List za šolo in doni. --- Izhaja v 1. in 15. dan vsacega meseca, in stane vse leto 3 gold., pol leta 1 gold. 50 kr. Spise in dopise vzprejema uredništvo. — Naročnina in oznanila pošiljajo se založništvu v Milic-evo tiskarno v Ljubljani. Stev. 14. X Ljubljani, 15. julija 1883. 1. XXIII. leto. 0"b Najvišji nazočnosti Ajega tesarskega in kraljevega aposiostoljskega Veličasha cesarja % Franca Jožefa L v godovanjskih dneh od 11. do 16. julija tekočega leta "v I .J ul>lj;vii i. Živi svetli cesar naš! Živi, ki v ljubezni vneti Tvoj obraz podložnim sveti, Le zaupanje deli, Mir narodom vsem želi. Živi svetli cesar naš! Ju i vi svetli cesar naš! Živi, ki domovje milo Staviš v Svoje varno krilo, Ki z zjedinjeno močjo Varuješ nas vse krepko. Živi svetli cesar naš! Živi svetli cesar naš! Ki ko slavni dedi Tvoji Moč imaš v blagosti Svoji. Ljudstva osrečuješ vsa, Narod vsak Te rad ima. Živi svetli cesar naš! BfsfgjSa i . Jax>'v> ? y ^^ Šolske oblasti imajo preudarjati premembo obstoječih šolskih uravnav, kar se tiče celodnevnega ali poludnevnega pouka, le takrat, ako za to prosijo v dobro podprti prošnji všolane občine ali okrajni šolski svčti. Pri razsoji o taki prošnji gre se ozirati na obstoječe šolske vravnave v deželi in v okraji, na potrebščine pri pouku, na razsežnost, na razmere zemljišč in občil v šolskem okolišči in na gospodarsko stran prebivalstva. Na podlagi takih razmotrovanj more deželna šolska oblast — zaslišavši krajni in okrajni šolski svet — dovoliti poludnevni pouk za gotovo dobo, ali stalno; posebno pa takrat, ako bi bili zdatno obteženi davkoplačevalci, ker bi bilo zarad pomnoženja šolske mladeži razširiti ali pomnožiti šolske prostore, tak polduevni pouk se more privoliti na jednorazrednih ali tudi v spodnjih razredih večrazrednih šol na selih. III. (K §. 8. v postavi.) Deželna šolska oblast, katera odbira učne knjige in berila, ima gledati na to, in potrebno ukazati, da se zanaprej ne bodo brez potrebe menjevale šolske knjige in da se odpravi vsaka neopravičena razlika pri knjigah v jednolikih šolah posameznih šolskih okrajev- IV. (K §§. 17., 18. in 19. te postave.) Kar se tiče uravnave meščanskih šol, se ukazuje: 1) Iz vsake uže obstoječe osemrazredne meščanske šole se morate napraviti s 14* začetkom 1. 1883/4. dve samostalni učilnici: splošna ljudska šola in trirazredna meščanska šola, ki ostane, kakor dosihinal, obvezana ljudska šola za všolane dečke ali deklice. Ob jednem se preosnuje odločena splošna ljudska šola, oziroma utesniti se ima po potrebi na tisto število razredov, da je somerna se številom učencev. Z vzdrževatelji šole se je porazumeti o tem, ali imate ostati splošna ljudska šola in meščanska šola kot „splošna ljudska in meščanska šola" pod jednirn vodstvom meščanskega šolskega ravnatelja skupaj, ali se ima za splošno ljudsko šolo postaviti nadučitelj. Skupno vodstvo obeh šol se pa priporoča le tam, kjer ste v jednem prostorji. V večjih krajih, kjer je po več šol, priporoča se, da se splošne ljudske šole od meščanskih tudi po prostoru ločijo. 2) V prvi razred meščanskih šol se vzprejmo otroci, ki se s šolskimi naznanili ali s spričali skažejo, da so z zadostujočim uspehom obiskovali peto leto kake splošne ljudske šole; dalje otroci, ki so dovršili naj manj deseto leto in se skažejo s vzprejemno skušnjo, da so zadosti poučeni. Za vzprejem v kak viši razred je potreba primerne starosti ali dokaz zadostujoče predizobražbe po vzprejemni preizkušnji. 3) Učni črtež gre tako urediti, da meščanska šola popolnoma izvrši zadevo ljudski šoli postavljeno in ob jednem učenca izobrazi toliko, da more prestopiti v učiteljsko izobraževališče in v take strokovne šole, pri katerih je pogoj za vzprejemanje pripravljanje v meščanski šoli takisto tudi, da ga sposobi za praktično življenje po posebnih potrebah šolskega kraja in okraja. Za vsako meščansko šolo posebej bode treba učnega črteža, in nič ne dela napotja, da se v krajih, kjer je več meščanskih šol, oirajo v učnih črtežih pri posameznih šolah na različne potrebe. Okrajne šolske oblasti naj za posvetovanje učnega črteža za vsako posamezno šolo skličejo posebne konference. K tem konferencam, katere ima voditi okrajni šolski nadzornik, se povabijo razen učiteljev na meščanski šoli ravnatelji učilnic, katere se nahajajo v okraji, za katere ima pripravljati meščanska šola, isto tako strokovnjaki, ki zastopajo obrtne in gospodarske koristi v šolskem kraji in okraji. V krajih, kjer je več meščanskih šol, gre v ta namen po zaslišanji posameznih učiteljskih oseb obdrževati konference, pri katerih so navzoči ravnatelji meščanskih šol, potem dotičnih strokovnih šol in učiteljišč, isto tako tudi zastopniki obrtnikov. Podloga teh posvetovanj imajo biti učni črteži prejpisani z ministrskim ukazom dni 18. maja 1874, št. 6549 (za Gališko ministrski razglas dne 22. septembra 1875, št. 8373) za samostalne trirazredne, oziroma za 6., 7. in 8. razred, osemrazrednih meščanskih šol za dečke in deklice, pri tem gre gledati na to: a) Ozirati se gre na razne potrebe meščanskih šol za dečke in deklice. b) Držati se gre kakor dosihmal sredotočne (koncentrične) metode pri razdelitvi učne tvarine pri tistih naukih, ki se poučujejo po več razredih. c) Naj več sme ur biti na teden v vsakem razredu po 30. d) Določila imenovanega vzornega črteža, v katerih se poučuje v naukih, nezavisnih od posebnih potreb šolskega kraja in okraja, ti so: veroznanstvo, učni jezik, zemljepis, zgodovina, petje in telovadba, imajo ostati tudi zanaprej s tem pristavkom, da se število ur za veroznanstvo odločenih na teden poviša za dve in se ima pri petji gledati tudi na privajo mnogoglasnih pesen. e) Število drugih učnih ur, isto tako tudi učna tvarina v drugih naukih, namreč pri prirodopisu, prirodoslovji, računstvu, geometriji in geometrijskem risanji, risanji na prosto roko, lepopisji in v poučevanji ženskih ročnih del za deklice, bode zaviselo od posebnih praktičnih potreb, tako da n. p. v krajih in okrajih, kjer obrtnijske razmere zahtevajo, da se bolj gleda na risanje ali da se nauk v kemiji razširi; ozirati se je na to v učnem črtežu, v drugih krajih pa, kjer preoblada kmetijstvo, je gledati na te razmere pri nauku v prirodopisu in prirodoslovji, in podpirati gre ta nauk s posebnimi učili, kakor so: šolski vrt, drevesnica i. t. d. f) V učnem črtežu gre tudi določiti število pismenih nalog, ki se dajejo na teden ali na mesec; vender gre to omejiti le na jezike in na številjenje. g) Določila, dana pod I. v tem ukazu: 5., 6. in 7. imajo veljati tudi za meščanske šole. h) Ako je dovolj učnih moči, more se na meščanskih šolah za dečke osnovati poučevanje, da se doseže nekaka ročna spretnost (delavska šola), vender to ni obligatno. Učni črtež za vsako posamezno meščansko šolo ima predložiti deželska oblast na-učnemu ministrstvu v odobrenje, ima pa pridejati svoje mnenje. Dokler načrt ni odobren, ima pa obdržati vsaka meščanska šola svoj dozdanji učni črtež. 4. Ako je v šolskem okraji več meščanskih šol, tako gre obdrževati vsako leto razen okrajne konference, zapovedane po ministrskem ukazu dne 8. maja 1872, št. 3306 še posebno zbirališče učiteljev meščanskih šol, kjer pridejo v posvet posebne zadeve teh učilnic. Za te konference meščanskih učiteljev veljajo določila imenovanega ukaza o okrajnih konferencah, kolikor simkaj spadajo. 5. Šolske oblasti imajo gledati na to, kjer potreba za ljudsko poučevanje sega nad učni smoter petero-, šesterorazrednib splošnih ljudskih šol, da se tam po obstoječih postavah osnujejo meščanske šole. Kolikor izpeljava teh ukazov zahteva sodelovanja deželnega zastopa ali izpremembe deželnih šolskih postav, imajo se deželske šolske oblasti posvetovati z deželnim odborom in po potrebi staviti potrebnih nasvetov ministrstvu za uk in bogočastje. (Dalje prihodnjič.) Ženska vzgoja. (Spisuje Jos. Ciperle.) „Kakor vijol'ce cvet, Razveseljuje svet jg Modro, ponižno Slovensko deklfe". virk. Odpusti mi ljubeznjiva bralka, da sem zapustil za kratek čas svoj predmet. Moral sem povedati nekaj besed svojim gospodom kolegom in svojim dragim koleginjam. Prepričan sem, da ne bodo vsem ušeč. Ali bi bil tudi prazen trud, ustreči vsakemu. To mi je edino v tolažbo. Preidiva zopet k vzgoji naše Julije! Ona bodi pred vsem pokorna in ponižna deklica. Pokorščina in še mnogo drugih lepih lastnosti izvira iz vere, kajti ta nas uči spoštovati stariše ter njih namestnike. Ali ni le dovolj, ako se ji samo pripoveduje, da ima se uklanjati našim zapovedim; ampak pokorščine naj se uči tudi v dejanji. „Možu bodeš pokorna!" — S temi besedami odločil je stvarnik ženi nje nalog. Ona ne sme biti gospodovalka, ampak le slušalka. In tako je tudi prav; in slabo znamenje, in hudo je živeti tam, kjer vladajo ženske. Toda ravno vzgoja pokorščine se tako rada zanemarja pri ženskih. Ženske so v pervi mladosti res mnogo voljnejše, mnogo krotkejše, nego dečki. Zato se nam ne zdi potrebno vplivati na nje s tako ostrimi sredstvi, nego na dečke. To je perva naopaka. Menimo namreč, da bode ostala deklica vedno tako ljubeznjiva, tako pridna, tako ubogljiva. Ali ko je prepričana, da se sme gibati čisto prosto, se kmalu vsa predrngači. Največkrat tudi ne zapazimo te premembe precej. Od začetka je opravljala dekle vsako delo ter je izpolnjevala vsako naše povelje brez opotekanje, brez zamude. Ni nam bilo celo treba ji veleti vselej, dosti je bilo, da smo ji le pomignili. Bili smo zadovoljni z njo, hvalili smo jo, da je pridna, ter jo postavljali v vzgled drugim manj ubogljivim otrokom. Ali ravno ta zaslužena in nezaslužena hvala in slava jo izpridi. Toda ne smemo misliti, da bode ostala tako pridna in ubogljiva, ako je nikdar ne pohvalimo, ali celó zmiraj grajamo. Pervo kakor drugo je zeló naopačno. Tu je treba vzgojitelju jako zmernemu biti. Ni treba hvaliti dekleta za vsako verlo izvršeno povelje, ali celó zahvaljevati se ji, kakor je žalibože navadno v nekaterih gospodskih družinah, kjer stariši tudi otrokom rekó, ako jim store kako opravilo: „hvala!" Kajti menijo, da se otroci tako uče maniré; ali pa izrekajo stariši besedo „hvala!" uže kar tako iz navade, in pri tem nič ne mislijo. Da se ne izpridijo deklice s premnogo hvalo, je zeló važno. In tudi ni prav lehko dobro gospodariti s pohvaljenjem. Treba je vzgojitelju v to tako imenovanega peda-gogičnega takta, t. j. on ima občutiti, kdaj naj se hvali, in kdaj ne. Ta talent ni prirojen nikomur, ali pridobi si ga lehko vsakdo, kdor le s pazljivim okom pregleduje človeško življenje. Prisvoji si ga ravno tako lehko na kmetih, kakor po mestih, kajti vsakdo se lehko uči marsičesa od preprostega kmeta, kakor od navihanega meščana, od cestnega pometača, kakor od dvornega svetnika. A iz knjig si ga ne prisvoji nikdo. Videti mora vzgojitelj, kako se je obnašal ta ali oni s svojim otrokom v tem ali onem slučaji, in kakov vtis je napravilo njega obnašanje na otroka. Mislimo si, da smo izpridili hčer s premnogim hvaljenjem. Kaj se je zgodilo? Padala je ona moralično vedno nižeje in nižeje, in slednjič nam odrekla kar javno svojo pokorščino. Kako je to prišlo? Najprej jame dekle na tihem nasprotovati našim poveljem. Ker smo jo hvalili za vsak posel ter se ji laskali morda celó, začne kmalu misliti, da nam ni dolžna storiti vsega, kar ji ukažemo, ali za kar jo prosimo. In užš ne gre ona več z onim veseljem na delo, kakor prej. Kmalu potem začne stresati z glavo, ako se ji zapové kaj, kar ji ni ušeč; potem se uže malo zakremži; a vendar še uboga. — Dalje se jame už0 obotavljati ter se izgovarjati na pr., da mora še prej izvršiti nekaj druzega, ali da se ne mudi tako, ali da je trudna i. t. d. Tu se ji mora veleti užd dvakrat, da ima izpolniti naše povelje, ali ji celó zažugati. In to je druga naopaka, kajti tako daleč ne sme priti. Kajti kjer se godi už0 takó, tam se bode godilo kmalu še huje. Na prvo povelje, na prvi migljej celó imajo ubogati hčere; dve besedi, dva migljeja sta vselej odveč. Zato mati, glej in prepričaj se, da bode vselej in takoj izpolnila hči tvoje povelje. Tudi ji ne zapoveduj kake stvari, katero ima storiti še le čez nekaj časa, ako ravno ni posebno potrebno. Počakaj raje, da poteče ta čas, in potem ji zapovej. Verjemi mi, ako ima hči eno ali dve uri časa, tudi čez tri ure ne bode izpolnila tvojega povelja. In kako lehko se bode mu izognila! Izgovarjala se ti bode, daje pozabila mej tem, ali da je bilo uže prepozno. Ali glavna stvar je ravno, da se ne izgovarja dekle, da se tudi ne more izgovarjati. Vender zapoveduj ji le kaj tacega, kar je v istini zmožna storiti. Kakor sem užš dejal, te perve korake do nepokorščine kaj radi preziramo. Pač jih bode opazil lehko óni, ki je srečen lastnik prej imenovanega pedagogičnega takta, ter jih bode vedel tudi ceniti, ter jih znal tudi odpraviti. Ali le malo je teh srečnih lastnikov. Zgodilo se bode kmalu, da bode odrekla nam hči kar na enkrat pokorščino. Zgodilo se bode to tem prej, čem manj smo gledali prej na izpolnitev naših zapovedi; še prej, ako smo pregledali, da hči ni izpolnila celó dvakratnega povelja ali žuganja. Kajti užd to je zeló naopačno, ako na pr. zapovemo hčeri, naj nam prinese dve poli papirja iz pro-dajalnice, in nam prinese le eno. Ako ji potem rečemo, da smo ji veleli prinesti dve, in nam ona odgovori, da je pozabila, in da pojde pozneje, kadar bomo popisali prvo polo, po drugo, je treba, da ne trpimo tega, ampak jo takoj pošljemo zopet k prodajalcu. — Povelja naša imajo biti resna, in gledati se ima z vso resnobo, da se izpolnijo natančno. Ravno, ako hočemo vzrejati hčere, da bodo pokorne, se ne sm6 prezirati nobena> tudi ne najmanjša malenkost. Ta lastnost je tako važna, tako potrebna, da ni noben trud prevelik, da se doseže. (Dalje prihodnjič.) Knjiga Slovénska v dobah XYI. XYII veka. Primeri po tej knjigi iz razdelka b): Prava viža te S. Spuvidi: Jest ubogi grešni človik, se spovem, inu dolžan dam, G. Bogu Očetu Nebeškimu, Divici Materi Marij, usim Nebeškim Svetnikom, inu vam Spovidniku na Božjim mesti, useh teh moyh grehou, katere sim jest sturil ali diàl, od začetka mojga života, noter do današniga dné, sam ali samodrûg, veideoč ali neveideoč; speč, čuječ, ležeč, gredeoč, zmiseljo ali zdianêm, kakorkoli sim se pregrešil, ali pozabil, tega usiga mi je žal, inu me greva izpraviga mojga sèrcâ... — V letèh inu usèh grehih super Bogâ, bližniga, inu sam sebe, u katerih G. Bug milostivi, mene kriviga narbole vei: inu jest ubogi grešni človik sim moje žive dny dopèrnesel, se dolžan dam, inu spoznam, de so ony meni žal, inu me gràvajo z praviga mojga serca. Za tega volo jest prossim vas Spovidnika de mene vy na Božym mesti od usih moyh grehou odvežete, ta odpustek rečete, inu pokuro daste. Jest pak hočem z Božjo pomočjo posihmal se grehou varuvati inu moje živenie pobulšati. Amen. Psal. 14. Domine quis habitabit. O Gospud u' svetim Nebi, Gdû bo prebival per tebi? Inu užival tvoje časty, Na gorri tvoje svetusti? Kir se pred grehi varujo, Inn tèrdé pravico tvojo. Sercom risnico govoré, Bližnym žaliga ne sturé. Kir bližnih ne opraulejo, Vsé dobru od nyh pravio. Bug pak sovraši usé leté, Kir ga slušati ne hoté. Kar oblubio bližnimu, Tuistu obstojé niemu; Te svoje denarje nikàr, Na buhar ne dadé nigdâr. Ty kir mita ne uzamejo, Nedolžnimu pomagajo: Te bo Büg k sebi jemal, Z' večnim lebnom daruval. Čast, hvala bodi G. Bogû, Očetu, Synu, S. Duhu: Zdai inu usakateri čas, Od usiga zlega reši nas. Amen. 2. Nebeški Zyl, tu je teh svetih očakov zveistv premišlovanie. V' katerim se zapopade viža te čednosti lubiti, inu pred hudim djanîam béfati : na tu večnu spumniti, inu Bogâ prou lubiti. Vkupai zložeuu skuzi Mattia Castelza Canonica inu Bene-ficiata S. Roženkranca v Novim Mestu. Stiskanu v Lublani skuzi Jožepha Tadea Mayeria Deželskiga Buquih stiskauca, v' tem leitu 1684. 8. 448. Knjigo v latinskem ogovoru poklanja sinovom „Georgii Sigismundi A. Gallenberg, in Thum, Rossegk, et Gallenstein etc. — Humillimus Servus et Sacellanus... ac Fun-dator Beneficii S. Barbarae". Po latinski molitvi in škofovski poterditvi nasledvajo premišljevanja o človekovem namenu po mnozih razstavkih v 40 poglavjih (str. 1—350); nato (str. 351—430) „Méssec Božye lubezni, tu je, vsak messec, čez célu lejtu, na vsak dan premišlovanie Božye lubezni. — Potem Djanle al» žela Božye lubezni, . . te grevinge . . opominanie . . molitou (430 — 436). Observationes. Orationes. Iudex (tu je cagar, kai je v' leteh Buquah zapopadenu (437—448). Primeri iz te knjige «) od požrešnosti (c. IV. §. 2. str. 40. 41.): „O nespodobna šlužba timu gerlu, o nesitnu poželenie! ta natura ti je dala en raaihin život, inu vener z' tvojo požrešnosljo premoreš vse zvirine, živine, inu živali na sveiti. En vol na eni maihini nyvi se napasse do sitosti: ena hosta dosti zviryn redy: tebi je vus sveit tessân, inu vozik: tvojrau trebuhu nei zadosti tu kar v' luftu léta, kar v' vodah plava, kar se v' hostah, v' gozdéh, inu na zemli passe. Pogledai v' teh bogatih kuhinio, kaku ti kuharji, inu kuharce tékajo, se mujajo inu pote: pomerkai na zaklanie tulikain živali, na tu veliku in obilnu perpravlanie, na nošnio tulikain vina, pomivanie bokalu, glažou, peharjeu, na tuliku sort jedy, inu na to vsô flissik strežbo; boš menil de z' vse dežele so vkupai znessene. Jest ne zapovidujem de bi se ne dala timu životu niega spodobna potreba, on potribuje svojo vsakdanio špižo. Ali tukai tečy ena huda želna zaderga, katera dostikrat to dušo zadušy: kir se jei ne za potrebo, inu kar je zadosti, ampak se yščeo ti posvitni lušti, inu se stury prepolnenîe tega želodca. Hočeš veiditi inu znati, kakii z' maihino jedjo se lakota nasiti? premeri sam sebi tvoi život, tvoi želodic; dai mu kolikur potribuje, inu nyč več čez mero. Timu životi je enu malu zadosti, loternij dosti nei zadosti: so kakor ta tič, kateri se jmenuje: nikuli sit." |3) Od ser da (c. VII. §. 1. str. 60—62): „Jest se čez serd serdym: inu leta sam moi serd je pravičin čez to grozovito divjačino tega vstèkliga serda, inu jeze: ta kadar tega človeka popade, taku je več eni nepametni živini podobn, kakor enimu človeku. Serd je ena kratka norust, katera žely hudu sturiti: ta pozabi na čednosti, se ne domisli kai je potreba: očy gardu bliskajo: jezik garmy inu ropoče: roke treskajo: zobè škripljejo: lassie se vzdigujo: žile trepečeo, vsta se penio: žnabli se slinio: garla hripleo, inu vas život kakor kača se preminuje. O ti revnu sercè, kaku ti tačas skačeš? čudu de persi se ne respočio, inu de vunkai ne skočiš: vus obraz gard inu grozovidn rata: čelu se gerbasči: koleina inu nogè z' vsim životam kakor šiba se tresejo. Pogledai še unu vse pritenie, na unu vse z' rokami pluskanîe, z' nogami capatanie, kaku močnu z' nogo po zemli taptâ, persi tolče, lassie teše, gvant na sebi terga, inu skorai kry pluje inu se poty: sem ter tam skače inu leita kakor de bi nor bil: jâ gdu ga za druziga deržy, kadar vidi de prez vsiga konca, inu prez pameti taku grozovitu divja, inu se martra. Kai se tebi zdy, kakešna je eniga takiga znotrai niegova vest, kadar se on taku ostudn, inu grozovitn zvunai izkaže, hoče en tak h' tem krotkim priti, kateri je vus peklenskim Furiam podobn? Ti drugi grehi se vsi skrivajo, inu taje, li leta hudobni serd se u' hoče tayti, ampàk zdaici je vstréhi ogîn, inu misli vse končati : inu aku boš boile eniga takiga tolažil, huiši bo perhajal. Kogar serd regera, z' tega nyč dobriga ne zvèra." y) Od branîa (c. XVIII. §. 4. str. 163-165): „Malu beri, tujstu dobru inu sta-novitnu derži. — O nevnucne misli teh ludy! v' Buquah nuč inu dan tečimo, vissokiga znania ysčemo, kakor de bi jmeli vekoma živeti: per tem na tu večnu živenie posabimo; kateru se zadoby, nikar z' dosti Buqui, ali zvissokim znaniem: ampak z' čednosti, inu lepim Bogaboječim živeniem. Kai nuca brati, inu popissovati teh velikih krailu, inu dosti folkou voiskovanîe? Ne bi li tebi več nucalu de bi ti tvoja huda dela, tvoje hude navade, tvoje žleht živenie, tvoje vse hudobe inu grehe doli zbrissal; kakor de bi ti vus sveit popissal ? Geometria te vučy vissokust, globokust, inu širokust premeriti : zakai ti sam sebe ne premeriš? Arithmetica te vuči šteiti, raitati: inu ti n' hočeš preraitati inu prešteti kai si Bogu dolžan? Musica te vučy, štimo vissoku vzdigniti, ali nizku pustiti, inu vse prou vglihati in vštimati. Zakai ti tvoih počutkou z' tvojo pametjo, inu zastopnostjo ne vštimaš k' službi Božji? Vučy inu kaže, katera viža je vessela, katera je žalostna: nai tebi tudi pokaže, de kadar tebi dobru gré, se nemaš prevzeti, inu v' ulirn poterplenie j meti. Rethorica vučy lipu čednu govoriti: jest bi hotel de bi tebe vučila serčnu, inu andohtlivu moliti. Ne pravim, de bi ti ne jmel jmeti tega vuka inu znania; ampak de bi letu inu drugu nucnu znal, zlasti de bi ti sam sebe prou spoznal, inu te štiri tvoje puslednie ričy. Nyč ne znaš, akulih vse znaš, dokler sam sebe prou ne znaš." S) Od večnosti (c. XXXVI. §. 2. str. 297—298): „Try bessede: Nigdär: Večnu: Vselei. . . Nigdär nei edn hudobn, kateri prou pomisli na Vselei. Vselei je edn dober, kateri prou pomisli na Nigdär ... Ali vsai kai je inu kakü dolgu jma obstati r? ali terpeti ta večnust? večnust je ena obstoječnost vselei vpričo, enu vekoma začinanie, kateru nigdär ne preide; teh leit tek, kateri nigdar ne preteče, enu večnu Vselei, inu enu vekoma Nigdar. Kai je ta večnust? Ena okrogla rinka, katera nema niti začetka uiti konca, vselei je enaka. Je enu kolu, kateru se vselei obrača, inu nigdar se ne vstavi. Je en studenc, kateri vselei zvera, kateriga voda skuzi neištivene rore vselei teče, inu zupet zvera, teče, inu zupet perteče, v' taki viži de nikdar ne neha, inu se ne vstavi. Je en zverik, iz kateriga teče ena neposahnena Rčka, leta ali k' večni slatkusti, ali pak k' večni grenkusti tega prekletjä. Je ena kača okuli zvita, katera Rep v' gobci deržy, inu vselei ondi začne kir nehä, niti nehä nigdär začeti, niti nigdar začne nehati ali jeniati; je en začetek prez začetka, prez srede, inu prez konca." «) Nekaj pomenljivih rekov posebej: „Hudyč je nevošliu ludem, zlasti tem brumnim; ali nikar svoim tovarišom: ti pak kir si en človik, si človekom nevošliu, hudyč tega ne stury (str. 77). — Sovraštvu život moiy, dušo topy, Bogä serdy inu pakal kuri (126). — Žalost je ena nadluga, katera vus život stiska, očy moči, serce topy, vsiga človeka tarre (137). — Folš lipota — tu jasnu čelu bo z' temi ostudnimi garbami zoranu: te bistre inu svitle očy bo pokrila ta žalostna megla: teh zoby beilust bo v' černe šker-bine preminena (269). — Enimu firstu nei potreba v' močnih inu terdnih gradeih se * ohraniti, vsmilenie niega povsod očitnu brani (272). — Nyč nei pohlevnišiga kakor en hlapac z' pervič kadar začne služiti, nyč nei prevzetnišiga kakor v tem čassu, kir služi, (nyč nei) sovražnišiga kakor kadar se proč odžene: z' enim ali z' dvema je dosti skerby, molčym z' dvaissetim (276). — Tu blagu v tvojo škrinio inu v tvojo hišo shrani, inu nikär v tvoje serce . . Ta je bogat, kateri ne žely bogat biti. — Danas živ inu zdrou, vessel; jutri mertou, prah, pepel . . De neboš z' telessom v puščavi, inu z' sercam v' Egypti. . Davri h tem pregrehom ne zakleneš, ampäk samu perpreš itd. itd." — 3. Navuk Christianski, sive Praxis Cathechistica. Tuje Enu nucnu Govorjenie v' mei enim Očetom, inu niegovim synam, od te prave Vere, inu od praviga Christianskiga Catholiskiga Navuka; z' enim lepim pomenkovaniam eniga Catholiš inu Lutriš človeka; tudi v' kakešni viži more en Človik še na tem Sveitu Nebu imeti: na Craiusku zloženu skuzi Matth i a Castelza tega starišiga Canonica, inu Beneficiata SS. Roženkranca v' Novim Mesti. Stiskanu v' Lublani skuzi Josepha Thadea Mayerja Buqüih stiskauca 1688. 8. 624. Knjižico poklanja „Antonio de Gallenfels, Sacri Cisterciensis Ordinis, Celeberrimi ( Monasterij Sitticensis Neo-Abbati .. (qui natus est Carniolus) nec non toti Conventui . . Opusculum i. e. Praxis Cathechistica R. Patris Placidi Spies Ordinis S. Benedicti, ex Germanismo in Carniolismum simpliciter translata . . . Cliens . . Senior Canonicus Ru-dolphsbertensis". Za predgovorom je „Praxis Cathechistica" t. j. XXIII razgovorov med očetom in sinom z mnogimi vzgledi (exempli) na pr. „Od tega cyla inu konca človeskiga živenia, od Vere Christianske, sv. Sacramentou, desset zapuvidi, od Cerquenih, od skrivnusti Sv. Maše, od Očanaša, pozdravlenia tega Angela, s. Roženkranca, od Grehou vsih po redu, dobrih deli tellesnih inu duhovnih, Evangeliskiga sveitovania, od teh puslednih ričy tega človeka" (str. 1 — 474). Podvučenie cniga Lutherskiga, ali Calviuiš, ali sicer eniga Zmamleniga nezastopnika Christiana p. Tu pervu — de-vetu Govorjenie (475—544). Od svetiga Sacramenta tega Altaria, tuje, od Svetiga Rešniga Tellessa Našiga Zveličarja Jezusa Christusa, vprašainia, inu odguvori po-stavleni, zlasti za te mlade ludy, kateri pervič hočejo k' Svetimu Obhailu perstopiti (str. 545—572). Postave ali Ordunga te Andohtlive Bratovščine Sv. R. T. itd. (573—577); Indulgentiae ali Odpustki (578 — 581). Nebu nazemli poBožyvoli. Tu sturiti na zemli, kar Bug hoče, ali se po Božy Voli oberniti, je ta naržihreši poot inu nargvišniši h' timu večnimu Izveličaniu. Koku vsak dan čez cčl teidin imamo našo volo z' Božyo Volo zglihati . . V Nedelo — V Sabboto (581-617). Od Christusove Martre (Peissen lat. 618. 619). Brevis Oratio. Matthia Castellez Canonicus ad Lectorem. Register. — Opis Krškega okrajnega glavarstva. I. L. (Dalje.) M o k p o r o g, a) Zemljepisni (Zel. V župljanski občini je trirazredna ljudska šola v Mokronogu. Župljanska občina šteje 1540, šolska občina pa 1540 ljudi. — Za šolo ugodne mladine je 300, v šolo je pa hodi 255. — Hribi (gore) v šolski občini so: Priča (na vzhodni strani vinske gorice), Žalostna gora (z romarsko božjo potjo, žalostne Matere Božje), Zapečar, Požarnica. — Potoki okrog Mokronoga, ki se pa vsi iztekajo v rečico „Mirno", so: Potok za zidom (izvira v Mokronogu), Stanjek (izvira v Mokronogu z gorko vodo), Potok za goro [Sauer-bach] (izvira pod Trebelnem). Vsi ti potoki se izlivajo na desnem bregu severno v rečico Mirno, koja teče četrt ure od trga Mokronoga proti vzhodu, dela mejo mej žup-ljansko in šolsko občino, mej Šent-Rupertom in Mokronogom. Mirna ima svoj izvir v župniji sv. Križa, okr. glavarstva Litijskega, preide v župnijo Mirno, okr. glavarstva Novomeškega, potem dela mejo mej župnijo Šent-Rupertom in Mokronogom, preide v župnijo sv. Trojice, nadalje v župnijo Boštanjsko, tekoča vedno bolj vzhodno, se izliva na desnem bregu v poglavitno reko kranjske vojvodine — v Savo. — Stoječe vode v šolski občini: Grajski ribnik v Mokronogu. — Razmerje, v kakšnem so v občini njive, vinogradi, travniki, gozdi, pašniki, neobdelana tla: Njive so v precej dobrem rodovitnem stanu, v Mokronogu in okrog bolj močvirne (t. j. v mokrem letu malo premokre). Vinogradov ima šolska ali župljanska občina malo, a v teh raste srednje blago. Travniki imajo dovolj klaje, a v močvirji večinoma slabe. Gozdov ima le grajščina Mokronožka dovolj, kmetje pa so jih iztrebili. — Ljudje se pečajo razun kmetovanja se živinorejo, vinorejo, v trgu z obrtnijo, t. j. z izdelovanjem usnja. Sadjereja je tu v slabem stanu. — Materijelno stanje ljudstva je srednje. V tem šolskem ali župljanskem okraji je en trg in 12 vasi. Trg Mokronog z 855 prebivalci. Vasi: Bačje 24, Brunavas 69, Sv. Križ 34, Križnivrh 12, Log 85, Martinjavas 102, Gorenjavas 48, Ostrožnik 98, Pugled 61, Ribjak 38, Slepšek 114 prebivalcev. — Imena cerkva: V Mokronogu župljanska cerkev sv. Egidija in tik Mokronoga proti zahodu na Žalostni gori poddružnica žalostne Matere božje svetimi stopnjicami, sloveča božja pot. Nadalje tik Mokronoga proti severu cerkvica sv. Florijana. V vasi sv. Križ je cerkvica sv. Križa. V Slepšeku je cerkvica sv. Martina. V Martinjivasi cerkvica sv. Nikolaja. — V Mokronogu se nahaja grad. — Spomeniki in druge mogoče znamenitosti so: V Zapečarji tik Mokronoga se nahaja tako zvana „ajdovska jama"; tu je star rimski rudokup. b) Zgodovinski del. Starost cerkva in ime prvega župnika: Mokronožka župnija nastala je iz zdanje Šent-Rupertske. Leta 1509. je bil tii beneficij ustanovljen, a 1. 1649. je postala iz vi-karijata župnija in sicer po ustanovi Ernesta Mihaela pl. Scheerenburg, posestnika mokronožkega gradu, ki je v poslednjem sporočilu dne 10. decembra 1649. 1. samostojno župnijo ustanovil. — Ime prvega župnika ni znano, ker so dotična pisma, knjige i. t. d. 1. 1681. 14. aprila v strašnem požaru, kije nastal o polunoči, zgorele. Upe-pelil je bil oni požar skoraj ves Mokronog. Župpljanska hiša je stala do tistega časa v trgu, a od onega časa stoji na griču nekoliko nižje kakor cerkev žalostne gore. — Cerkvene kronike nij, koja bi segala v pozne čase nazaj. — Janez Kastelic, župnik v Mokronogu, je zapustil v svojej oporoki precejšno svoto za popravo sv. stopnic, kar se je bilo po njegovi smrti tudi zgodilo. — Kedaj da se je prvo poslopje za šolo zidalo in kdo je prvi poučeval mladino, nij znano. — Na mestu, kjer stoji zdanje šolsko poslopje, je stala pred časom mala hišica, koja se je rabila za šolski pouk. Imela je majhno učno izbico komaj za kacih 20 otrok, in izbico za stanovanje učiteljevo. — Spominja se, da je okrog 1. 1808. do 1814. tii učiteljeval Matija Tomšič. Za njim so učiteljevali: Prevc, Šerko, Zadražnik, Palčič, Matija Jurman, Drijani in Jožef Šerek. Zadnji je služil do leta 1837. Od 12. oktobra 1837. 1. pa je začel poučevati učitelj Jožef Potokar, koji je do 1. 1853. poučeval še v omenjenemu malemu šolskem^1 poslopju. V letu 1853. pa so to staro učilno podrli, sezidali so na istem mestu zdanje šolsko poslopje, katero je stalo okrog 7000 gold. ter meseca novembra 1854. 1. se je jelo v novem poslopji poučevati. Leta 1875. nastala je iz enorazrednice trirazrednica, kateri je postal učitelj Jožef Potokar, nadučitelj, ter ostal do konca šolskega leta 1879. S tem letom podal se je v zasluženi pokoj! Mej učitelji je posebno omeniti gospod Jožef Potokar, ki je na tej šoli poučeval 42 let, ter bil dne 3. januvarija 1877. 1. od Nj. c. k. apostolskega Veličastva cesarja Franca Jožefa I. za zasluge pri učenji odlikovan z srebrnim križcem s krono. Važne zgodovinske notice o trgu so: Mokronog je bil v starodavnih časih obzidan (vtrjen), to potrjuje še dan danes ime, kojo je ostalo „za zidom". Tudi potrjuje to istino, kadar kaj kopljejo i. t. d. — Tako zvani „grajski stolp", stara mokronožka grajščina, ki stoji še dan danes v trgu, se omenja že leta 1280. in sicer iz listin, ki se hranijo v Krškem. Onega leta, t. j. 1280.1., bil je uže v Mokronogu „trg", ki je imel tudi uže svojo sodnijo. Kdaj pa je ravno Mokronog trg postal, nij znano. Grb trga Mokronožkega je „bosa noga", ki kaže spodnji podplat (samo spodnji del gležna). Starost gradov v šolski občini: Zgodovinske notice o njih so: Na holmcu koj nad župljansko cerkvijo se vzdiguje čeden starinski grad, katerega začetek sega gotovo pred leto 1000. Kajti zgodovinsko znano je, da je bila sv. Hema, koroška knjeginja (roj. 1. 983, f 1045), posestnica tega gradu in okrog ležečega trga, katerega je darovala Krškemu nunskemu samostanu, in od tega sta po ustanovljenji Krške škofije (1. 1072.) tej prišla v last, kar je z malimi izjemami trajalo tja do 1. 1616., ko se je grad prodal nekemu gospodu M a h o r č i č-u, in od tega ga je zopet kupil Ernest Michael pl. Scheerenburg, ki je za Mokronog zbog tega znamenit, ker mu je 1. 1649. v oporoki z 10. decembra samostojno župnijo ustanovil. Zdanji grad ima pri vhodu vdolbeno letnico 1595. in se od Valvazorjevih časov, kakor kaže podoba, nij dosti izpremenil. Zdanji lastnik mu je baron L. Berg. Imenitno je tudi, da se še dan danes v tem gradu slira-nuje neki črevljiček (pantofel), ki je od sv. Ileme (ali Eme). Naj sledi tukaj, kar se tiče cerkve na Žalostni gori. Vrh Žalostne gore je ovenčan z romarsko cerkvijo Matere božje. Kaj je bil povod, da se je tukaj cerkev zidala, nij znano, ker so stare listine pogorele. Tudi leto zidanja se natanko ne ve. Valvazor piše, da je bila cerkev naše ljube Gospe na Žalostni gori pred kakimi 18. leti sezidana; tedaj okrog 1. 1670. Skoraj gotovo pa je, da je bila zdanja cerkev 1. 1797. popolnoma dodelana, ker ta letnica je vsekana na malih vratih ob ženski strani. Mogoče, da so se vrata pozneje prebile ker je ravno ob istem času več romarjev dohajalo. (Mittheilungen d. hist. Ver. str. 24. sub 1.) Da se je mej tem časom znotraj cerkev zmir bolj zaljšala, se vidi iz tega, ker je bil veliki altar postavljen 1. 1675. Daroval ga je Materi božji baron Daniel Kaj zel s svojo soprogo, takrat lastnik Mokronožke grajščine, kar spričuje napis na tablici za oltarjem, ki se glasi: In honorem Dei et B. M. V. Matris Dol. KI. D. Joanes Kaisel Lib. B. D. G. et. S. D. in A. et. N. cum sua coniunge hoc altare erexit. 1675. — Ime njegove soproge je zapisal Valvazor pri priložnosti, ko pripoveduje žalostni konec tega barona. „Temu Danielu Janezu Kheyssellu (pozneje ga zopet piše Khaysell) je njegov svak gosp. Hans Jožef Schernburg, uže imenovanega Ernest Mihaela (ustanovitelja mokron. župnije) brat, pred 14 leti (t. j. ravno okrog 1675), ko sta za gradom kegljala, v jezi nož zabodel v vrat, da je črez pol ure umrl. — Ta Schernburg pa je bil ne samo zelo jezi podvržen, temuč tudi ne prav zdrave pameti. — Trg in grad je dobila potem v last tega umorjenega Kaj zel a ostala vdova baronovka Marija Margareta, roj. pl. Schernburg. — Kje je bil oltar izdelan, ne kaže nobeno znamenje. Dokaj lično delo je iz čmkastega marmorja. — Na jugovzhodni strani od cerkve nižje so svete stopnjice (ali sv. štenge). Leta 1872. so bile po velikodušnem daru župnika K a s tel ca popolnoma prenovljene, le škoda, da ne po kaj srečnem in primernem načrtu. — To in še natančneje popisuje božjo pot gospod Ant. Žlogar v svojej knjigi „Trojna božja pot". — Zahodno od Mokronoga nad vasjo na gričku Slepšek stala je nekdaj kapelica sv. Lorenca, ki pa je zdaj le malo poznati. Pravljica o tej kapelici pravi: V griču pod kapelico se nahaja studenec, in kadar se utegne zadnji kamen od te kapeličine razvaline v dolino izvaliti, se bode studenec odprl ter vso dolino poplavil. Da so bile starodavne naselbine v Mokronogu in v okolici, pričajo gomile, ki se nahajajo v bližnji vasi Ostrožnik in tu in tam se tudi večkrat izkopavajo okostja, novci itd. Dne 11. septembra 1879. se je izkopalo južno tik trga v gozdu Priča prsten lonec okoli 4000 bakrenih novcev, se sledečimi imeni: Gallienus, Saloninus (en sam novec srebrn), Claudius II., Gothicus, Salonina (žena njegova), Quintillus, Aurelianus, Severina (žena njegova), Probus, Facitus, Florianus, Carus, Carinus, Numerianus, Quintillus, Viktorinus, Petricus (oče in sin). Natančen popis najdbe se nahaja v „Slov. Narodu" od 1. 1880., štev. 9. in 10. Leta 1880. našel se je tu pod Mokronožkim gradom zlati rimski novec cesarja Anastazija II. __(Dalje prihodnjič.) Opazke. (Piše Dolinski.) 1. V 3. odstavku istrske dež. šol. postave s 27. julija 1875. 1. je krajnim šol. svčtom zaukazano: „Krajni šol. svet ima oskrbovati šolske knjige in druge pripomočke ubogim šolskim otrokom". Koliko je v odstavku dobrega za šolstvo! Kako bi se lehko, izvršajoč te vrstice, rednejše in uspešnejše, z vsem potrebnim priskrbljeno, poučevalo. A mesto tega nahaja se v naših šolah mnogo otrok brez knjig, brez druzih učnih pripomočkov. Slaba obleka in bosonogost zapira otrokom, osebito v zimskem času, pot v šole; lakote jočejo in ginejo. In kdo se za vse to zmeni? Nihče drugi, če si učitelj od svoje bore plače ne odtrga in ubogim otrokom pomaga. Da bi že enkrat kraj. šol. sveti v Istri svoje dolžnosti v tem spolnovati začeli! 2. V 1. odstavka istrske dež. šol. postave s 27. julija 1875. 1. je krajoim šol. svčtom zapovedano: „Krajni šol. sveti imajo denarske fonde, jih oskrbujejo in iz njih za šolske potrebe in odškodnino za stanovanje učiteljem plačujejo". Takih krajnih šol. fondov pa ni. Učitelji moledvajo pri županih, kateri jim pa niso doižni plačati. Včasih dobe kaj, večkrat pa tudi nič; še-le s sodnijskim potom pridejo do plačila! Da bi se krajni šol. fondje v življenje poklicali, zahtevati bi morali, v prvej vrsti, zavedni učitelji svoj prisluženi ali postavno pripoznani denar, edino-le, kar je tudi postavno, od krajnega šol. sveta. Tovariši! poskušajmo tako delati. S tem storimo dvoje dobro: a) prisilimo krajne šol. svete postavo spolnovati, in b) koristimo s tem sami sebi, ter se marsikaterih neušečnosti ognemo. 3. V G. odstavku isterske dež. šol. postave s 27. julija 1875. 1. beremo: „Krajni šol. svet ima, kolikor mogoče, pospeševati šolsko obiskovanje, in se udeleževati pri kaznovanji zarad šol. zamud tako, kakor to postava predpisuje". Koliko in kaj se pa v tem v resnici stori? Malo, ali celo nič! In zakaj ne, hočemo v kratkem pokazati: a) Predsednik krajnemu šol. svetu je politična oseba, nadžupan (10—15 tišoč duš); dokle uže s svojim poslom preobložen. b) Krajni šol. svet ima v svojem področji 8—10 šol. c) Te šole so, ena več, druga manj, a katera 3 — 5 ur od sedeža krajnega šol. sveta oddaljene. Kako morejo stariši hoditi tako daleč vsak mesec upravičevat svoje otroke? Ali ni ubožno ljudstvo že s tem dosti kaznovano? In, ali pozna krajni šol-svet razmere glede zamud tako oddaljenih šol? Stariši mu lehko povedo, pri upravi-čevanji, kar jim ljubo; ako je treba ravno naopačno. d) Predolgo je že postavno obravnavanje šolskih zamud; ako se pa k temu še zanikrnost ali celo popustljivost pridruži, zavleče se stvar še nadalje, in premnogokrat v brezkončno prihodnost. — S tem pa zgublja veljavo učiteljstvo, šola in postava sama; kajti marsikateri poreden oče se pozivu le posmehuje, iz skušnje dobro vedoč, da se mu nič ne zgodi; in pozivu še sledi ne. Da bi krajni šol. sveti ne tako preobloženi, uspešnejše delati mogli, in da bi se ubožnemu ljudstvu v Istri stroški in prevelike zamude glede dolzih potov h krajnim šol. svetom zlajšale, sklenilo je „učiteljsko društvo za Koperski okraj" v svojem glavnem zborovanji v dan 10. maja t. 1. naprositi slavni c. kr. okrajni šol. svet v Kopru, ki ima v to postavno moč, da dobi vsaka šola v tem okraji svoj krajni šol. svet z lastnim predsednikom. Upamo, da se ne bode slavni c. k. okrajni šol. svet tej, za šolski napredek prepotrebnej in prevažnej napravi ustavljal; — in zopet smo za korak naprej. m sa J i s m tt sa Oj @ — Spisi Krištofa Smlda. Poslovenjeni mladini v zabavo in pouk. IV. zvezek: Kanarček. Kresnica. Kapelica v gozdu. Poslovenil P. Hugolin Satiner. V. zvezek: Slavček. Nema deklica. Poslovenil P. Florentin Hrovat. — Spisov Krištofa Šmida nam ni treba priporočevati ; priporočajo se sami, posebno pa še, če so tako gladko preloženi v naš jezik, kakor to razumita omenjena gospoda pisatelja. Dobivajo se pri J. Krajci v Novem mestu. — Ljudevita Tomšiča izbrane Izvorne pripovesti hrvatskej mladežl. (Prvi zvezek.) V Zagrebu. Naklada knjižare Mučnjaka i Senftlebena. Tako je imé lični knjižici, ki jo je na svetlo dal naš neutrudljivi rojak g. Ljudevit Tomšič, učitelj v Zagrebu. Knjižica je tako umevno pisana, da jo tudi Slovenci lehko umejemo. Priporočamo jo tedaj vsem, ki se hočejo baviti s hrvatskim berilom. — Fiziko za nižjo razrede srednjih šol — spisal Andrej Senekovič, c. k. profesor v Ljubljani, je ministerstvo za bogočastje in uk odobrilo. — Dejanje Habsburžanov v Kranjskej, — spisal po nemški Avg. Dimitz, v slovensko preložil Jos. Cimperman, je zanimiva knjiga, ki jo priporočamo vsem učiteljskim knjižnicam in sploh učiteljem. Subskripcijska cena ji je 3, pozneje pa 4 gold. v Ign. pl. Kleinmayr in Bambergovi tiskarni v Ljubljani. — Postava z 29. aprila 1873. 1., potem z 9. marcija 1879. 1. in z 2. maja 1883 1. (šolski zakon) dobiva se pri K. Milicu v Ljubljani v posamičnih iztisih po 5 kr., vsi trije zakoni vkup vezani pa po 15 kr. © © p i m L Iz Gorenjskega. (Učiteljska konferencija za Kranjski šolski okraj) bila je to leto v Kranj i v dan 30. rožnika. Zbrali smo se ta dan učitelji in učiteljice iz vsega okraja k zborovanju, le dveh ni bilo nazočih. Gospod Cirman namreč še vedno boleha; g. Zore pa je bil po drugej strani zadrževan. Zborovanje, ki se je vršilo v dvorani mestne hiše, pričelo se je ob y210. uri. Po prijaznem pozdravu g. prvosednikovem in po pozdravu okr. nadzornikovem Henrik Pirker-jevem nam je on pred vsem drugim naznanjal, zakaj je letos tako zgodaj sklical skupščino, zato namreč, da bi vsem gg. učiteljem še z besedo priporočil, kako naj zastavijo vse svoje moči in vpliv na to, dasebo 6001etni spomin, kar jo Kranjska združena s preslavno Habsburško vladajočo rodovino — povsod, kar je moč, spodobno obhajala, ter se tudi pomen slovesnosti mladini natanko razložil. Potem se je konstatiralo število nazočih s tem, da se je imenik vseh gg. učiteljev in gospodičin učiteljic prebral. — Potem smo volili dva zapisnikarja: gg. Arzelin-a in Eozman-a. Na to je prestopil gosp. predsednik k svojemu navadnemu poročilu. Najpred naštel je izpremembe, ki so se godile to leto pri šolah po okraji, in sicer v Dupljah, (kjer se je ustanovila nova šola); v Kranj i; v Besnici; na Trsteniku; vTržiči (kjer seje začela nova obrtnijska šola); vŽabnici; v Poljanah (kjer se je šola razširila v dvorazrednico); v Z a-lilogu in v Loki. V poslednjem kraji (v Loki namreč) umrla je v ondotnem nunskem samostanu častita M. Alojzija Kozina, katero je gosp. nadzornik pohvalil kot jako spretno, vestno in marljivo učiteljico tamkajšnje dekliške šole, ter povabi nazoče, naj se v znamenje spoštovanja in sožalenja vzdignejo s sedežev, kar se je zdajci zgodilo. Potem pove gosp. govornik, da je to leto nadzoroval že vse šole, ter naznani, da se je hoja v šolo obče zboljšala; kjer je pa še kaj pomanjkljivega, pa priporoča, naj se strogo ravna, da se to odpravi. Da se ve, so li izgovori zarad pomanjkljive redne hoje v šolo opravičeni, naj se to tudi v izkazih natančno zaznamuje. Pomanjkanje učnih knjig ni veljaven izgovor, in kjer jih manjka, naj se to kraj. šol. svetu naznani, da jih vzame v proračun za šolske potrebščine. Dalje je priporočal gosp. nadzornik, naj gg. učitelji skrbijo za to, da hodijo otroci dostojno napravljeni in čedno umiti v šolo; deklice morajo v šoli mej ukom biti gologlave, da se vidi, so li očejene in počesane tako, kakor se mladim deklicam spodobi. Tudi je bolj zdravo, če je glava prosta, nepokrita. Uradne spise je najdel g. nadzornik povsod precej v redu; glede »Tednika« pa je priporočal natančno vpisavo učnili tvarin, ker gg. učitelji s tem tako rekoč sami sebe kontrolirajo in svoje delovanje nadzorujejo. (Dalje prihodnjič.) Iz $ent-Jerneja. Šolska mladina je 11. t. m. obhajala veseli spomin združenja Kranjske z Avstrijo. Šola je bila lepo ovenčana z mlaji, venci, zastavami itd. Ob 8. uri zjutraj je bila slovesna peta sv. maša, pri kateri je bila šolska mladina pričujoča. Po sv. opravilu je v šoli mnogo otrok deklamovalo iz »Vrteča« in iz »Šopka«. Nadučitelj jih je primerno ogovoril. Pele so se razne patrijotične pesmi, ter se vmes deklamovalo. Po sklepu šolske veselice se je razdelilo 300 knjižic »Habsburški rod«. Nabralo se je v ta namen tukaj pri dobrotnikih okoli 46 gold., za katere se tu vsem presrčno zahvaljujemo. Zvečer je bila šola in ves Šent-Jernej sijajno razsvetljen. Kresovi so goreli, veselo se je pelo itd. Šola je bila tudi zuuaj z zastavami krasno ozaljšana. Ta veseli dan bode šolski mladini gotovo vedno v spominu. Iz Ljubljanske okolice. Našo konferencijo v Šent-Vidu nad Ljubljano v dan 2. julija udeležili so se razven dveh bolnih tovarišev vsi učitelji in učiteljice. Točno ob 9. uri otvoril je g. nadzornik Levstik skupščino, ter si volil svojim namestnikom g. nadučitelja Govekarja z Iga. Zapisnikarjem bila sta voljena po vzkliku gg. Mullner in P in. — Pri tretji točki dnev- nega reda: »Kako naj se poučuje praktično petje po posluhu, pokazal nam je g. poročevalec po primernih ritmičnih in ritmično-melodičnih predvajali kazal pot, katere se nam je držati, da se zadosti postavnim terjatvam. — Pri četrti točki »poročilo nadzornikovo« , izražal se je g. nadzornik o napredku teh šol v obče povoljno. Gotovo je, da pomanjkljivosti ne manjka nikjer, a kolikrat je krivda temu učitelj ali kaj druzega, tudi vemo. Poročajoč o šolski higijeniji, opozoril je gospode učitelje na ukaz si. ministerstva za uk in bogočastje od 10. aprila t. 1. — Pri peti točki »Korist, uravnava in učna tvarina poljedelskega pouka se posebnim ozirom na naše krajevne razmere« sprejmeta se predloga g. poročevalca Potočnika 1. da naj bo kmetijski pouk v zvezi s ponavljavno šolo in pa 2. da naj se učenci pri poljcdeljskem pouku, dele v dva tečaja, katerih vsak traja po jedno leto. — Gg. Žibert in Gregorin sta nam pri šesti točki »Kaj naj bere učenec doma, in kako naj se uporabljajo šolske knjižnice kot pospeševalno sredstvo šolskih namenov« povedala marsikaj zanimivega, a posebnega se nij nič sklenilo. Gosp. Borštnikov načrt učnega črteža za ponavljavne šole našega okraja (sedma točka) so vzame na znanje. Tudi g. Stojec-ev nasvet, »katere knjige naj se rabijo v prihodnjem šolskem letu« (osma točka), se vzprejme. Ostane pri starem. — O stanji naše bukvarne poročal je prvi g. Adamič in potem odborov zapisnikar g. Krmavner. Slednji poudarjal je, da so je le z velikim trudom (odbor je imel od novega leta do zdaj osem sej) posrečilo, spraviti bukvarno v red in tako popraviti g. Krnc-evo malomarnost. Izdelal se je letos tudi nov zapisnik knjig, katere so se morale tudi na novo urediti. — Na predlog g. Papler-ja izreče se dozdanjemu odboru zahvala za njega res težavni a zdaj srečno dovršeni posel. Po njega nasvetu ostane dosedanji odbor še nadalje. Tudi udje stalnega odbora ostanejo stari. — S to točko končan je bil dnevni rod naše konference ob % 3 popoludne. — G. nadzornik zahvalil se je s toplimi besedami g. učiteljem za njihovo pozornost in zanimanje za stvar, ter je zaključil konferenco s trikratnim »slava« na premilostnega cesarja. — Ravno smo se napravljali k skupnemu obedu, kar nam doide prežalostno telegrafično poročilo, da je naš ljubljeni tovariš g. Blaž Kuhar, nadučitelj pri Devici Mariji v Polji malo ur pred poludnem izdihnil blago svojo dušo. — Ker nam je bila že poprej vsem znana strašna nesreča, ki se mu je pripetila 28. m. m. in ker smo to nesrečo čutili dvakratno zbog njega, ki nam je bil vsem blag prijatelj, potekle so nam popoludanje ure brez posebnega veselja. — Hitro odhajali so tovariši proti Ljubljani še enkrat pogledat dobrega Blaža, ki je ležal v ondotnej bolnici. — Pre-rano umrlemu položili smo na rakev venec z napisom: »Učitelji ljubljenemu tovarišu.« —j — — -J Blaž Kuhar. Bilo je v ponedeljek 2. t. m. popoludne, ko nam je, učiteljem Ljubljanske okolice zborujočim v Šent-Vidu nad Ljubljano, došla pretužna vest, da je naš cenjeni in obče spoštovani tovariš g. Blaž Kuhar umrl v Ljubljanskej bolnici vsled nesreče, katera se mu je pripetila v dan 28. junija, vožečemu se proti večeru domov. — Ker je bil pokojni vzgleden učitelj in zvest rodoljub, pravi človekoljub in neomahljiv značaj, naj so ga tudi na tem mestu spominjamo. — Porojen leta 1840. v spodnjem Tuliinji, se je šolal v Ljubljani, ter služboval potem nekaj časa kot pomožni učitelj pri c. k. normalki in potem kot podučitelj na I. mestnoj šoli v Ljubljani. Leta 1860. nastopil je službo pri Devici Mariji v Polji ter ondu opravljal težavni svoj posel do svoje nesrečne smrti. Z vstopom v prvo svojo službo pa je bil naš Blaž že oni blagi človek, kakoršnega smo ga poznali do konca dni živenja njegovega. Kakor je bil čez mero dober svojim bližnjim, kakor skrben oče svojim otrokom, tako kolegijalen in po-strežljiv je bil tudi do svojih sotrudnikov. Zbog teh lepih čednosti bil je pa on tudi mož, o katerem smelo trdim, da nij imel sovražnika. Slehrn, mlad ali star, ljubil ga je prijateljsko — spoštoval ga je. — Vesel z veselimi in sočutno žalosten z žalostnimi bil je naš ranjki Blaž. Srce bi mu bilo krvavelo, da bi vedel tovariša v sili brez pomoči. Bil je pa poleg teh lastnosti tudi neomahljiv značaj. Kdor ve, kaki so bili nekdaj časi za slovenske učitelje, kdor ve, kako malo je bila peščica onih, ki so v očigled velikim nevarnostim vztrajali za sveto narodno stvar in neustrašljivo svoje nazore kazali in branili, ta ve, da je bil z onimi malimi tudi g. Kuhar v nerazrušljivej zvezi. — Vse svoje sile posvetil je narodnej stvari, narodnemu šolstvu. Kot naročnik »Učiteljskega Tovariša«, od prvega podpiral je materijelno naš pedagogijski list; kot predsednik »Slovenskemu učiteljskemu društvu« pa je bil delaven na polji duševnega naobra-ženja slovenskih učiteljev. In zopet on je bil, ki je v 4. seji deželno učiteljske konference 1. 1878. pobijal predloge one večine, ki je spravila na dan tako zvano Vesteneckovo postavo. — To tedaj ob kratkem o prerano umrlemu tovarišu. — Da so te kratke poteze iz živenja njegovega popolno istinite, dokazala je brezštevilna množica ljudi, žalujočih na njega gomili. Nikdo na svojem obrazu nij mogel zatajiti svojih čutov in ko je črna prst zakrila za veke človekoljubno srce Blažetovo, zaigrala je solza na očesu slehrnega. — Učenci in učenke so glasno plakali za svojim preljubim učiteljem. Učitelji Ljubljanski, njegovi tovariši iz Ljubljanske okolice in uradniki iz papirnice pa so mu položili na rakev krasne vence z trakovi kot zadnji dar svojemu ljubljenemu tovarišu in prijatelju. — Sklepam te vrstice z željo, da naj bode spomin Blaža Kuharja vedno mej nami, in da s tem spominom nikoli ne pozabimo njegovega blagega in trdnega značaja, ter ga zvesto posnemajmo. — j — Iz Ljubljane. Šeststoletnica v Ljubljanskih šolah se je 11.t.m.povsod prav primerno in slovesno obhajala. Srednji šoli (gimnazija in realka) sta po cerkveni slavnosti potem vsaka po svoje godovali v svojih krasno okinčanili šolskih prostorih. Mestne ljudske šole, t. j. I. in II. deška in mestna dekliška ljudska šola, bile so vkup pri veliki slovesni sv. inaši (ob 8.) pri sv. Jakobu. Konec sv. maše, po zahvalni pesmi, zapeli so učenci in učenke »Cesarsko pesem«, katera se je navdušeno razlegala iz več ko tisuč grl. Po cerkveni slavnosti praznovala je II. mestna in mestna dekliška šola ta slavni god v krasno okinčani telovadnici II. mestne šole. I. mestna šola pa je godovala v licejalnem poslopji v lepo ozališani sobi III. tečaja c. k. učiteljišča, katero ji je njega voditeljstvo v ta namen prijazno pripustilo. V tej šoli vršila se je slavnost po tem-le vzporedu: 1. Cesarska pesem; 2. ogovor učiteljev; 3. pesem: »šolska mladina o šeststoletnici«; 4. deklamacija: »Presvetli cesar v Ljubljani«; 5. pesem: »Avstrija moja«; 6. deklamacija: »Der Kinder Habsburg Fest«; 7. pesem: »Mein Vaterland«; 8. pesem: »Moj dom« (»Tam, kjer beli so snežniki«); 9. »Cesarska pesem« (sklep). — V dekliških šolah pri č. č. m. m. Uršulinkah se je po slovesni sv. maši slavnost vršila vkup z učenkami vnanje in notranje šole s primernimi govori, deklamacijaini, s petjem in z godbo. Po vseh teh šolah delila se je učencem in učenkam knjižica: »Habsburški rod«, svetinje »v spomin šeststoletne zveze dežele Kranjske s presvetlo vladarsko rodovino Habsburško« in pesmi »Šolska mladina o šeststoletnici«, katera darila je slavni mestni odbor v ta namen vsem tem šolam podaril. Te ganljive slavnosti bodo vsem — šolski mladini in učiteljstvom — gotovo v najlepšem spominu, ter jih vtrjevale v pravi verni u dan osti in v neomahljivi zvestobi do presvetle cesarske rodovine. — Zastopnikom deželnega odbora v c. k. deželnem šolskem svetu, je deželni odbor Kranjski izvolil g g. Ivana M urnik a in dr. Jožefa Vošnjaka. — Stavba za učiteljsko izobraževališče dobro napreduje; — pravijo, da bode zgradba uže to leto pod streho. Potrebno! Razpisi učiteljskih služeb. Na Kranjskem. V dvorazrednici na Vačah II. učit. služba s 400 gold. letne plače za trdno ali začasno. Prošnje c. k. okrajnemu šolskemu svetu v Idriji do 20. julija t. 1. Na Goriškem. V Tominskem šolskem okraji: 4. učiteljske službe III. plač. vrste po postavi s 4. marcija 1879. 1. na enorazrednicah. Prošnje c. k. okrajnemu šolskemu svetu v Tominu do 15. avg. t. 1. Na Primorskem. Na narodnih šolah v Podgradu se slovenskim učnim jezikom, potem v Munah, pri sv. Matiju, v Moščenicah in v Bergudu s hrvatskim učnim jezikom učiteljske službe III. plač. vrste. Prošnje c. k. okajnemu šolskemu svetu v Voloski do konec julija t. 1. Preinembe pri učiteljstvu. Na Kranjskem. G. Makso Ivanetič, učitelj v Hotedršici, pride v Blagovico. Razpis učiteljskih služeb. Stev. 395 0. š. s. V Črnomeljskein šolskem okraji so naslednje učiteljske službe razpisane, da se za trdno postavijo: 1. Služba učiteljska na enorazrednici vDrašičeh v Metliškem sodnijskem okraji, z letno plačo 400 gold. in s prostim stanovanjem. 2. Služba četrtega učitelja na štirirazredni deški ljudski šoli v Črnomlji, z letno plačo 400 gold. Prošnje naj se po postavnem potu oddajajo do 15. avgusta t. 1. pri podpisanem okrajnem šolskem svetu. C. k. okrajni šolski svet v Črnomlji, v dan 5. julija 1883.1. Odgovorni urednik Andrej Fraprotnik. Tiskar in založnik J. K. Sililo.