje in pritožbe ima izdelan svoj po-slovnik, v katerem ima točno opredeljene metode dela in pooblastila. Načelo javnosti dela komisije ni zanemar-jeno, obveščanje oz. informacije o pritožbeni problematiki poteka na relaciji — komisija za prošnje in pritožbe — občan — družbenopolitične organizacije. Komisija se zave-da, da bo ob še večji javnosti dela brez dvoma dosežen še en cilj, to je koncentracija pritožbene problematike pri občinski komisiji za prošnje tn pritožbe. V primeru kon-centracije čim večjega števila pfitožbenih zadev pri ob-činsfci komisiji za prošnje in pritožbe, naj bi bilo vse več občanov, ki se bodo obračali s svojimi vlogami na občin-ske komisije in manj tistih, ki se bodo obračali neposred-no na republiške ali zvezne pritožbene organe. Komisija se zaveda, da je le z zavzetlm, nepristranskim, korektnlm in javnim delovanjem tnogode zmanjšati krog obfianov, ki se obračajo na republtške in zivezne organe in povečati krog tistih, ki se obračajo neposredno na občinske pritoS-bene organe. Občinska komisija za prošnje in pritožbe nima zakon-sko dolofienih pooblastil, kot jih imajo na primer upravni, pravosodni, razni samoupravni in drugi organi, s čuner pa še ni reiieno, da je komisija pri svojem delu nemočna. V mnogih primerih je lahko s svojim ugledom prispevala k rešitvam porajajočih se konfliktnih situacij, s primerno besedo je prizadetemu občanu obrazložila, da je v zmoti, pri svojem delu ni bila osamljena, pove2ovala se je z or-gani delavske kontrole, inšpekcijskimi službami, organi odilsrivanija, pregama in sojetvja kassnivih dejanj, kapaimajo vsak na svojem področju todno določena pooblastila, v mejah katerib. smejo In morajo ukrepati. Iz prakse izhaja, da je v nekaterlh primerih kolegijsko reševanje vseh vlog nemogoče. V najve« primerlh je za reSevanje zadev pooblaSčen tajnik komisije, Id jo obdaaio seznanja o zadevah. Tajnik komisije je dolžan, da si vse prfmere, zlasti stanovanjSke, ogleda na fcraju sarnem, dolžsni pa' je prfeprečsvati fdmialno napotitev viagateljev ali pritožnikov na druge organe. Pri obdelavi zadev se je komisijs posluževala tudi mnenj predstavnikov prlzadetih upravnih organov, predstavnikor vodstev in samoupravnih org.aiH>y. temeljnih< organizacij združenega dela itd. Izvrše-vanje svojih sklepov m staHžč kotnlsija nl prepuščala vnemar, ampak: je^ njihovo izvršitev vseskozi spremljala. Komisija za prošnje in pritožbe je pri svojem delu ugotovila, da Je tfdstopanje zadev zveznlh in republiških organov Komisiji za prošnje in pritožbe Skupščine ob6ine LtfuMjana: Center poteksdo v redu. Cas, ki preteče, da zvezni organ odstopi zadevo republiškemu in ta občin-skemu je skrajšan na minimum, v večini primerov znese to le 2CU-3O dni. Qbčani niso imeh prigovorov oz. pomisle-leov (Da. odfltopanjei nl bilo opazdU nezaupljivosti prl reie-vanjij; zadev. , . Sestav posameznih pritožbenih zadev je bil v letu 1976 po vsebini glede- na veljavna klasifikacijska področja v bi-stvu i?W kot pred letom dni. Drži ugotovltev, da so naj-številnejše prošnje in prltožbe s podrodja stanovanjskih zadev,: kf v v&čini primerov predstavljajo polovico all pa celo več-od vseh vlog. Kljub temu, da je Stevilo vlog s tega področja tako veliko, pa je pri reševanju stanovanj-ske pTOblematike • le viden občuten korak naprej v pri-merjavi: s ¦ predhodnim obdobjem. S stanovanji solidar-nostnlh sklsdov in stanovanji, zgrajenimi v družbeni lasti z drugimi sredstvi, je komlsija za prošnje in pritožbe z- velikim angaairanjem uspela rešiti najbolj pereče pri-mere, ali pa so take rešitve predvidene z dodatno oz. novogradnjo v letu 1977. Sodelovanje komisije z organi SolWarnostnib skladov oz. Samoupravno stanovanjsko skupnostjo je možno oceniti kot zelo pozitivno. Pri reše-variju te problematike pa je glede na vedno nove potrebe in vpdno ve<5]e zahteye realno pričakovati, da bodo zadeve s te^ podrodja tudi v bodoče prevladovale. Obdani in deloviii 'ljudje, ki živijo v težkih stanovanjskih razmerah ali so celo brez stanovanja, se pritožujejo nad razdelje-varijSfii' stanovanj tistim, ki že posedujejo dobra stano-vahja' in še sfeli^ v "še boljša. Take pritožbe prihajajo pfedvsem' lz !proi2vodnih organizacij, v katerih očitajo, da se fiaje V Mganizafcljah združenega dela prednost strokov-nemu kadru,- M ima že visoke osebne dohodke, pri tem pa pozabtjajo na delavce, kateri so že več kot 10 let v' ptoiwodnji in imajo nizke osebne dohodke. DaJje so številne pripombe v pritožbah, da imajo posamezni občani prevelika stanovanja. Prav tako so stanovanja ponekod prazna po ved mesecev ali celo let in, da imajo nekateri občarti poleg družbenih stanovan] Se lastaa in počitniške hiStce! Z oddajanjem stanovanj si nekateri občani ustvar-jajo dodaten vir dohodkov oz. rento. Nezakonite vseMtve nastajajo najvefikrat zaradi težkega socialnega položaja družine z majhnimi otroiki. Dostikrat se z denarnimi na-gradanii ali z odkupom pohištva nezskonito oddaja pra-vica na stanovanju. Se vedno je ostalo nerešeno vprašanje lastnikov stanovanj. ''' Tudl zadeve s področja socialnega varstva, socialnega zararčvanja Jii družbene pomodi so v sestavi vseh pritož-benih zadev možno zastopane. . Delovnih sporov pz. vlog in pritožb v zvezi z njimi je prsd pritožbenlm organom bolj malo, vzrok temu je in-teijzivno reSevanje zadev pred sodišfii združenega dela, v zadnjem času pa narašča števllo vlog v zvezi z zaposlo-va)xjerp, kar je ijedvomno posledica manjšega povpraše-vanjapo delovpi šili v tujini ln vse večjega vračanja zdomijev. Vse veLji problem se pojavlja tudl v zvezi z za-poslltvijo tako aii drugače motenih oseb. ,- --Zadeve o ostallh klasifikacljsklh podrodjih (zdravstvo, Solstvo, praVosodje, notranje zadeve) ne predstavljajo po-meminejšega števila od skupnega števila zadev. Izstopajo pp. ,šteyilu le pritožbe zoper delo pravosodnih organov, predvsMn zaradi dolgotrajnostl postopka pa tudi tiste pritožbe, iz katerih se y vse večjem Stevilu izraža nezau-p.a^je občanbv v aeRristraiiost sodnlb odločitev, kar pa jnjka. bJtl jjredroet po?ebne obdelave. Komfslja n proSnJe fn prttolbe Je priSla prl btoJrb Jelii do nekaterih ugotovltev: -" •' ¦ ¦ 1. Komisija se ne sme omejevati le na obravnavanje neposredno pri njl vloženih ali odstopljenih vlog in pri-tožb od drugih pritožbenib organav, ampak raora z izred-no pozornostjo, posluhom in kritičnostjo obravnavati vse tiste prltožbe in zahteve cbčanov, s katerimi se le-tl ustno obračajo na nosilce posameznih funkcij v občini asiroma na strokovno službo; 2. Da bi se komisija za pfošnje in pritožbe lahko »•-znanila s celotno problematiko v občdni, z vseira postopki in situacijami, ki lahko, all pa že pogojujejo večjo ali raanjšo prizadetost širšega ali ožjega kroga občanov, p» tudl posameznikov in, da bi ftimbolj tvomo prispeval« k reševanju le-te, mora še tesneje sodelovati z vsemi ti&ti-ml argani in institucdjanii v občini, kl tako problematiko fcudi spremljajo, ugotavljajo in razrešujejo (samoupravna stanovahjska skupnost, komlsija za družbeni nadzor, ko-misija za ugotavljanje izvora preraoženja, organi samo upravne delavske kontrole in drugi samoupravni organi v temeljnih organizacijah združenega dela, družbenim pra-vobranilcem samoupravljanja, sodiščem združenega dela, krajevnimi skupnostmi ter njihovimi poravnalnimi sveti). 3. Ob takem nadinu ugotavljanja in razreševanja pri-tožbene problematike bo komisija za prošnje in pritožbe pre^a toidi ha podro&je preventivne dejavnosti, ko torefl ne bo reševala že nastale konfliktne situacije, ampak bo lahko še vnaprej preprečevala, da take situacije to nego-dovanja občanov sploh ne bodo nastajale. 4. Komisija za prošnje in pritožbe mora ob potttoči družbenopolitičnih organizacij skrbeti za to, da se bo celotna pritožbena problematika čimbolj koncentrirala pri njej, s čiiner se bo prepredilo vefttirno reševanje. 5. Tudi v letil 1976 je ugotovljeno, da je veftina obča-nov — pritožnikov neseznanjena, ali pa premalo seznanje-na s svojimi pravicami in dolžnostmi. Ugotovljeno je, da so predvsem posamezni upravni ali samoupravni organl, oziroma njihove strokovne službe, ki so vodile določene postopke krive, da občani ne dobe ustreznega pravnega pouka. Opazen je celo pojav, da v bolj kompliciranih po-stopkih v delovno-pravnih, stanovanjsklh in tudi drugih zadevahj še preden so proučene možnosti eventualne re-šitve pred pristojnim organom, prav td organi in celo posamezni odvetniki pošiljajo stranke na strokovno službo komisije za prošnje in pritožbe. To se dogaja verjetno zato, ker bi bll pravilen pravni pouk povezan s predhod-nim izdatnim in zahtevnim pregledom ali celo študijem zadeve. ler gre v takih primerih skoraj praviloma zs manj premožne kat^orije občanov, Je strokovna služba že iz povsem socialnih razlogov posebej obremenjena s študijem takih zadev in iskanjem ustreznlh pravnih mož-nosti za ugodno rešitev vloge ali prltožbe. Stevilo zadev, ki so bile v reševanju pred komlsljo za prošnje in pritožbe: prispele zadeve reSene stanovanjske zadeve 80 80 delovno pravne zadeve 1 S premoženjsko pravne zadeve 3 S notranje upravne zadeve '4 4 socialno zavar. zaščtta 8 • neuvrščene zadeve 8 3 110 «T" Komisija si bo tudj r bodode kar n&jbolj prlzadevaJa, da si bo s svojim delom pridobila zaupanje občanov ter s tem opraričila svoje delovanje. Komlsija za proSnJe in prltožbe Informacija o delu sveta za preventivo in vzgojo v cest nem prometu skupščine občine Ljubljana Center Informactja zajema in prikazuje: — uvod — poročilo o delu sveta za preventfoo in vsgojo v eestnem prometu za leto 1976 — prometno problematiko krajevnlh sknpnosti v ob-iinl Ljubljana Center — prometnl kabtnet — priorltetne naloge zs leto 1977 LUV0D V decembru preteklega leta je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pripravil obširnejšo informa cijo o svojem delu ter nakazal problematiko, s katero se Je srečeval. Ob zakljueku je opredelil prioritetne naloge za leto 1976 od katerih naslednje pomembnejše: — pričeti s sistematiCno prottietno preventivno dejav-nostjo v KS — tormirati eldipo strdkovnah sodelavoev za tovajanoe predavanj .— ustanoviti prometai kabinet, kl bo pospeševal lz-vajanje prometne vzgoje na osnovnih in srednjih šolah. 2. PODROCJE DELA IN REALIZACIJA PROGRAMA V LETU 1976 2.1. Svet je imel v letu 1976 pet sej, na katerih je ra-zen obravnave četrtletnih poročll o delu svojih komlsij ter programov za krajša obdobja obravnaval naslednje po membnejše teme: — predlog prometnega režima za leto 1976 ter infonna. cdjo o problematiki to izvajanju novega prometnega reži-na z vidika varnosti udeležencev v prometu, — akcija za vamdst otrok ln mladine med Solsktau počitnicami, — programske zasnove izvajanja prometne vzgoje in preventive v krajevnih skupnostih, — lzvajanje poteka predavanj in predvajanje promet-nih filmov v gospodarskih organizacijah na temo Novl prometni predpisi«, — organizacija in izvedba šolskih, občinskega ter ude-ležba na medobčlnskem in republiškem zaključnem tek-movanju »Kaj veš o prometu« za mladlno osnovnih šol, — ustanovitev prometnega kabineta, kot pogoj bolj-gega izvajanja prometnega pouka za mladino osnovnih in srednjih Sol. 2.2. Izvajanje programsko zastavljenih nalog je po-tekalo po ustanovljenih komlsijah v okviru sveta, kl po krivajo področja osnovnih in srednjih šol, krajevnlh skupnosti in gospodarskih organizacij ter »o imele na-stednje število sej. ^. — komisija za krajevne škupnosti, 5 sej " -.........." • • *" — komislja za osnovnc šole, 4 seje '"''¦. — komisija za srednje šole, 3 seje . — .komisija za gospodarske organlzcije, 3 seje t ,' - — aktiv za WZ, 2 seji ;; ,: 2.3. Na vseh osnovnib šolah poteka prometaa vzgoja po učnem programiii Ravno tako imajo vse Sole stalne mentorje za prometno dejavnost, ki so tudi Clanl koml- slje za osnovne Soie prl oWtaskem svetu a pravtutl^ in vzgojo v cestnem prometu. Programske in tematske zasnove Izvajanja prognoia so prtlagojene za štiri starostne skupine. Najbolj pogosto so bila obravnavana po sktipiiiah naslednja tipidna vprašanja ln teme: 1—2 razred: pločnlk, cesta, prečkanje c«ste, igranj« na oesti, prometna vozila. 3—4 razred: vrste prometa, prometni makl, p«iec !a kolesar itd. 5—6 razred: Kolesar v prcanetu, tehnl<5na oprenHJ«-nost kolesa, 7—8 razred: po programu »Kaj veš o prometu«. Skozi vse leto so na vseh šolah potekala tekmovm-nja »Kaj veš o prometu«. V prvem kolu — razredna tn Solska tekmovanja je bilo števolo udeležencev naelednje: 1. pisanje splsov 2007 učencev '¦;" 2. risanje risb 2195 učencev 3. tcstiranje 1746 uftencev 4. tekmovanja 46« uGenoerv'1* ¦ Svet za preventivo In vzgojo v cestncm prometu skupščlne občine Ljubljana Center je izvedel finalno ob-činsko tekmovanje »Kaj veš o prometu« 3. 4. 1976. Na tekmovanju so sodelovali mentorji osnovnih Sol, promet-na milica, članl izpitae komisije za voznike motornih vo-zU in nekateri Clani sveta. Rezultati so bili nekoliko bolj-ši kot pretekla leta, ter sta se tudi dva tekmovalca uvr-stila na republiško tekmovanje po predhodnem uspeftu na medobčinskem tekmovanju. Dne 24. 4. 1976 je trilo izvršeno izbirno obfitosko tekmovanje na katerem sta bili izbrani dve ekipi pionlr-jev prometnikov, ki sta se udeležili republižkega vefe-nja pionirjev prometnikov na Jesenicah. Pri svojem delu prometne vzgoje se ufiitelJJ, mentorji in učenci poslužujejo predvsem magnetnlh tabel, slikov-nega materiala ter diafilmov s čemer so blle opremljene šole prek sveta v zadnjih letlh. Pogrrešajo pa oblske t prometnem kabinetu saj je v občini nastala praznina s preselitvijo AMD v občino Bežigrad. Kljub temu pa bo svet s formiranjem novega lastnega kabineta omogoCll šolam poglobljeno učno vzgojo prometa že v naslednjem šolskem letu. Na vseh šolah obstajajo občasnl prometni krožkl za pripravo učencev na kolesarske izpite. Zaradi spedfiCnlh lokacij Oš "v Centru pa obstaja organizirana dejavnoot pionlrjev prometnlkov le na treh osnovnih šolah. Po 30. dlenu zakona o varnosti cestnega prometa s« otroci, starejši od 7 Iet, ki se v šolah ali dnigih vzgoj-noizobraževalnih ustanovah usposobijo za vožnjo s kola-som lahko samostojno vozijo v prometu na cesti, doftim se otroci, ki za vožnjo niso usposobljeni smejo vogltl s kolesom po cesti le v spremstvu odrasle osebe. S tem členom je zakon naložil šolam skrb, da začno sistema. tično pripravljati vse tistc otroke od 7—14 leta, kl «• želijo usposobiti za samostojno vožnjo s kolesom. Kot dokaz za usposobljenost za samostojno voznjo s kolesom, morajo otroci opravljati poseben prelzkus oz. kolesarski izpit. Nalogo usposoblti otroke ter izvesU teoretični in praktični preizkus znanja so prevzeli po skupnem dogovoru na seji komlsije za osnovne Sole tam-torji prometne vzgoje na posameznih šolah ter ustanovili v ta namen v šolah posebne kolesarske krožke, ker 80 bili le-ti ustanovljeni doslej samo tam, kjer so obdnskl odlokl posebej vsebovali tudi določila o pogojih vožnj« s kolesom. Prometne statlstike kažejo, da se poveča števllo promet-nih nesreč, v katerih so udeleženl otroci in mladoletnl-ki, zlasti v mesecu juliju, avgustu ta septembru, to j* v času, ko se izteka In začenja pouk v šolah in v obeh meseoih počatmic. Zato je občinskl svet na iniciativo repu-Niškega sveta v prvi prtovtei jundija meseca izvedel alkta^e »Varnost otrok med poletnimi počitnicami«, katere ne-men je bil, da se z vsemi možnimi sredstvi zagotovi var-Stvo otxok in mladtoe v poletnih mesecih. Tako so bili s posebnim dopisom občinskega sveta prek šol ob zaključ-ku preteklega šolskega leta opozorjeni vsi starši na povečano odgovornost za varstvo otrok, učenci pa s po-sebno učno uro o obnašanju v prometu med šolskimi počitnicaini. Akcija je potekala tudi preko zveze prijate-ljev mladine, AMD, združenja šoferjev in avtomehani-kov, posebna pozornost pa je bila posvečena informa-tivni in propagandni dejavnosti. 2.4. V kolikor lahko ocenimo delovanje komisije za srednje šole, katere glavna naloga je bila vzpostaviti enotno sistematično delo na podrofiju prometne vzgoje, v preteklem letu kljub začetnim težavam kot uspešno, saj je uspelo svetu postaviti prek imenovanih mentorjev prve temelje uveljavljanja prometne vzgoje tudl za mla-dino srednjih Sol, ter izvesti nekaj uspešnih akcij (za ključno tekmovanje KAJ VES O PROMETU, udeležba na republiškem tekmovanju) mormao ugotoviti, da je kljub vsem prizadevanjem občinskega sveta delo na pod-ročju uvajanja prometne vzgoje v srednje šole skoraj povsem zastalo. Glavni razlog je neurejen status samih mentorjev za prometoo vzgojo na sredavjih šolah, ki izhaja iz neopre-deljenosti prometne vzgoje v samih učnih programih in interesnih dejavnostih, ki se odvijajo na šolah. Na na-vedene probleme je svet opozoril že v svoji prvi informa-ciji, stalno pa je na to opozarjal republlški svet oziroma mestno komisijo. Po števllnih prizadevanjih je svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SO Ljubljana Center uspelo zainteresirati Zavod SRS za šolstvo OE Ljubljana, ki je skupaj z republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na iniciativo in z sodelovanjem občin-skega sveta organiziral enodnevni posvet, ki naj bi se ga udeležili vsi mentorji prometne vzgoje srednjih šol ljubljanske regije fll občin). Osnovni namen posveta je bil obravnavanje problematike uveljavljanja promet-ne vzgoje v kakršni koli obliki v srednje šole ter po-iskati skupne rešitve za odpravo nerešenih vprašanj. V mesecu aprilu je bil izveden posvet v prostorih SO Ljubljana Center, ki pa zaradi slabe udeležbe mentor-jev (zlasti iz Ljubljane), kljub temeljitim predpripravam ni uspel ter tako ni prinesel pričakovanih rešitev. Očitno je, da se problema uvajanja prometne vzgoje kot sistematičnega vzgojno prometnega delovanja za var-nost srednješolcev v prometu ne da reševati na nivoju občine le prek sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, temveč širše ob udeležbi vseh pristojnih in za-interesiranih subjektov saj je potrebno prvotno urediti nekatera osnovna statusna m organizacijska vprašanja, kajti brez tega prinašajo velika prizadevanja posamezni-kov minimalne in neadekvatne rezultate. 2.5. Ena od prioritetnih nalog, ki jih je zadal svet za leto 1976 je bila uvedba strokovnega pristopa k pro-metnemu izobraževanju delavcev zaposlenih v organiza-cijah združenega dela ter s tem prometno preventivnega delovanja predvsem med vozniki motornih vozil. Svet je v ta namen skupaj s komisijo za gcspodar&ke orga-nizacije, ki deluje v okviru sveta in jo sestavljajo neka-teri nosilci prometno preventivne dejavnosti iz organiza-oij združenega dela pripravil v sodelovanju s člani iz-pitne komisije dvanajst uspelih obiskov organizacij zdru- , ženega dela na katerih so člani izpitne komisije ob predva. janjai prametnih filmov seznanjali voznike motorndh vo- ¦ zil z novimi prometnimi predpisi. Takšen način poteka izvajanja vzgojno preventivne-ga prometnega izobraževanja voznikov motornih vozil pa je prerastel organizacijske možnosti in vsebinske delov-no pristojnosti občinskega skupščinskega organa kot je ¦ svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Zato bodo v bodoče po dogovoru takšno obliko uveljavljale za . to usposobljene strokovne institucije, svet Pa bo še na- dalje sodelova! z njlmi ter dajal vso potrcbno inteiattTO in pomoč pri tem. Programska izhodišfia za delovanje prometno vzgoj-ne preventivne dejavnosti med vozniki motornih vozil bodo v prihodnjem letu usmerjene predvsem v propa-gandno informativno dejavnost, saj ugotavljamo, da je najpogostejši dejavnik pri vzrokih prometnih nesred sub-jektivni faktor — torej ne toliko nepoznavanje promet-nih predpisov ali vožnje same ter prometne etike kot neupoštevanje le-tega. S. PROMETNA PROBLEMATIKA V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH 3. 1. V oktobru 1975 je bila v okviru občinskega sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu ustanovljena kot delovno telo komisija za krajevne skupnosti. Njena osnovna naloga je, da prek svojih članov — nosilcev prometne varnosti v posarneznih krajevnih skupnostih z raznimi oblikami dejavnosti in akcijami prispevajo k za-gotovitvi večje varnosti občanov v cestnem prometu. Ze v preteklosti je svet izvajal nekatere občasne pro-metno vzgojne akcije v krajevnih skupnostih, ki pa dejan-sko niso bile oblika stalne sistematidne vzgoje. Z ustanavljanjem organov za družbeno samozaSčito, kot oblike stalnih organiziranih teles pa bo tudi pro-metna preventiva dobila organizirano obliko delovanja » krajevni skupnosti, kot eden pomembnih elementov druz-bene samozaščite oziroma 61ovekove varnosti nasploh. Komisija je v letu 1976 na svojih petih sejah obrav-navala predvsem ureditev statusnih vprašanj nosilcev pro-metne vzgoje v ks t. j. njihovo vključitev v odbore za družbeno samozaščito ter opredelitve prometne varnostl v stafcutih krajevne skupnosti v poglavju o družbeni sa-mozaščiti. Izdelane so bile tudi osnovne smernice vsebin-skega delovanja in uvajanja prometne preventive v kra-jevne skupnosti. Kot glavne naloge so bile postavljene sledeče: — sistemski pristop k dvigu vamostne kulture In pro-metne etike občanov in sicer s predavanji, predvajanji filmov, razgovori in javnimi tribunami; — občanom v krajevnih skupnostih zagotoviti boljSo Informiranost o novostih v cestno-prom**ni zakonodaji, ki jih narekuje bllskovita rast prometa; — občane na informativno-propagandni nafiin opozar-jati na njiiiove najpogostejše napake in tako doseči v«6jo discipliniranost v prometu. Z namenom, da se opozori pristojne organe, kakor tudi družbenopolitično skupnost na nekatere najbolj pereče prometne probletne z vidtka tehnične prometne neurejenosti v posameznih krajevnih skupnostih v obfiini Ljubljana Center so nosilci promet-ne vzgoje v krajevnih skupnostih pripravili informacije iz katere povzemamo po posameznih krajevnih skupno-stih naslednje skrajšane ugotovitve: Krajevna skupnost »Ajdovščina« Problem dostave blaga za stanovalce in podjetja na Beethovnomi ulici med Kidrlfievo in Cankarjevo cesto, kjer so postavljene parkirne ure ter tako ob obeh straneh zaseden ves prostor, ker ni mogoče ustavlti in parkirati dostavno vozilo. Onemogočen dovoz na dvorišče Kidričeve ulice St. 8 zaradi postavljene parkirne ure. Uničevanje zelenice med Prešernovo cesto in progo v smeri Pod tumom zaradi parkiranja motornih voail, kljub urejenemu parkimemu prostoru v neposredni bli-žinl izza kopaUšča Ilirija. Krajevna skupnost »Stara Ljubljana« V tej krajevni skupnosti je za občane največji pro-rr.etni problem nepravilno parkiranje voznikov motornih vozil, ki s takim načinom razen, da ovirajo predvsem pešce pri uporabi njim namenjenih prometnih površin tudi neposredno ogrožajo varnost vseh ostalih koristni-kov prometnih površin, saj so le-ti izrinjeni na sredino eestiSČa. Veliko pritožb stanovalcev krajevne skupnosti Stara Ljubljana pa se nanaša tudi na onesnaževanje okolja. Rešitve se nakazujejo predvsem v namestitvi ustreznih označb na primemih mestih. Krajevna skupnost »Kolodvor« Na območju te krajevne skupnosti bi bilo potrebno proučiti možnosti dvosmemega prometa na Pražakovi ulici med Miklošičevo in Moše Pijadejevo ulico. ker seda-nji enosmerni promet obremenjuje v sklopu novega pro-metnega režima ostale okoliške ulice in povzroča teža-ve prebivalcem v tej okolici. Krajevna skupnost »Prule« Poseben problem v tej krajevni skupnosti predstav Ija izhod oziroma izvoz, ki je v smeri mesta možen edinole po Janežičevi ulici, vendar pa zaradi močnega prometa na Karlovški cesti se koristniki zelo težko vklju-čujejo v promet. Vsekakor je možna rešitev v okviru izgradnje karlovškega mostu. Krajevna skupnost »Starl Vodmat« Krajevna skupnost se predvsem zavzema za rešitev prometa pešcev, kar se na tem območju močno odvija prav ta promet in to predvsem iz razlogov, ker koristijo delavci podjetij predvsem mestna prevozna sredstva. za-gotovitev vamosti peš prometa pa vsekakor narekuje proučitev postavltve novih prehodov za pešce, zlasti pred tovarno »Pletenina«, kjer je podana ogroženost iz razlo-ga, ker prekoračujejo delavci Zaloško cesto izven preho dov, ki so sedaj precej oddaljeni od izhoda tovarne. Krajevna skupnost »Tabor« Nov prometni režim je doprinesel, da so ceste in ulice na območju te krajevne skupnosti močno obreme-njene s parkiranimi vozili in tudi s tem, da vozniki iz-koriščajo vse možne prehode, da bi skrajšali svoje poti. S tem pa je tudi močno ogroženo prebivalstvo, zlasti starejši občani v Domu upokojencev, kjer vozniki vozijo po ploščadi, ki je namenjena za sprehode in za oddili v bMžnjem pajikiu. Istočasno pa vozniki oziroma inštruktor-ji koristijo bližnje slepe ulice za poligone za kandidate voznikov. Po drugi strani pa tudi nekatere ullce pred-stavljajo prava parkirišča in onemogočajo normalno ko-riščenje prometnih površin ter predstavljajo oviro ln s tem tudl ogrožajo varnost prometa ne samo ostalih voznikov, temveč tudi pešcev, kar je najbolj pereče na Cufarjevi ullci med Resljevo in Kotnikovo ulico. 4. PROMETNI KABINET Za sistematični pouk prometne vzgoje osnovnošolske in doraščajoče mladine je zelo pomemben prometni ka-binet, v katerem lahko pedagogi ter prometni strokov-njaki ob uporabi avdiovizuelnih ter drugih pripomočkov (magnetne table, sktce, risbe, osnovna pomagala iz mo-toroznanstva) veliko plastičnejše izvajajo proučevanje prometne vzgoje. Občinski sveti ze preventivo in vzgojo v cestnem pro-metu nekaterih ljubljanskih občin so že v preteklih letih formirall ter opremili lastne prometne kabinete (po vefii-ni na katerih izmed šol), ki jih strokovno upravljajo ln vodijo kvalificirani delavci. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri Skupščini občlne Ljubljana Center ter osnovne šole so se do leta 1974 posluževale za izvajanje prometne vzgoje prometnega kabineta pri AMD, vendar se je le-ta preselil v občino Ljubljana Bežigrad in je tako nastala velika praznina pri izvajanju prometnega pouka osnovnošolske mladine. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ljubljana Center je pričel takoj iskati ustrezni prostor, da bi ga preuredil v prometnl kablnet ter opremll s po-trebno opremo za izvajanje strokovnega prometnega po-uka. Kljub vsem prizadevanjem pa je prišlo do te moi-nosti šele v letošnjem letu po dogovoru z osnovno Solo »Ledina«, ki je bila pripravljena odstopiti eno od svojih učilnlc za preureditev v prometni kabinet, ki bi ga upo-rabljale vse osnovne šole v občini Ljubljana Center za la-vajanje prometne vzgoje in kot avdio-vlzuelna učilnlca osnovne šole »Ledina«. Prvi konkretni koraki k reallzacijl tega dogovora so bili storjeni že letos s tem, da je bila sklenjena pogodba o prenosu denarnih sredstev, dodeljenih svetu za preven-tivo in vzgojo v cestnem prometu, iz proraCuna občine za ustanovitev prometnega kabtneta s katerim bi se le-tos oz. v naslednjem letu funkcionalno usposobil ter opremll prostor tako, da bi prometni kabinet zaftel de-lovati najkasneje do 1 3.1977 na osnovni šolj »Ledrina«. 6. PRIORITETNE NALOGE ZA LETO 19T7 Kot je svet že v inlormaciji lansko leto nakazai za-stavljeni program v nekaterih svojih nalogah presega me-je kratkoročnega letnega programa. Glede na to, lahko uvrstimo med prioritetne naloge za leto 1977 še vedno nekatere, ki smo jih zastavlli že ob pričetku letošnjega leta, vendar še niso v celoti realizirane. Tako bodo za sestavo programa za delo sveta v letu 1977 upoštevana naslednja izhodišča, ki so obenem prioritetne naloge sveta: 1. Obdržaiti kvantiitatinmost in kvaliitativnost poteka tekmovanja KAJ VES O PROMETU za mladlno osnor-nih šol. Ponovno proučiti organiziranost in delovanje pionlr-skih prometnih služb na šolah ter ustanavljanje novili tam, kjer so za to pogoji. 2. Postaviti realne vsebinske programe za utrjevanje prometne preventive v krajevnih skupnostlh tako, da bo le-to postala stalna oblika dela v okviru odborov za družbeno samozaščito. 3. Pripraviti analizo najbolj perefiih prometnih prob-lemov in prometne varnosti občanov v posameznih kra-jevnih skupnostih. Vključiti tudi predloge za rešitve po-sameznih problemov ter celotno analizo in predloge r»-šitev predložiti v obravnavo ustreznim organom in insti-tucijam. 4. Izobraževanje voznikov motornih vozil prek gospo-darskih organizacij izvajati v sodelovanju z delavsko univerzo. Delo komisije za gospodarske organizcije pa predvsem usmeriti v propagandno informativno aktlv-nost. 5. Skupaj z vseml ostalimi prlstojnimi dejavnlki iskati rešitev in možnost uvajanja organizirane prometne vzgo-je v srednje šole. 6. Ustrezno opremiti in začeti z delovanjem prometne vzgoje v Prometnem kabinetu, kamor je potrebno pre-nesti vse možne oblike tzvajanja prometnega pouka pred-vsem za mladino vseh osnovnih šol v občini Center. 7. Proučiti možne oblike uvajanja prometne vzgoje za predšolske otroke ter pripraviti enoten program izva-janja prometne vzgoje in akcij v vzgojnovarstvenlh za-vodih. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Skupščine občine Ljubljana Center bo še nadalje kot doslej tesno sodeloval z vsemi dejavniki in institucijaml na področju prometne vzgoje in preventive ter se vklju-čeval v vse akcije republiškega sveta in mestne komisije kot: afLrmacija varnostnega pasu, varstjvo otroik im mla-dine, prometna urejenost krajevnih skupnosti, večja pri-zadevanja za varnost občana itd. Svet pa si želi v bodoče še več sodelovanja in vklju-čevanja v razprave o tehnični urejenosti prometa in pro-metnem režimu. " ~ Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometn Finančni načrt sklada ljub ljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovars stvenih zavodov za leto 1977 i. Sklad ljubljanskih občln pri MIS Ljubljana za gradiijo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov je bil ustanov-ljen z Odlokom skupščine mesta Ljubljane in ljubljanskih občin, ld je bll objavljea v Uradnem listu SRS štev. 49/71. Naloga Sklada je gradnja osnovnih šol in vzgojnovar-stvenih zavodov po 1. členu Odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka ter ftnanciranje in izvajanje enotnega programa gradnje omenjenlh objektov na območju Ijub-Ijanskih občin. Organlzacija In način upravljauja Sklada je določena s Statutom, kl ga je upravnl odbor Sklada sprejel na svoji 17. seji dne 15/12-1972 In je bil objavljen v Uradnem Ustu SRS štev. 11/73. Sklad upravlja 19-člansbi upravnl odhor, ki ga volijo nstanoviteljlce skupščine Ijubljanskih občln tn skupščinc mesta Ljubljane. II. Z orfrom na to, da po Odloku o uvedbi samoprispevka (Uradnl Ust SRS štev. 48/71) zbiranje samoprispevka pre. neha 31/12-1976, predvideva predlog Finančnega načrta za leto 1977 dohodke samo od mestne samoupravne skupnosti otroškega varstva Ljubljane, dohodke od družbenopolittč-nlh skupnosti Ljubljane ter lastne dohodke Sklada. Osnutek predvideva dohodke v -višini 126,529.000 dtn in v enald višini izdatke. PREGLED OOHODKOV Zap. Znesek načrtovanih št. Besedilo dobodkov dohodkov 1__________________________________________________3 T. Prispevek mestne skupnosti otroškega varstva in družbenopolitd&uh skup- no&ti Ljubljane 135.529.000 2. Lastni dohodki Sklada 1.000.000 DOHODKI SKUPAJ 126,589.000 FREGLED IZDATKOV Zap. št. Besedilo izdatkov Znesek 1 2_____________________________________________3 1 OŠ Prule 16,161.000 2 Oš Tone ToinSi« 16,161.000 3 Oš dr. Jože Potrč 12,900.000 4 OŠ Vodice 10,943.000 5 WZ Šentjakob II. faza 6,794.000 6 WZ Polje 13.686.000 7 WZ Koseze ' 18,115.000 8 WZ Medvode 13386.000 9 WZ Poljanska cesta 18,983.000 10 TJpravni stro&ki sklada 1,300.000 IZDATKI SKtTPAJ 126,539.000 OBRAZLOŽITEV DOHODKI ; **s* : V pregledu dohodkov pod št. 1 predvidevamo skupne dohodke družbenopolitičnih skupnosti Ljubljane in mestne gamoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo Ljub-Ijane v vlšini dln 125,529.000. Koliko sredstev bo prlspevala samoupra-ma lnteresna skupnost In kollko družbenopoll-tične skupnosti, bo potrebno določiti ob sprejemanju poli-tičnib in ekonomskih izhodišč na katerih bo zastavljena politika skupne in splošne potrošnje za leto 197". Pod štev. 2 so navedeni lastni dohodki Sklada, ki jih predvideva načrt iz obresti na avista sredstva pri LJublJan-skl banki. Finančnl načrt ne predvideva prenosa salda lz prete-klega leta, ker tega še ni mogoče predvidetl. To pa seveda ne vpUva na maso potrebnnib sredstev za realizacijo pro-grama, ker bodo sredstva prenešenega salda rabila za do-končanje objektov iz prejšnjega finančnega načrta, kamor so ta sredstva bila angažirana. IZDATKI Iz pregleda izdatkov je razvidno, kollko in v katere objekte bodo sredstva vložena. Kalkulacije potrebnih sred-stev za posamezni objekt so bile izdelane na podlagl cen t gradbeništvu v letu 1976. V kolikor ostanejo cene stabilizirane na ravni leta 1976, W bllo mogoče s predvideniml sredstvi realizlrati celotnl program izgradnje po progTamu samoprispevka 1971—1976. Mestna izobraževalna skupnost I jubljana Sklad ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol In vzgojnovarstvenih zavodor Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center Je na svoji seji dne 12. I. 1977 obravnaval finanenl načrt sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovar-stvenlh zavodoov za leto 1977. Zaradi začasnega financiranja v I. poUetju 1977 IS predlaga skupščini občine Ljubljana Center v sprejem naslednje SKLEPE: 1. Skupščina občine Ljubljana Center daje soglasje k predlaganemu tinančnemu načrtu sklada ljubljansklh občin za gradnjo OS In WZ za leto 1977 kot začasnemu flnanč-nemu načrtu. 2. Soglasje k dokončnemu načriu sklada IJubljansklh občln za gradnjo Oš In WZ za leto 1977 bo skupščina občine Ljubljana Center dala po sprejetju proračuna ob-člne Ljubl.jana Center za leto 1977 In finančnih načrtov ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1977. 3. V okviru začasnega financiranja v I. polletju 1977 občina Ljubljana Center zagotovi skladu ljubljanskih občin za gradnjo OŠ in VVZ sredsltva v višini polovice v letu 1976 zagotovljenlh sredstev. Ljubljana, 12. 1. 1977 Izvršni svet Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne in teresene skupnosti občine Ljubljana Center za varstvo pred požarom Na podlagi 53. člena Ustave SRS in 8. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS 2/76) sklepajo 1. delavci In delovnl ljudje v temeljnih organizacljah združenega dela ter drugih samoupravnih organlzacijah in krajevnlh skupnostih ter drugih skupnostih tcr delovnl ljudje, kl delajo s sredstvi v lasti občanov In 2. delavci ln članj gasilskih organizacij SAMOUPRAVNI SPORAZTM O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUP- NOSTI OBCINE LJUBIJANA CENTER ZA VARSTVO PRED POŽAROM I. SPLOŠNE DOLOCBE 1. člen Delovni ljudje orgaruzirani v temeljnih ln drugih orga-nizacijah združenega dela in drugiii samoupravnih organd-aacrij, v krajevnih skupnostih in drugih skupnostih ter de-lovni ljudje, kd delajo s sredstvi v lasti občanov ustano-vijo skupaj z delavd in člani gasilskiih organizacij (v na-daljnjem besedilu; ustanovitelji) samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požarom (v nadaljnjem besedilu: skupnost za varstvo pred požarom) z namenom, da ure-snieujejo svoje in dmžbene interese in potrebe po varstvu pred požaram in drugimi na-Tavnimi nesrečamd in, da po-spešdjo razvoj družbene samozaščite na tem področju. 2. člen Sfcupnost za varstvo pred požarom je pravna oseba s pravicami, obveznostmd, odgovornostmi, ki jih. ima po usbavd, zakomu, tar samoujpraviiem sparazumu in statuiu. 3. Slen Delo steupnosti za varstvo pred požarosm Je Javno. Skupnost za varstvo pred požarom obvešča delovne ljudi o svojem delu po njihovih delegatih v skupščind in njenih organih, pa tudi preko sredstev javnega obveščaAJa ali na drug primeren način. 4. člen Mandat sfeupšfiine in njenih organov traja 4 leta. 5. člen Skupnost za varstvo pred požarom lahko skupaj z ostalimi skupnostmi za varstvo pred požarom na območju Ijubljanskah obfiin ustanovi zvezo občdnskih skupnosta za varstvo pred požarom. II. DEIOVNO PODROCJE IN NALOGE SKCPNOSTI ZA VARSTVO PRED PO2AROM 6. člen Skupnost za varstvo pred požarom usiMajyJe rasjvojno polit&o in druga za celotno družbo pomembna vprašanja s podrodja varstva pred požarom s temeljnimi nalogami tn cdlji ekonomskega, obrambnega in družbenega razvoja občine. 7.člen Slcupnost za varstvo pred požarom ugotavlja interese in potrebe na področju varstva pred požarom, sprejema programe varstva pred požarom, skrbi za njihovo uresni-čevamje, adružuje sredsbva in apxav](ja druge naloge s po-dročga varstva pred požarom. 8. člen Za uresničevanje nalog iz 6. in 7. 81ena tega sporazuma, sfcupno&t za varstvo pred požarom: — skrbi za ¦uresničevanje družbene vloge varstva pred požarom; — skrbi za uresničevanje sprejetih obveznosti v dolgo-ročniži, snednjeročmih in letoiih pro@ramih razvoja ta vair-sfcra pred požarom; — sooblikuje politiko požarne varnosti v mestu to re-publiki; — združuje sredstva sa financiranje dogovorjenih skup-nih nalog; — uresničuje obveznosti sprejete s tem samoupravniin sporazumom, družbenimi dogovori ln drugimi samouprav-nimi sporasnomi; — opravlja druge naloge s področja varstva pred po-žarom. III. ORGANIZIRANJE IN UPRAVLJANJE SKUPNOSTI ZA VARSTVO PRED PO2AROM 1. Skupščina skupnosti za varstvo pred požarom 9. člen Staipnost za varstvo pred požarom upravOja skupščina. SkupSčtno sestavljata: 1. zbor delegatov delovnlh Ijudd v temeljndh in drugih arganiaacijah združenega dela m drugih samoupravnih organizaoijah ter krajevnih in drugih skupnostih. in delov-nih ljudd, ki delajo s sredstvi v lastd občanov — zbor vpo-rabnikov, ki ima 35 delegatskih mest 2. zbor delegatov delavcev in članov gasilskih organi-zacdj — zbor izvajaloev, ki tma 10 delegatskih mest. 10. člen V zbor uporabndkov delegirajo temeljne organlzaclje združenega dela in diruge samoupravne organizacije in skupnostd po . . . . delegatx>v, KS na območju ob&iie po ..... delegatov in delavci, ki delajo s sredstvi v lasti občanov po..... delegatov. V zbor izvajalcev delegirajo gasilska brigada po..... delegate, gasilska društva po..... delegate in delovna organizacija »Dimnik« po..... delegata. 11. člen V abor uporabnikov skupščine za varstro pred poža-rom delegirajo delavoi ter delovni ljudje in občani ter de-laroi, ki delajo s sredstvi v lasti občanov delegate iz dele-gacdj oblikovanih po zakonu o oblikovanju ki volltvah de-legaoij ter delegiraniu delegatov v skupščine skupnosti, ki enakopravno odločajo z zbori skupščine družbenopolitičnih skupnosti. V zbor izvajalcev skupšfiine za varstvo pred požarom detegirajo delavci in člani gasilskih organizacij delegate izmed delegatov samoupravnega organa v kolikor ni v splošnem samoupravnem aktu organdzacije drugače dolo-čeno. 12. člen Skupš6ina skupnosti za varstvo pred požarom Ima na-slednje pristoonosti: — sprejema, dopolnjuje in spreminja statut to druge samoupravne splošne akte skupnosti za varstvo pred po žarom; — sprejema dolgoročne, srednjeročne in letae prograr me varstva pred požarom; — ustanavlja teritorialne poklicne gasilske enote; — <*ploda načeta in merila o uporabi sredstev, s fcate-limi razpolaga; — sklepa samoupravne sporazume o združevanju sred-stev za uresničevanje programov in nalog skupnosii s»/ ¦¦ varstvo pred požarom; — Siprejema finančni nečrt in zaldjučni rafiun skup-nosti; — sodeluje pri izdelavi programa zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom Ljubljane inSRS; — voli člane izvršnega odbora sfeupščine ter delegate za skupščino zveze samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom; — opravlja druge naloge, določene z zakonom, drugimi predpisi in statutom skupnosti. Skupš&na skupnosti za varstvo pred požaJrom sprejme razvojne in letne programe v sogiasju s skupSčino občine Ljubljana Center. 3. Izvršnl odbor 13. člen Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine skupnosti za varstvo pred požarom. 14. čten Izvršni odbor ima predsednika in 8 dlanov, ki jih izvoli rtcupščina skupnosti za varstvo pred požarom izmed dele-gatov obeh zborov. 15. člen Izvršni odbor ima naslednje naloge: — skrbi za izvajanje sklepov, ki jih je sprejela skup-ščdna; — oblikuje predloge samoupravnih sploinih aktov, dol-goročnih, srednjeročnih in letnih programov varstva pred požarom; — poroča skupšfiini o avojem delu, o delu komisij in stužb skupnosti za varstvo pred požarom; — pripravlja predlog finančnega načrta in zakljudnega računa. • : Izvršni odbor opravlja vse druge naloge, ki jih doJoča statut skupnosti sa varstvo pred požarom in posamični sklepi skupnosti. 16. člen Izvršni odbor mora najmanj enkrat letno poročati skupščinl skupnosti za varstvo pred požarom o svojem delu. 17. člen Zakonitost dela požarne skupnosti nadzoruje pristojni organ obiinske skupščine. 3. Nadzornl odbor 18. člen Nadzorstvo nad izvajanjem politike, šprejete v skupno-sfci za varstvo pred pozarom. nad uveljavljanjem pravic in obveznosti, nad trošenjem sredstev ter nad delovanjem organov skupnosti in njenih strokovnih služb opravlja nadrorni odbor. \9. člen Nadzomi odbor posreduje svoje ugotovitve izvršnemu odboru aJi skupščini skupnosti za varstvo pred požarom s predlogi ukrepov, kd naj jih sprejmejo. 80. člen Nadzorni odbor Ima predsednika in štiri filane, fa jih lzvolijo ustanovitelji požarne skupnosti. Nadin dela nadzornega odbora in rtačin Izvolitvereianov določa statut akupnostd za varstvo pred pcčarom. ~ " ¦- ¦• =¦¦ • - ¦ w.eien ¦;¦ '•;. : ¦.. ¦¦ ' ¦' : SfcuipSSm skiuipnosti za vaistvo pred pašaram vri JavrS-ni odbor skupnosti lahko imenujeta svoje strokoroe orga-ne, katerih pristojnost in delokrog podrobneje nreja statut skupnosti. IV. NACIN fiELA SKUPSCINE SKUPNOSTI ZA VARSI^O PRED PO2AROM - - 22.člen Skupščina ima predsednlka in podpredsedniks skup-ščdne. Predsednika in podpredsednika skupščine izvoli skup-ščina na prvi seji za dobo štirih let. 23. člen Skupščina skupnosti za varstvo pred požarom zaseda na skupnem zasedanju. - Odločitev je sprejeta, Ce je blla sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu. 24. člen Ce odločitev ni btla sprejeta v enakem besedilu na obeh zborih se prične usklajevalni postopek med zborom, ki je podrobneje določen v statutu skupnosti za varstvo pred požarom. V. SREDSTVA SKUPNOSTI ZA VARSTVO PRED PO2AROM 23. člen Varstvo pred požarom se financira jz sredstev, ki jih v skladu z zakonom zbira skupnost za varstvo pred po-žarom. 26. člen Za uresničevanje svojih nalog pridobiva skupnost za varstvo pred požarom finančna sredstva iz našlednjih virov; - ' — iz prispevkov od bruto osebnih dohodkov delavcev v temeljnih organizacijah zdrnženega dela, samoupra\"nih in drugih skupnostih, — iz prispevkov delovnib. ljudl, ki delajo s sredstvi v lasti občanov, — iz pnispevkov, «f jih v skladu z dogovorom z Zveao samoupravnih interesnih skupnosti za varstvo pred poža-rom SR Slovenije, plačujejo zavarovalne skupnosti od za-varovalne premije za zavarovano premoženje, pred po-žarom, — iz drugih virov, Id jlh dolodijo družbeni dogovori, samoupravni sporazumi ter zakoni in drugi predpisi, — iz dotacij in prispevkov, ki jih za delovanje skupno-sti prispevajo družbena politična skupnost in občani, — iz prispevkov, ki jih temeljne in druge organizacije združenega de!a, samoupra\-ne in druge skupnosti ter de-lovni ljudje dajejo ali združujejo za posebne naloge. Stopnja prispevka iz 1. in 2. alinee tega člena se vsako leto določi z družbenim dogovorom o razporejanju do-godkov. 27. člen Sredstva za uresničevanje programa Zveze samouprav-nih interesnih skupnosti za varstvo pred požarom SR Slo venije, združujejo skupnost. za varstvo pred požarom po merilih, ki jih sprejme skupščina zveze samoupravnih in-teresnih skupnosti za varstvo pred požarom SR Slovenije. 28. člen Skupnost za varstvo pred požarom uporablja sredstva na podlagi sprejetega programa. Sredstva, ki jih pridobi skupnost za izvedbo konkretnlh nalog ali za posamezne namene, mora uporabiti v skladu z določenim namenom. 29. člen Ce niso zagotovljena sredsfcva za financiranje temeljnih ali nujnih nalog programa varstva pred požarom, lahko občinska skupščina na predlog občinske skupnosti za(var-stvo pred požarom določi obvezni prispevek za delavce v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v dellovitih sfcupnostfh in za delovne Ijudi, M z osebnim de-lom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospod&rsko ali negospodarsko dejavnost, kl niso sklenili samoupravnega porazuma, osaroma za vse zavezance. VI. STROKOVNA SLU2BA 30. člen SkupSčina skupnosta za varstvo pred požarom BTienuje na osnovi javnega razpisa tajhika sfcupščine. Tajnik skupščine vodi in opravlja admiiiistrativno in strokovno tehudfina opravila za potrebe skupščlne in njenfli organov. Za opravljanje strokovne, administrativne, tehnifine in Cnančne naloge lahko skupščina na predlog izvršnega od-bora ustanovi lastrao strokovno službo. VII. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE 31. člen Na podlagi tega sporazuma sprejme skupnost za var-•fcvo pred poiarom svoj statut. Statut sprejme skupščina skupnostd za varstvo pr«d požarom, veljati pa zadne, ko da iranj soglasje skupščina obdine tjubljana Center. 32. člen TJstaniavno skupščino požarne skupnosti skliče initdft-tdvni odbor za ustanovitev poiame skupnosti. 33. Slen Skupnost za varstvo pred požarom je ustanovljena, ko »prejme samoupTavni sporazaun o njeni ustaiwvitvi ve«na ustanoviteljev. 34. člen K samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi skupnosti za varstvo pred požarom da soglasje skupSdina občin« IjubJjana Center. 35. člen Sporazum o U3taaovitvi skupnosti za ^rarstvo pr«d po-jSarom se objavi v Uradnem listu SRS. StevlUoa: USTANOVITEJLJ: Datum: Iniclativni odbor za ustanovltev samoupravne inicresne ftkupnosti občine LJubljana Center za varstvo pred poža-rom daje v razpravo skupšfini občine Ljubljana Center osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi te skup-nosti ln predlaga zborom skupšflne, da o njem razprav-ljajo in sprcjmejo morebitne pripombe in predlof^ *a spremembe ozlroma dopolnltve njegovega besedlla. Ljubljana, januarja 1977 Inidativni odbor Odlok o začasnem financira nju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana Center v I. polletju 1977 Na podlagi Zakona o začasnem financiranju splošnih druibenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 (Ur. 1. SRS, št. 31/76) in 145. člena statuta občine Ljubljana Ccnter (Ur. 1. SRS, št. 10/74) je skup- sčina občine Ljubljana Center na.....seji zbora zdru- ženeg^a dela, dne........ in na seji zbora krajcvnih skupnosti, dne...... sprejela ODLOK 0 ZACASNEM FINANCIRANJL SPLOŠNIH DRL2BEMH POTREB V OBCINI UTJBLJANA CENTER V I. POLLET- XV 1977 1. člen Do sprejetja proračuna občine ijubljana Center za leto 1977 se bodo začasno financirale splošne družbene potrebe v občini Ljubljana Centcr v prvem polletju 1977 na podlagi prorei&ume sa leto 1976. 2. člen V obdobju zažasnega financiranja se smejo izdatki občinskega proračuna izvrševati mesefino najvefi v višani ene dvanajstane izdatkov občinskega proračuna za leto 1976, povečanih do 10,8%. Začasno finanoiranje se izvaja po txtmesečnih načrtili, ki jlh sprejema izvršnl svet skupšfcine občine Ljubljana Center. Izdatld po tem odloku so sestavni del proračuna za leto 1877. 3. člen IzvrSnd svet skupščane občine je pooblaščen, da v pri-meru neenakomernega dotoka dohodkov proračuna najame posojilo iz rezervnega sklada. 4. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem li-stu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1977. 5. člen Z dnem, ko zafine veljati ta odlok, preneha veljati od-lok o aačaisnem finanoiiranju splošnih družbenih pofcreb v obdini Ljubljana Center v I. trimesečju 1977 (Ur. 1. SBS, 5t. 31/76). SKUPŠCINA OBCINE IJUBUANA CENTER Stevilka: 400-7/76 PREDSEDMK Datum: Hugo KER2AN, dipl. ing. OBRAZLO2ITEV odloks o zatasnem flnaaclranju splošnih družbenlh potreb v občini Ljubljana Center v I. polletju 1977 Skupščlna SR Slovenije ,je konec decembra leta 1976 sprejeU Zakon o račasnem flnanciranju splošnih družbe-nih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem pol-lctju 1977. Pri tem zakonu lahko občinc podaljšajo začasno finan-ciranje do konca jiinija. Razlogf za sprejem zakona o začasnem flnanciranju splošnib družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 so v zakonu o združenem delu, kjer Je postavljeno načelo, da morajo delavci v združenem delu odločati o vseh oblikah porabe pravlloma hkrati, tako osebne, skupne in splošne. Zato posamezne oblike porabe ni mogoče obravnavati izolirano Ui pred razpravljanjem o rezultatih poslovanja ter o delitvi dohodka. Tako torej tudi splošna poraba za ieto 1977 ne more biti predmet ločenega obravnavanja pred razpravo o drugih oblikah porabe in pred odločanjem združenega dela o dohodku na podlagi zaključnih računov za leto 1976. Tako kot republika naj bi tudi občine podaljšale za-iasno financiranje do konca juni.ja oziroma do sprejetja proračuna za leto 1977. V času začasnega financiranja sme občina porabiti mesečno največ eno dvanajstino izdatkov občinskega pro-računa za leto 197« povečanlh do 10.8%. Poraba občinskega proračuna za leto 1976 znaša 172,942.000 din. V prvem polletju se Iahko porabi največ 95.800.000 din, od tega za potrebe občine 30,406.000 in za proračun mesta «5,394.»00 din. Predlog odloka o začasnem financlranju splošnih druž-benih potreb v občinl Ljubljana Center v I. polletju 1977 Je obravnaval izvršni svet skupščine občine Ljubljana Cen-ter na 108. seji dne 13/1-1977 in ga predlaga občinski skup-ščini, da ga sprejme. IZVRSNI SVET Sporazum o načinu oblikova nja delu in pristojnosti skup ščine skupnosti in njenih or ganov za izvedbo programa izgradnje objektov družbene ga standarda na območju ljubljanskih občin Na podlagi 7. člena odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju Ijubljanskih občin (Uradnl list SRS, št. 30/76) SKLENEJO Skupščina mesta Ljubljane, skupščina občine Ljiiblja-na Bežigrad, Skupščina občine Ljubljana Center, Skupšči-na občine Ljubljana Moste-Polje, Skupščina občine Ljub-ljana šiška, Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik; Skupnost pokojninskega - invalidskega zavarovanja SE Slovenije, Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Be-žigrad, Samoupravna stanovanjska skupnost obdine Ljub-ljana Center, samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje, Samoupravna stanovanjska skup-nost občine Ljubljana šiška, Samoupravna stanovanjska skupnost obfiine Ljubljana Vič-Rudnik; EegionaLna zdravstvena skupnost Ljubljana, Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Bežigrad, Občinska zdrav-stvena skupnost Ljubljana Center, Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Moste-Polje, OMinska zdravstveoa skupnost Ljubljana šiška, Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Vič-Rudnik; Mestna skupnost otroikega varstva Ljubljana, Občin-ska skupnost otroškega varstva Ljubljana Bežigrad, Občin-ska skupnost otroškega varstva Ljubljana Center, Občin-ska skupnost otroškega varstva Ljubljana Moste-Polje, Občinska skupnost otroškega varstva Ljubljana šiška, Ob-činska skupnost otroškega varstva Ljubljana Vič-Rudnik; Mestna izobraževalna skupnost Ljubljana, Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Bežigrad, Občinska izo-braževalna skupnost Ljubljana Center, Občinska izobraže-valna skupnost Ljubljana Moste-Polje, Občinska izobra-ževalna skupnost Ljubljana Šiška, Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Vič-Rudnik; Mestna skupnost socialnega skrbstva Ljubljana, Občin-ska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Bežigrad, Ob-činska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Center, Ob-činska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Moste-Polje, Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana šiška, Občinska skupnost socialnega skrbstva Ljubljana Vič-Rudnik. srORAZUM O NACINU OBLIKOVANJA, DELU IN PRISTOJNOSTI SKUPŠCINE SKLPNOSTI IN NJENIH ORGANOV ZA IZVEDBO PROGRAiVIA IZGRADNJE OBJEKTOV DRU2-BENEGA STANDARDA NA OBMOCJU LJUBLJANSKIH OBCIN 1. člen Skupščino skupnosti za izvedbo programa izgradnje objektav družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: samoprispevek II) sestav-ljajo delegati podpisnikov družbenega dogovora o sofinan-ciranju enotnega programa Ijubljanskih obdin za izgradnjo osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih ob-jektov (osnovna zdravstvena služba) in domov za starejše občane. Vsak podpisnik delegira v skupščino skupnostt la fe-»edbo samoprispevka II po 2 delegata. SkupšCina .Steje skupno 74 delegatov. 2. člen Skupščina skupnosti za (zvedbo samoprispevka: — skrbi za izvedbo programa samoprispevka II in nad-zoruje izvedbo tega programa zlasti s tem, da dosledno upošteva dolodila sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju ljubljanskih ofočin in družbenega dogovora o sofinanciranju enotnega pro-grama gradnje osnovnih šol, vzgojnovarstvenih zavodov, zdravstvenih objektov (osnovna zdravstvena služba) in domov za starejše občane; — sprejema statut posebnega sklada za izvedbo samopri-spevka II in ostale akte organov skupščine; — iavršuje naloge, za katere je pristojna po odioku o uved-bi samoprispevka za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda na območju ljubljanskih občin (v nadaljnjem besedilu: odloka); — skrbi, da se s samoprispevkom zbrana sredstva namen-sko trošijo; — sprejema finančni načrt in potrjuje zaključni račun posebnega sklada, odloča o najemanju, dajanju posojil za objekte navedene v 3. č3enu odloka o samoprispev-ku II. 3. člen Skupščina ima predsedmka in podpredsednika, lcatere izvolijo delegati skup&5ine iamed sebe. 4. člen Skupščina veljavno odloča na seji, na kateri je navzo-ča večina delegatov. Sprejet je sklep, za katerega je glaso-vala večina delegatov. Gradivo in vabilo za sejo skupšfiine se mora dostaviti tudi podpisnikom tega sporazuma. 5. člen Izvršilni organ skupščine je izvršilni odbor. Delegat »kupšdine ne more biti član IO. Izvršilni odbor imenuje skupščina in ima 17 članov, od katerih predlagajo po ene-ga člana: — mesto Ljubljana — vsaka občina na območju mesta Ljubljana — samoupravne interesne skupnosti a) pt>kojninskega in invalidsKega zavarovaJVJa b) zdravstvenega zavarovanja c) otroškega varstva d) izobraževanja , e) socialnega skrbstva t) stanovanjske skupnosti Clani izvršnega odbora so tudi predsedniki operativnih odborov pri občinskih skupščinah na obmofiju mesta Ljut>-ljane. 6. člen Izvršni odbor opravlja naslednje naloge: — pripravlja gradivo za delo skupščine in njenih teles — izvršuje sklepe skupščine — imenuje v soglasju z občinskiml skupščinami operativ-ne odbore — koordinira delo operativnih odborov v občinah in delo gradbenih odborov v KS — organizira in vodi delo posebne strokovne službe — potrjuje gradbene načrte za posamezne objekte — imenuje stalne in občasne komisije -za izvajanje posft-meznih nalog za izvedbo programa iz 3. člena ka — sklepa finančne posle z banko — c^)ravlja vse druge zadeve, potrebne za izvrfiitev nalof m programa samoprispevka II. 7. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom abranih sredstev opravlja nadzornl odbor, ki ima 9 člaaov in ga izvoli skupSdina skupnoeti. 8. eien Administrativno-tehnično in finanfeo poslovanje poseb-nega sklada za izvedbo samoprispevka II opravlja poseb-na skupna strokovna služba. 9. člen Statut posebnega sklada za izvedbo samoprispevka II, bo natančneje urejal: — sestavo, naloge in pristojnosti operativnih odborov T občini, — organizacijo, naloge in pristojnosti posebne strokovae službe in način upravljanja posebnega sklada, — način poročanja o delu skupščine skupnosti in njenih organov skupščinam družbenopolitičnih skupnosti, sa-moupravnih interesnih skupnosti in javnosti. S posebnitn sklepom skupščine staipaosti se dolo« nadin kritja stroškov za adminifitrativnotehniftio in fi-nančno poslovanje sklada. 10. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga podpišejo udeleženci v enakem besedilu. Ta sporazum se objavl v UTadnem listu SRS. Ljubljana, dne PODPISNIKIt 0BRA2L0ŽITEV Skupščina me*ta Ljubljane Je na 38. seji ZZD in OfZ in 29. scji zbora občin 30. 12. 1976 obravnavala osnutek sporazuma o načinu oblikovanja, delu in pristojnosti skup-ščine skupnosti in njenih organov za izvedbo samopri-spevka II. Delegati so osnutek sprejeli skupaj s pripom-bami, ki so jih predlagale delegacije skupščine občine Ljubljana Center in Ljubljana Šiška ter statutarno-pra-vn« komisija SML. V predloženem predtogu sporazuma so vse sprejet« pripombe upoštevane in vgrajene v določila posameznih členov z izjemo predlogov nekaterih ilelegatij, kako vklju-člti krajevne skupnosti v organe skupščine skupnosti. Za-radi 85 KS, ki deluje.jo na področju rnesta Ljubljane nl mogooe zagotoviti, da bi bila vsaka krajevna skupnost za-stopana v določenem organu skupščine skupnosti, vseka-kor pa bo večina krajevnih skupno.sti zastopanih v posa-meznih organih skupščine skupnosti z ozirom na njihovo delegatsko sestavo. Vloga krajevnih skupnosti bo prišla močneje do veljave v gradbenih odborih, ki bodo sprem-Ijali Izgradnjo posameznih objektov na svojih območjili. Predloge konference delegacij ZZD št. 34 in 36 občine Ljubljana Center glede organizacije posebne strokovne službe, sprožitve akci.je za podpis družbenega dogovora o reallzaciji programa med izvajalci projektanti in inve-stitorji bodo posredovani v obravnavo novo ustanovljeni skupščinl skupnosti za izvedbo samoprispevka II oz. nje-netnu Izvršnemu odboru. Oblikovanje, naloge in pristojnosti organa družbene kontrole bodo v skladu z 18. členom odloka o uvedbl sa-moprispevka za sorinanciranje gradnje objektov družbe-nega standarda aa območju ljubljanskih občin določene s posebnim skJepom. Ljubljana, 5. 1. 1»77 Sekretariat skupščlne mesta Ljubljane Potrditev statuta obrtno nabavno prodajne zadruge Brana Obrtno nabavno prodajna zadruga BRANA Iz Ljub ljane, Smartinska cesta Je enotna ¦ samoupravna organi zacija, ki so jo ustanovili samostojni obrtnikl zaradi traj nega organiziranja skupne obrtne proizvodnje, skupnega opravljanja obrtnih storitev oziroma skupne prodaje iz delkov. Zadruga je bila ustanovljena z ustanovno pogod bo na ustanovnem zboru dne 22. 4. 1976. Ustanovitveno pogodbo je v smislu 51. člena Obrtnega zakona (Urad-ni list SHS, Stev. 26/73) potrdila Skupščina občine Ljub ljana Center na svoji seji, dne 27. 7.-1976. Obrtno naba/vno prodajna zadruga BRANA je oprede-llla v smislu 61. fflena obrtnega zakooa v svojem statutu naslednjo GLAVNO DEJAVNOST: »Organizira kooperacijo med svojimi člani in dru-gimi organizacijami združenega dela. Nabavlja za svoje člane reprodukcijski material in pomožni material za obrtne storitve in za izdelavo obrtnih Izdelkov ter Jih oskrbuje z opremo, stroji, delovnimi pripravami in orod-ji. Kupuje reprodukcijskl material in ga daje svojim čla-nom ter delovnim enotam v predelavo, dodelavo, izdela-vo in vgrajevanje. Prodaja izdelke in storitve svojih članov, izdelke in storitve iz kooperacije ter izdelke in storitve enot za-. etruge. Prevzema naročila od posaineznih naročnlkov ter or-ganlzira izvršitev naročenih del.« Kot svoje stranske dejavnosti pa zadruga opredelju-je v svojem statutu: »Organizira skupno nastopanje svojih članov na sej-mih in razstavah. Skrbi za strokovno usposabljanje svojih članov. Ustanavlja proizvodne oziroma storitvene dejavnosti kot delovne enote zadruge za dodelavo in sestavljanje izdelkov svojih članov oziroma opravlja storitve svojlh članov, in sicer iz teh področij: — predelave nekovin — predelave kovin v — izdelovanje električnih aparatov ln pribots *— izdelovanje kemičnih izdelkov — predelovanje lesa — predelovanje papirja — izdelovanje tekstilnih izdelkov — predelovanje usnja — izdelovanje gumijastih izdelkov — predelovanje plastičnih mas — stavbna obrt — izdelovanje živU — steklarstva — drugih obrti«. V statutu so natančno opredeljene posamezne dejav-nosti iz navedenih podrofiij. Zadrugo upravljajo skupaj člani zadruge in delavci, zaposleni v zadrugi. Clani zadruge in delavci zadruge uresničujejo samoupravne pravice in obveznosti: 1. z osebnim izja.vljanjeni (na referendumu in aboru za druge) in 2. z odločanjem prek delegatov in delegacij — v zadružnem svetu, ki Ima 11 delegatov, od ka-terih je 9 delegatov iz vrst članov zadruge, 2 delegata pa sta iz vrst delavcev zadruge, — v stalnih komisijah: za medsebojna razmerja delav- cev v združenem delu, za ugotavljanje kršitev medseboj-nih obveznosti, za delitev dohodka in osebnih dohodkov, za družbeni standard In varstvo pri delu ter — preko delegatov In delegacij v skupščinah družbe-nopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih. skupno-sti in v krajevnih skupnostih. Zadružni svet lma svoj izvršllni organ — izvriilnl odbor. V statutu so konkretno opredeljene pristojnostl, aa-čin oblikovanja in odgovornost organov upravljanja in izvršilnega organa. Zadrugo zastopa in predstavlja individualni poslovod-m organ. Statut v smislu ustavnih dolpčb zakona o zdru-ženem delu in Družbenega dogovora o temeljih kadrovske jolitike na območju ljubljansklh občin dolofia postopek imenovanja, razpisne pogoje, pravlce In obveznosti ter ix>goje tn pastopek raizrešitve indivldualnega poslovodne-<>a organa. V statutu je opredeljeno tudi uresničevanje samoup-ravne delavske kontrole delavcev in organov upravljanja. člani in delavci zadruge volijo tudi poseben organ de-lavske kontrole — komisijo za samoupravno zadružno delavsko kontrola Komisija se sestoji iz 5 delegatov, od katerih so 4 delegatl iz vrst članov zadruge, 1 delegat pa iz vrst delavcev zadruge. V smislu določil Zakona o družbeni samozaščiti, var-nosti in notranjih zadevah, Družbenega dogovora o druž-beni samozaščiti v občini Ljubljana Center in Zakona o ljudski obrambi so delavci in člani zadruge opredelili v statutu tudi družbeno samazašMto in splošno ljudsko ob-rambo (sprejemanje obrambnih načrtov, usklajevanje teh načrtov z organi družbenopolitičnih skupnosti in s kra-jevnimi skupnostmi, vključevanje v obrambne priprave krajevne skupnosti, priprava in usklajevanje načrtov za primer naravnih in drugih hudih nesreC, pravice in ob-veznosti delavcev, individualnega poslovodnega organa, or-ganov upravljanja in samoupravne delavske kontrole). Za neposredno izvrševanje nalog splošne ljudske ob-rambe In družbene samozaščite so delavci zadruge izvo-lili odbor za narodno obrambo in družbeno samozašči-to in v statutu opredelili njegove pravice in obveznosti. Poleg navedenih določb vsebuje statut zadruge tudl: — firmo zadruge z navedbo odgovornosti za obvez-nosti zadruge — notranjo organizacijo zadruge — pogoje za članstvo v zadrugi in — višino jamstva (v mnogokratniku članskega deleža) za obveznosti zadruge — pravice in obveznosti članov ter razlogi izključit-ve iz zadruge — varstvo pravic delavcev — obveščanje (način in odgovornost za objektivno in pravočasno obveščanje) — družbeno planiranje (vrsta ln vsebina planov, or-gani planiranja, rokl planlranja) — ugotavljanje in razporeditev dohodka ter formira-nje skladov — poslovna tajnost , — uresničevanje samoupravljanja v družbenopolitiC-nih, samoupravno interesnih in krajevnih skupnostih — odgovornost za opravljanje samoupravljalskih funk-cij — oblikovanje častnega razsodišča in njegove pristoj-nosti — prenehanje obstoja zadruge in — način sprejemanja in vrsto samoupravnih sploS-nib aktov. Delavci in flani Obrtno aabsvno prodajne zadnife BRANA so po priporočUu strokovne službe oddelka zs sploSne zsdeve statut uskladili % poiitivniml zakonskiml predpisl. Statut Je obravnavala komlslja za pregled »•- moupravnih splošnih aktov Skupščlne obHne Ljubljana Crnter in nanj ni iniela pripomb. Zato predlagi Skupščinl občlne Ljubljana Center, da v smlslu do-ločil 51. člena Obrtnega zakona (tradni Ust SBS, štev. 26/113) obravnava statut obrtno nabavno prodajne zs-druge BRANA in sprejme naslednji SKLEP: Statut obrtno nabavno prodajne zadruge BRANA, Ljubljana, Šmartinska 22. se potrdi. KOMISUA ZA SAMOUPRAVNE AKTE ORGANIZACIJ ZDRUZENEGA DEI.A OPOMBA: Ker smo dobili v pregled samo en izvod statuta Obrtno nabavno prodajne zadruge BRANA lahko delegati vpogledajo statut na oddelku za splošne zadeve, soba 59/11. " Odgovori na vprašanja delegatov 1. VPRAŠANJE - 23. seja ZZD konferenca delegacij St. 38 Konferenca delegacij ni zadovoljna z odgovorom n* delegatsko vprašanje v zvezi z gradnjo Karlovškega mfl-stu in prometa po Aškerčevi cesli. Konferenca delcgacij zahteva, da se odgovor objavl, in da se ji posreduje akt o lokaciji oziroma kompletn« dokumentacija za Aškerčevo cesto ln Filozofsko fakutteto. ODGOVOR: Konferenci delegacij št. 38 je bllo delno odgovorje-no že na seji. Odgovor na vprašanje, ki ga je 38. konf. delegacij postavila na 19. seji ZZD je bil objavljen in dostavljen vsem delegatom z graddvom za 20. sejo zbo-ra združenega dela. V zvezi z zahtevo, da se konferenci delegacij št. 38 posreduje kompletna dokumentacija za A&kerčevo cesto in Pilozofsko fakulteto, pa nam je oddelek za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Ljubljana Cen-ter posredaval naslednje: Rekonstrukcija Aš'lcerčeve ce-ste ni predvidena in zaradi tega za to cesto tudi ni no-bene dokumentacije. v zvezi z predlogom razširitve Fi-lozofske fakultete, pa je vpogled v predvidene rešitve možen pri projektantu oziroma pri Centru za razvoj Unl-verze v LjubljanL Od Izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane p» smo v zvezi s problematiko prometa po Aškerčevi ce-sti prejeli naslednji odgovor: Aškerčeva cesta je bila v preteklosti edina južna po-vezava cestnega omrežja v Ljubljani in je tako nujno prenašala vse breme prometa na tem območju. 2al se je cestni promet hitreje razvijal kot pa cestno omrežje saj je znano, da se je samo število osebnih avtomobi-lov v Ljubljani povefialo v zadnjih 15-letih za več kot 900 odstotkov. Tako je poleg povečanja tranzitnega pro meta cestno omrežje Ljubljane bistveno obremenjeno «. lastnimi, predvsem osebnimi vozili. Glede na poseben po-ložaj Aškerčeve ceste je ta problem na tem mestu š« bolj prisoten. Zato je bilo z 10-letnim programom iz-gradnje cestnega omrežja Ljubljane sprejeto, da se zgra-di južna obvozna cesta Dolgi most—Dolenjska cesta. SkupšSina občine Vič—Rudnik je že dala svoje predlo ge o korekciji poteka trase te obvoznice. Glede na aktu-alnost gradnje avtoceste Bratstvo in enotnost od Kara-vank do Djevdelije je bil začetek gradnje tudi te južne obvoznice sprejet v srednjeročnem programu 1976—1980 kar pomeni, da se bo gradnja te obvoznice pospešila jn tako prispevala tudd k razbremenibvi ASkerčeve ceste. Ugotavljamo pa tudi, da obremenjujejo cestno ora-režje vedno bolj vozila naših občanov in, da je zato potrebno usposabljati vedno nove mestne cestne pove-zave, ki bodo razbremenjevale dosedaj znane ceste, gle-de na nova naselja, ki so se zgradila v zadnjih letih. Med tem ko so te možnosti dane skoraj na vseh dru-gih mestih je ta problem izredno zahteven na južnera delu. Zato je obfiana Vič—Rudnik predlagala, da se iz viSka zbranih sredstev posojila za ceste zgradi tudi mest-na obvozna cestna povezava Peruzzijeva cesta, Jurčkova pot, mostom preko Ljubljanice in Malega grabna v na-daljevanju ceste v Mestni log Iz katere je več možnili priključkov na Tržaško cessto. Tako bi pridobili še eno južno povezavo predvsem za osebni promet med Dolenj-sko in Tržaško cesto kar bi dodatno razbremenilo Kar-lavško cest». V kolilkor bo sprejet dogovor ljubljanstoih občin, bi se ta gradnja lahko pričela marca 1977 ter kančala do polletja 1978. Tako bi z izgradnjo Karlovškega mostu, južno ob-voznico in predlagano mestno povezavo po predlogu ob-čine Vič—Rudnik, končno zagotovili bistveno razbremeni-tev Karlovške ceste. Pri tem pa ne bi smeli zaneman-tl dejstva, da bo Karlovška cesta tudl v bodofie promet na cestna povezava, ki bo sicer služila v večji meri mest-nemu prometu, vendar istočasno tudi vsem ostallm. Kljub vsemu pa je pričakovati z realizacijo predlaganlh gradenj bistveno Izboljšanje stanja na Aškerčevl cesti, kar pa ne pomeni, da bodo v celoti odpravljeni sedaj znani problemi in bo le te potrebno še dodatno reguli-rati. 2. VPRAŠANJE 24. seja ZZD, konferenca delegacij št. 10 V zadnjem odstavku drugega člena družbenega dogo-vora o gradnji stanovanjskib sosesk na območju ljubljan skih občin je navedeno, da lahko vsaka druga skupnost, ki dokaež svojo udeleženost ali utemeljen interes za sode-lovanje v stanovanjski graditvi, lahko pristopi k temu dm-žbenemn dogovoru in jo Je smatrati kot udeleženca v smi. slu določil tega dogovora. /»nlma nas postopek v tej svezi: Kako je lahko družbenl dogovor objavljen, v kollkor se Skupščina občlne Ljubljana Center v postopku zaradi neupoštevanja prlpomb z določlli družbenega dogovora nl strinjala. ODGOVOR: Samoupravna stanovanjska skupnost LJubljana, Ljub-ljana, Kerstnikova 6/VI nam je posredovala naslednji odgovor: 1. Zadnji odstavek 2. člena družbenega dogovora o sodelovanju pri gradnji stanovanjskih sosesk na obmofr ju ljubljanskih občin določa, da k dogovoru lahko prt-stopi tudi vsaka druga skupnost ali organizacija izven prvotnega kroga podpisnikov, če dokaže svojo udeleže-nost ali utemeljen interes za sodelovanje v stanovanjskl graditvi. Poseben postopek za to ni predviden. Ker na-stopa v smislu tega dogovora Stanovanjska skupnost Ljubljana kot vsklajevalec med udeleženci na podroCju stanovanjske gradltve na območju mestnih občin IJub-ljane, bi bilo po našem mnenju treba ustrezno vlogo na-sloviti na to skupnost — ta pa bo poskrbela za potre-ben stik in mnenje drugih udeležencev. V primeru podjetja Gp Tehnika pa tak pristop ni potreben, ker je to podjetje vključeno v SOZD GIPOSS, kl je podpisnik tega dogovora, in je torej Tehnika že s tem samim udeleženec v tem dogovoru. Eazmerja pri de-litvi dela na področju stanovanjske graditve, ki jo ob-vladuje GIPOSS, mora podjetje Tehnika reševati v okvi-ru svoje SOZD, ne pa neposredno na stanovanjskem trži-šču in mimo svoje SOZD, v katero je vključeno. 2. Družbeni dogovor ima — v nasprotju z zakonski-mi normami, ki so splošno obvezne, značaj normativ-nega akta samo za tiste subjekte, ki tak dogovor pod-pišejo oz. ki k njemu pristopijo. Ce nekdo iz kakršnib,-koli razlogov dogoVDra ali sporazuma ne podpiše, zanj tak dogovor ne velja: nima niti pravic niti obveznosti, ki iz dogovora izhajajo. v interesu samih udeležencev dogovora je, da k dogovoru pritegnejo vse tiste udele-žence, ki jih družbena razmerja, ki se z njimi urejajo. posebej zadevajo, in da se skušajo svoja stališfia čim-bolj vskladiti. Nobeden od potencialnih. udeležencev pa nima pravice zatitevati, da se morajo kot splošno obvez-na za vse upoštevati In sprejeti prav njegova stališfia. Dogovarjanje že pojmovno pomeni sporazumevanje, vskla- Jevanje, popušCanje itd. vse v skupnem interesu. V na-sprotnem primeru bi lahko vsak potencialni udeleženec dogovora onemogočil sklenitev kakršnegakoli dogovora. Kar se tiče predmetnega družbenega dogovora bi že-leli opozoriti, da je tak postopek vsklajevanja potekal t ved fazah in to skoraj tričetrt leta in je bil dan v mne-nje ne samo končnim podpisnikom ampak tudi posamez-nim organizacijam, kl jih končni podpisniki združujejo oz. predstavljajo. Tako tudi podjetju Tehniki in občinl Center. Opozarjamo na to, da so bila vsa stališča in pri-pombe sprejete, če le niso bile medsebojno protislovne in v nasprotju s temeljnim konceptom dogovora. Do ta-kih protislovij pa je včasih tudi prihajalo. Vsem, ki so dall svoje pripombe, smo posebej sporočili kaj je bilo možno sprejeti In kaj ne, poleg tega sta bila organlzi-rana še dva posebna usklajevalna postopka z neposred-no udeležbo interesentov. Ko je bil postopek že do kra-ja zaključen ter vsa stališča in pripombe že medseboj-no usklajene, ,je nastopil Izvršiii svet obfiine Ljubljana Center še z dodatnimi pripombami, ki so navajale na to, da bi podpis dogovora še vnaprej odložili za nedo-ločen čas oz. do sprejetja nekaterih zakonov. Teh pri-pomb ni bilo mogoče sprejeti iz več razlc^ov. Pred-vsem pa z dogovorom ni mogoče odlagati z vidika mož-nih bodočih zakonskih sprememb. Do teh bo v naši di-namični družbi stalno prihajalo skladno z našim razvo-jem; družbena razmerja, ki jih posamezni zakon zade-va, pa se morajo novim predpisom prilagajati. To bo povsem jasno zadevalo tudi področje, ki ga ureja ta družbeni dogovor. Druge pripombe, ki so bile sestavlje-ne, pa smo ocenili bolj kot nerazumevanje posameznih ureditev v dogovoru kot pa nasprotovanje takim uredit-vam. To smo občini Ljubljana Center tudi posebej spo-ročili in smatrali, da so ti nesporazumi čo kraja odprav-ljeni. Ni pa treba Se posebej pojasnjevati, da občiBa Ljubljana Center lahko vsak čas pristopi k dogovoru brez kakršnegakoli dodatnega postopka — s samim pod-pisom, ker je itak v dogovoru predvidena kot eden od njegovih kanstitutivnih. udeležencev. 3. VPRAŠANJE 24. seja ZZD, konferenca tlelegracij št. 36 Delegati In člani delovne skupnosti Og MAJDA VRHOVNIK Ljubljana, bi želeli zvedetl, kaj je občin-ska skupščina, oddelek za gradbene in komnnalne za-deve ukrepal zaradl ovirane hoje pešcev na krlžlšču Gre> gorčičeve in Igriške ulice v dolžini 15 m na Gregorčl-Ce.vl cestl. Pločnlk je namreč v vsej širinl x leseno ogr*-jo vključen v gradbišče podjetja Tehnika. Zlasti otroci, kl obiskujejo šolo in ostali pešci so lzpostavljeni stalnl nevamosti, ker ntorajo hoditi po cestišču, kjer poleg vsega še stalno parklrajo v.ozila. Želimo zvedeti, kaj je oddelek za gradbene in ko-munalne zadeve odgovoril na dopis Postaje millce Ljub-ljana Center št. 2225/76 z dne 20. 10. 1976 in na do. pis Uprave varnosti — javne, Ljubl.jana, inšpektorat mi-Uce, št. 21/7 S-22/20—119/76 z dne 11. 11. 1976. ODGOVOR: Odgovor nam je posredoval oddelek za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Ljubljana Center Podjetju Tehniki je bilo izdano dne 18. 9. 1974 s strani Oddelka za gradbene in komunalne zadeve skup-ščine občine Ljubljana Center dovoljenje za posebno upo-rabo hodnikov št. 34—33/72—072/BK z veljavnostjo do 30. 12. 1975. Navedenega dovoljenja nismo podaljšali, temveč smo na dopis Uprave javne varnosti in Postaje milice Cen-ter obvestill cestno inšpekcijo pri Upravi inšpekcijsklh služb, katera je pristojna za nadaljnje ukrepanje. Osnovno šolo MAJDE VRHOVNIK smo o našem po-stopanju obvestili z dopisom dne 3. 12. 1976. 4. VPRAŠANJE 24. seja ZZD, konferenca delegacij št. 38 Kdo skrbl za prekrivanje kulturnih spomenikov v zimskem času In kdo oblikuje sedanjo obliko ščitnikov? Akademija za llkovno umetnost meni, da obstoječi ščit-niki kvarijo estetsko okolje in predlaga: naj bi se iz-vedel razpig za izdelavo primernejšlh obllk ščitnikov (po-krival). ODGOVOR: Odgovor nam je posredoval oddelek za gradbene in komunalne zadeve skupščine občine Ljubljana Center Pokrivanje oziroma zaščito spomenikov-vodnjakov v zimskem času Izvaja komunalno podjetje Ljubljana na podlagi narodila Skupščine občine Ljubljana Center. Ker so bila v preteklih letih dodeljena za tozadevno porat>o iaredmo majhna proradunska sredstva, ni bilo mogoče iz-vajati bolj zahtevno, tako materialno kot tudi ne estet-sko obliko zaščite. V prihodnjem letu 1977 pa bomo iz razloga, ker so dosedanje lesene obloge dotrajane in potrebne popol-ne zamenjave pristopili k reševanju tudi tega problema ter skušali najti primernejšo obtiko saščite, seveda pa v okviru razpoložljivlh finančnih sredstev. 5. VPRAŠANJE 24. seja ZZD, konferenca delegacij št. 36 ln 38 Konferenci delegacij št. 36 In 38 sta postavili deJe gatsko vprašanje v zvezi s člankom v Delu dne 2. 12. 1976 v rubriki »Mlmogrede«, pod naslovom »Denar za uskladi-tev OD« Lojzeta Javornika. ODGOVOR: Posredujemo vam odgovor Izvršnega sveta skupšfl-ne mesta Lj-ubljane, ki je bil objavljen v »Delu« dne 25. 12. 1976 V dnevniku »Delo« z dne 2. 12. 1976 je bil v rubri-ki »Mimogrede« objavljen kratek članek Lojzeta Javor-nika pod naslovom: »Denar za uskladitev OD«. Clanek je javnost napačno informiral. Ker ne bi s piscem omenjenega članka polemizirali, želimo poudariti le dejstvo, tako da bodo bralci lahko zvedeli, kako je v resnici z izterjanimi in povečanimi davki v Ljubljani- Slovenske občine so sprejele »Dogovor o splošni po rabi v občinah v letu 1976« s katerim so se med osta-lim dogovorile tudi za povečanje splošne porabe za le-to 1976 v občinah. Proračunska poraba v Ljubljani se je v skladu s tem dogovorom povečala samo za 8,3 odstotka v primer-Javi s povprečnim povečanjem splošne porabe v obdi-nah za 11,1 odstotka. Občine so se v 12. členu citirane-ga dogovora dogovorile, da do 25. novembra 1976 dose-žejo 80 odstotno izterjavo davkov občanov, ki pripadajo občini. V primeru, da navedeni odstotek izterjave prese-žejo, lahko posamezna občina za presežene dohodke i2 tet^njave poveča proiačun, del sredstev, vendar največ 40 odsbabkov pa uparabi za potrebe upravnih argamav. Ljubljanske občine in mesto Ljubljana so sklenile pose-ben dogovor o splošni porabi v občinah in mestu Ljub-ljani v letu 1976. Zavezale so se, da bo izterjava dav-kov v Ljubljani dosegla najmanj 87 odstotkov. Dogovor o splošni porabi v občinah v letu 1976 omo-goča izjemoma občinam, da v letu 1976 izjemoma sprej-mejo višje stopnje davkov občanov. Ljubljana in še ne-katere občine da so te izjeme v dogovoru poslužile in povečale davčne stopnje za davek od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, davek od avtorskih pravic, da-vek na dohodek od premoženja, davek na posest stavt) ta davek na promet z nepremičninami. Sredstva, pobra- na na račun povečanih davkov, so občinske skupščlne na-menile za delno pokritje obveznosti iz samoprispevka I. Da bi uresničili sprejete obveze, so bili v Ljubljani v okviru pogojev »Dogovora<( sprejeti in uresničaii nasled-nji ukrepi: 1. Vsa sredstva, pobrana v skladu s 43. JHeraotn dogo-vora Iz naslova povečanih davčnih stopenj, so znašaia 21.184.000 danaa-jev in so biila odvedena za progTam samo-prispevka I. V kolikor bodo iz tega naslova še doteka-la sredstva, bodo odvedena za isti namen. 2. S skrbnejšo davčno izterjavo (12. člen dogovora), ki je bila dosežena z 91,8 odstotka, je bilo omogočeno dodatno nameniti za program saanoprispevka I 20.000.000 dinarjev v skladu z določili dogovora. 3. Občine in mesto Ljubljana so iz proračunov name-nile za ureaničitev programa samoprispevka I 30.074.000 din, kljub temu, da niso pokrile nujnih potreb za ko-munalo za uskladitev osebnih dohodkov In za nova de-lovna mesta v upravi. Hkrati so znižale sredstva za ge-neralni urbanistični načrt, zmanjšale pa tudi programe na drugih področjih porabe poleg vseh stabilizacijskih ln varčevalnih ukrepov. Izvršni svet skupščine mesta Ljubljane bo po Izteku proračunskega leta 1976 pripravil poročilo za skupščino mesta o izvajanju dogovora o splošni porabi za leto 1976 In podal podroben obračun. Uresničitev programa sa-moprispevka I in n ostaja še naprej skupna naloga vse Ljubljane, s tem pa tudi izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljane. 6. VPRAŠANJE 23. seja zbora krajevnih skupnostl — delegacij KS Kolodvor Zaradi občutnlh napak pri izdelavi volllnlh imenlkoT za glasovanje na referendiimu za uvedbo samoprispevka II delegacija postavlja naslednja vprašanja: — Kdo je odgovoren za prijavo — odjavo občanov in kdo irvaja nad tem kontrolo? — Kdo je odgovoren za točnost TOlilnih imenlkov? — Kdo je odgovoren, da se nlso upoštevale spremem-be, ki so jih krajevne skupnostf sporočale občini? ODGOVOR: Odgovor nam je posredovals Uprava za notranje au deve Skupščine mesta Ljubljane 1. Po določbah zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Ur. 1. SRS, št. 4/74) so ob-čani dolžni v roku 8 dneh prijavlti oziroma odjaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja v kraju svojega stalnega prebivališča, kadar se v določe-nem kraju stalno naselijo oziroma iz kraja za stalno odselijo ali spremenijo naslov stanovanja v istem kraju. Organi za notranje zadeve in organi javne vamosti so po navedenam zakonu dolžni nadzarovati kako obča-ni izvršujejo predpise o prijavljanju in odjavljanju stat nega prebivališča ter o prljavljanju spremembe naslova stanovanja. 2. Po določbah zakona o evidenci volilne pravice Urad-ni list SRS, št. 7/74 uprava za notranje zadeve skupšči-ne mesta Ljubljane vodi evidenco volilne pravice delov-nih ljudi in občanov v registru stalnega prebivalstva za občane Ljubljane. Na podlagi navedensga zaikona je uprava za notranje zadeve skupščine mesta Ljubljane od-govorna za sestavljanje splošnlh volilnih imenikov. 3. Krajevne skupnosti občin Ljubljane so pregledale predvolilne izpiske in predlagale papravke za 12.770 ob-čanov predvsem zaradi preselitev občanov, ki preselitve niso prijavili upravi za notranje zadeve skupščine mesta Ljubljane. Predlagane popravke je uprava za notranje za-deve pregledala v registru stalnega prebivalstva ln v ve-6ini primerov predlagane popravke upoštevala pri sesta-vi volilnega imenika. Krajevna skupnost Kolodvor Je predlagala 272 po-pravkov pred.olilnega izpiska od 2.348 vpisanih volilnih upravičencev. Uprava za notranje zadeve je predloge po-pravkov Krajevne skupnosti upoštevala za 266 obfianov, dočim za 6 občanov ni mogla upoštevati, ker so bili podatki o občanih nepopolnl. 7. VPRASANJE 21. seja družbenopoUtienega zbora — ANDREJ BORC Zakaj novi prometnl režim v Ljubljani ni prtnesel vseh obljubljenih prednosti in kaj namerava komlsija pri skupščlni mesta Ljubljane ukreniti, da zagotovi so-glasno ugotovitev prcdnosti prometnega sistema, tartere-f* uveljavltev je veljala drage mHijone din? Seja zbora je blla zaključena ob 19.40. ODGOVOR: Odgovor nam je posredoval Urad za promet Sfcup-Sčine mesta Ljubljana Prometni režim, ki ga je v skladu s smernlcami skupščine mesta Ljubljane sprejel Izvršni svet SML, je delo prometao tehni&iega inštituta FAGG—Univerza v Ljubljani. Sam predlog je bil nekajkrat objavljen v jav-nih obdilih (Delo 2. 3. 1976 in 15. 6. 1976, Dnevnik 20. 3. 1976 in 16. 3. 1976) ter predmet posebnih javnih razprav med drugim tudi javne razprave 19. 4. 1976, ki Je bila v dvorani Magistrata in kateri so prisostvovali tudi predstavniki krajevnih skupnosti in predstavnlki več-jih delovnih organizacij Ljubljane. Na osnovi vseh raz-prav in predlogov, kakor tudi pripomb, je bil izdelan končnl predlog, kl ga je nato sprejel Izvršni svet na 180. seji dne 27. 5. 1976. Tako sprejet predlog prometnega režima je bil uveljavljen 16. 6. 1976. Iavršni svet SML je na 193. seji 27. 7. 1976 obrav- naval Informacljo o uvajanju novega prometnega režima ter s tem v zvezi sprejel sklep, da je potrebno podrob-neje analizirati učinkovitost novega prometnega režima ter istega na osnovi ugotovljenih pomanjkljivosti dopol-niti ter pri tem upoštevati vse dodatne pripombe in predloge, ki bi zagotovili izboljšano situacijo v promet-nem režimu. Prav tako pa se bo prometni režim v letu 1977 razširil iz ožjega mestnega središča na obrobne kra-jevne skupnosti. Tako bo mogoče obdelati še nekatere dodatne probleme, ki jih v omenjenem prostoru ozkega mestnega jedra doslej ni bllo mogoče raarešiti. 8. VPRAŠANJE — Krajevna skupnost Prule Na Gruberjevem nabrežju so zaradl gradnje Karlov-škega mostu porušili transformator. Od tega časa dalje ne deluje cestna razsvetljava. Delegacija sprašuje, kdaj bo zopet urejena razsvet-ljava na Gruberjevem nabrežju. ODGOVOR: TOZD Javna razsvetljava na postavljeno vprašanje krajevne skupnosti Prule: Javna razsvetljava na zgoraj navedeni ulici je ostala brez napajanja, ko se je porušila transformatorska po-staja ob bodočem Karlovškem mostu. Povzročitelj je dol-žan, da predmetno razsvetljavo izpostavi v prvotno sta-nje, kar je tudi predvideno v obdelavi projektne doku-mentacije. Nastalo je vprašanje, kako naj se reši to na-pajanje v času gradnje. Naša temeljna delovna organi-zacija je obvestila investitorja gradnje Karlovškega mo-stu o potrebi začasnega priključka, vendar do sedaj nia-mo dobili potrebnega naročila. m :% ^39 DOGOVOBI — FOSEBNA SKUPSCINSKA PRILOGA, ureja sekretartat skupščine občlne LJublJana Center TISK CGP DELO — Ljubljana, januar 1977