s ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica - Letnik VI - št. 10 - Oktober ’97 cena 200 SIT •xv;: NEZN I K {< Banka Koper TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica V torek, 14. oktobra, se je na povabilo župana Ilirske Bistrice, mag. Stanislava Prosena, na obisku v naši občini mudil predsednik Slovenije Milan Kučan. S spremstvom je najprej obiskal nekdaj največje bistriško podjetje Lesonit - v stečaju. Stečajni upravitelj Lesonita Franc Lipolt je predsedniku Kučanu predstavil problematiko podjetja in načrt sanacije, pri kateri ni pozabil omeniti tudi nujne finančne pomoči države. Gostitelji so nato v občinski sejni sobi pripravili sprejem in sestanek z gospodarstveniki iz občine Ilirska Bistrica. Povabilu so se odzvali tudi predsednik Gospodarske zbornice Notranjske Marjan Tiselj, direktor ajdovskega Primorja Dušan Černigoj, direktor podjetja Javor iz Pivke Peter Tomšič, direktor podjetja Plama-pur Radoš Gregorčič in drugi. Povabljeni so bili tudi župani sosednjih občin Pivka, Postojna, Cerknica in Loška dolina, predsednik občinskega sveta Zorko Šajn ter novinarji. Bistriški župan je predsedniku Kučanu predstavil problematiko in slabo gospodarsko sliko naše občine, nato pa so besedo dobili tudi prisotni gospodarstveniki. Po dobrih dveh urah uradnega obiska v Ilirski Bistrici se je predsednik Kučan odpeljal še na srečanje z občani izKočanije. V novi, sicer še nedokončani balinarski dvorani v Zabičah, so mu prizadevni člani domačega balinarskega kluba pripravili prisrčen sprejem z večerjo. Po ogledu njihove velike pridobitve se je predsednik izkazal tudi kot dober balinar, saj se je s sodelavci, gosti in domačimi igralci zadržal na balinarski tekmi. Rezultat tekme ni pomemben, saj je bila le-ta prijateljska, očitno pa je, da so se že pričele priprave na predsedniške volitve in nabiranje volilnih glasov. Predsednik Milan Kučan, ki je sicer stalen gost v bistriški občini, saj se večkrat na leto povzpne na Snežnik, je konkretnejše obiske, povezane z reševanjem socialne in gospodarske situacije v Ilirski Bistrici, načrtoval pred volitvami. Ne moremo namreč mimo dejstva, da so se občinski veljaki dogovarjali za ta obisk že nekaj mesecev nazaj, a takrat zanj ni bilo časa. Tokrat pa se je predsednik zadržal v Zabičah kar nekaj ur. Konec koncev, so tudi taki obiski predsednikova dolžnost in prav je, da pristojni v občini to izkoristijo. Če to znajo, bo seveda pokazal čas. T m SVETI Ne jokajte, po smrti vam bom v večjo korist in vam bom učinkoviteje pomagal, kakor sem vam mogel v življenju. umirajoči w. Dominik svojim bratom Vsi j0Ve 1 sveti, praznik za verne ali dan spomina na mrtve, kot ta dan označuje državni koledar - to je 1. 'tini^51'' Dan, ko obiščemo pokopališča in grobove, dan ko nam je skupno občutje, ki ga narekujejo črna ■*a’ krizanteme in sveče. Na to skupno izkušnjo bi rad naslonil svojo misel ob prazniku. vonj krizantem te nikoli zbudil ne bo, črna kočija te vzela je v nebo. Vem, da te angeli več ne pustijo čez, a naj dovolijo, da pridem samo še jaz. To nedeljo.” ' loč0nj krizantem ne more priklicati naših dragih rajnih. Zaključili so zemeljsko življenje in od tedaj so - kje? od nas. Črna zemlja na pokopališču nam govori o minljivosti življenja, o trpljenju, ki nas je vezalo rainim- 1 naši • sve^e rože nam govorijo o svetlobi in lepoti, ki smo ju delili z njimi. In iste rože in sveče govorijo n te 1Skreni želji rajnim izkazati pozornost, jim prinesti svetlobo in lepoto v prostor onkraj groba. Končno ro& za nas, za naše razumevanje življenja, za našo dušo, ki naj se dotika vsega, kar prinaša življenje čiUpi.k Zakaj bi namreč duši, ki je v nas življenjski princip, branili in preprečevali dostop do vsega, česar Ta ^ lahko bila? ■f^aik an je praznik za kristjane. Kaj praznujemo in kaj praznik sploh je? Praznujemo to, kar živimo, kajti ? 'tr je ^ D veselje nad življenjem, ki ga živimo. Na praznik vseh svetih praznujemo to, kar je globoko v nas, '5 Verr,° Praznik Cerkve. Veselimo se svetnikov v nebesih - poveličane Cerkve in se jim priporočamo, molimo Pre0L e ^uše v vicah - za trpečo ali očiščujočo se Cerkev. Da, to počnemo mi, ki smo del vojskujoče se ali foSij0 CuJ°če se Cerkve. Tega se spominjamo pri vsaki sveti maši. Pri njej se obračamo na svetnike, ki naj Pri Bogu za nas, spominjamo se vernih duš, ki so še na kraju očiščevanja in te maše se udelužujemo ’> ki S1 ČP v Prizadevamo za svetost. ritnjpgf ^gače odgovorim na zgoraj zastavljeno vprašanje: ta dan praznujemo lepoto našega Boga v njegovih Vi,- ... m svetnikih, lepoto Boga, ki nas je povabil, naj bi mu bili podobni. Ime za Boga, ki je lepo in v zelo razširjeno, je, da je Bog svet in sicer trikrat sveti Bog, zato so si verniki, dokler ni tr%daiCerkve "ehodii‘ Zan^e 'me kristjani, nadevali ime sveti. Sveti zaradi Boga, ki jih posvečuje. To pot posvečenja so B0e . SVetniki, zato v njih gledamo Boga in se mu zahvaljujemo, da se nam je v njih dal videti. ^dini svet in izvir vse svetosti, mi se trudimo za svetost in si prizadevamo, da bi se srečali z njim, f 'Zvir Sreuanje nas posvečuje, nas dela svete, nas dela podobne njemu, ki ni samo ločen od greha, temveč yse kpote, dobrote in resnice. Na pot svetosti nas vabi Jezus sam z besedami: “Bodite popolni, kakor iovne n nebeški Oče.” (Mt 5,48) “Pot svetosti pa gre prek križa. Ni svetosti brez odpovedi in brez , Selju bja Duhovni napredek vključuje askezo in zatajevanje, ki polagoma vodita k življenju v miru in ^ si žei f^rov: Tisti, ki se vzpenja kvišku, se nikoli ne ustavi. ... Nikoli se tisti, ki se vzpenja, ne ustavi, da e tega, kar že pozna.” (prim. KKC 2015) Nebesa bom preživljajo tako, da bom delala dobro na zemlji. sv. Terezija Detela Jezusa Viljem Čušin UVObllK Nekoč je bil Nasredin razpoložen za modrovanje in je glasno razmišljal: *Življenje in smrt - kdo ve, kaj sta?"Njegova žena, ki je imela opravka v kuhinji, ga je slišala in mu rekla: 'Vi moški ste vsi enaki - čisto nepraktični. Vsakdo pač ve, da je človek mrtev takrat, ko mu udje otrdijo in postanejo mrzli." Nasredina je presenetila ženina praktična modrost. Ko je bil nekega zimskega dne zunaj v snegu, je začutil, da so mu roke in noge od mraza otrple in otrdele. "Nedvomno sem sedaj mrtev,” je pomislil. Nato ga je prešinila druga misel: "Kajpa potem hodim naokoli, če sem mrtev? Moral bi leči na tla kot vsi spodobni mrliči." In je tako storil. Kako uro pozneje je tam mimo prišla skupina popotnikov in našli so Nasredina, ležečega v snegu ob cesti. Začeli so se prerekati, ali je živ ali mrtev. Nasredin si je iz vsega srca želel, da bi jim zavpil: "Bedaki, kaj ne vidite, da sem mrtev? Ali ne vidite, da so mi udje otrdeli in postali mrzli?" A spomnil se je, da mrtvi ljudje ne smejo govoriti, zato je obdržal jezik za zobmi. Popotniki so se naposled zedinili, da je mož mrtev. Zadeli so si truplo na rame, da bi ga odnesli na pokopališče in pokopali. Niso še dolgo bodili, ko so dospeli do križpotja. Ponovno se je med njimi vnel prepir, tokrat o tem, katera cesta pelje proti pokopališču. Nasredin se je zadrževal, kolikor je mogel, a nazadnje se ni mogel več premagati in je rekel: "Dovolite gospodje, pot, ki vodi do pokopališča, je na vaši levi. Vem, da se od mrtvih ne pričakuje, da bi govorili, a pravilo sem prekršil samo tokrat in zagotavljam vam, da ne bom več izustil niti besede." Nauk zgodbice: Kadar resničnost trči ob okorelo prepričanje, resničnost potegne krajši konec. (Anthony de Mello: Zrna modrosti iz svetovnih verstev) V pripravah na oktobrsko številko SNEŽNIKA sem prejela naslednje pismo: Spoštovana urednica, menim, da bi bilo dobro v SNEŽNIK napisati tudi iskrice modrosti kot tudi iskrice, ki nas spravijo v nebrzdan smeh. Poskusi pa bomo videli, kako se bodo bralci odzvali, ko bodo malo pokukali ven iz svojih skrbi in sivega vsakdana... Bralka N.V. je poleg pisma poslala tudi pričujočo zgodbico in izbrane misli Kahlila Gibrana. V prvem hipu sem obstala češ, kaj na počnem s tem. SNEŽNIK je časopis, ki opisuje dogodke in ljudi iz domačega kraja. Misli in modrosti pa, čeprav iz vsega sveta, se nekako ne ujemajo z opisi problemov našega vsakdana, sklepi občinskega sveta in pregledom športnih dogodkov v domači tretji ali ne vem kateri ligi. Po drugi strani pa je uredništvo časopisa povabilo bralce k sodelovanju in pismo naše bralke je bilo pač samo še en odziv na naše povabilo. Kot ste, oziroma še boste opazili, smo v SNEŽNIKU okorela prepričanja o tem in onem popravili in našli prostor in način, kako vanj vključiti tudi marsikaj, kar ni bistriško, jelšansko, brkinsko, podgrajsko, kneško ali kočansko, vendar kljub temu lahko zagotovo trdimo, da je, čeprav na drugačen način povedano, kljub vsemu tudi naše. Ne bodite kot Nasredin in ne držite se preveč prepričanj, ki so nastala, kdo ve kdaj in zakaj. Ozrite se in verjetno boste v življenju, ki vas obkroža, naleteli na marsikaj novega, zanimivega in predvsem resničnega. Pustite se prepričati resničnosti. K. M. is 33. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA ILIRSKA BISTRICA JE IMELA KAR ŠTIRI NADALJEVANJA. ZADNJE JE BILO V PONEDELJEK, 27.0KT0BRA, KO JE BILA SKLICANA TUDI IZREDNA SEJA. NA NJEJ SO OBRAVNAVALI IZLOČITEV KRAJEVNE SKUPNOSTI PODGRAD IZ SESTAVA OBČINE ILIRSKA.BISTRICA IN VOLITVE ELEKTORJEV V DRŽAVNI SVET (več o tej seji v prihodnji številki SNEŽNIKA). Po tretjem nadaljevanju 33. seje, ki je bilo v sredo, 22. oktobra, so svetniki točko dnev-nega reda, in sicer predlog dodelitve oziroma razpisa sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Ilirska Bistrica, obravnavali v ponedeljek, 27. oktobra. IMENOVANJE V. D. DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA KRAŠKE LEKARNE Občinski svet kot ustanovitelj javnega zavoda Kraške lekarne je na pobudo župana občine Ilirska Bistrica pripravil predlog vršilca dolžnosti direktorja te ustanove, ker je sedanja direktorica na porodniškem dopustu. Župana in občinsko upravo je namreč zaskrbel odnos sveta Kraških lekarn do ustanovitelja (občina II. Bistrica) in to predvsem zato, ker so dosedanji v.d. direktorici Kraških lekarn brez vednosti ustanovitelja izvolili namestnika, ki sedaj opravlja to funkcijo. Ker se mandat v.d. direktorice izteka, so svetniki občinskega sveta na to funkcijo predlagali mag. Zlatka Jenka, predlog pa naslovili nasvet Kraških lekarn. ZDRAVSTVO IN PODELITEV KONCESIJ Na 33. seji občinskega sveta so obrav-navali tudi problematiko zdravstva in podeli-tev koncesij za opravljanje zdravniške službe. Občinski upravi in bistriškemu Zdravstve-nemu domu se ni zdelo smotrno podeljevanje koncesij zasebnim zdravstvenim delavcem na področju otroške in mladinske zdravstvene dejavnosti in zobozdravstvene dejavnosti ter podeljevanje koncesij prostih obveznosti. Odbor za družbene dejavnosti pa je menil, da pri podelitvi koncesij ni potrebno postavlja-ti nobenih omejitev. Že uvod k tej točki dnev-nega reda je bil vroč, saj so nekateri poslanci zaradi sicer upravičene odsotnosti poročeval-ca k tej točki, načelnika za družbene dejav-nosti občine Ilirska Bistrica Zdravka Kirna in d i rektorice Zdravstvenega doma dr. Ivice Smajla, želeli to točko premestiti na naslednjo sejo. Tako so prvo obravnavo svetniki dejan-sko končali, še preden so jo začeli, saj so člani občinskega sveta iz Zveze za Primorsko in nekateri drugi svetniki iz Slovenske ljudske stranke sejo iz protesta zapustili. Posamezni bistriški svetniki niso proti zasebnemu opravljanju zdravniške službe, ampak proti nekaterim zdravnikom, ki so zaprosili za dodelitev koncesije. Ob koncu razprave na drugem nadaljevanu 33. seje so svetniki iz stranke Zveze za Primorsko s pomočjo svetnikov iz Slovenske ljudske stranke uspeli za en glas zavrniti predlog občinskega Odbora za družbene dejavnosti o podelitvi koncesij zasebnemu zdravniku splošne prakse dr. Draženu Trlinu in zasebnemu zobozdravniku dr. Vlatku Jakleviču. Istočasno so člani občinskega sveta izglasovali sklep o določitvi začasne mreže javne zdravstvene službe na primarni ravni v občini Ilirska Bistrica. ki so ga dopolnili s predlogi občinskega Odbora za družbene dejavnosti, v katerem je zagotovo najpomembnejše določilo ureditev pogojev za javni razpis za podeljevanje koncesije. Na ta način in v skladu s prej omenjenim sklepom so svetniki kasneje razpisali nov oziroma kar prvi iavni razpis za podelitev koncesij v zdravstvu. Razprava o problematiki zdravstva je s tem vsaj do konca leta zaključena, toda problemi so ostali, pritiski za izdajo koncesij pa se bodo povečali. INDUSTRIJSKA CONA, REKONSTRUKCIJA CESTE IN SVIŠčAKI Svetniki so na 33. seji obravnavali tri pomembne ureditvene načrte, in sicer: osnutek odloka o ureditvenem načrtu za obrtno industrijsko cono Trnovo, lokacijski načrt za rekonstrukcijo dela magistralne ceste M-10 in osnutek zazidalnega načrta za turistično območje Sviščaki. Sprejem teh načrtov je po precej dolgi javni obravnavi in pripravi postal nujen za nadaljnje posege v prostor. Občinska uprava je po zbiranju pripomb iz javne obravnave pripravila osnutek ure-ditvenega načrta obrtno industrijske cone Trnovo. Predvidena so tri območja: industrijsko proizvodni sektor, območje za servise, skladišča, trgovino in oskrbo ter športnorekreacijsko območje. Lastniki sosednjih zemljišč so zaradi neskladja ureditvenega načrta z zemljiškoknjižnim stan-jem, zahtevali zavrnitev načrta in ponovno pripravo dokumentov. Za to bi bilo potrebno najmanj eno leto. Svetniki so ob koncu razprave vseeno sprejeli osnutek odloka o ureditvenem načrtu. Občinska uprava bo podane pripombe na ureditveni načrt upoštevala v spremembah omenjenega načrta. Predlagani in sprejeti lokacijski načrt predvideva rekonstrukcijo magistralne ceste od železnega mosta mimo nove bencinske črpalke do križišča pri hotelu Turist. V načrtu za izgradnjo povezovalne ceste med magistralno cesto M-10 in regionalno cesto proti Knežaku so svetniki črtali povezovalno cesto, ki je bila predvidena kot del obvoznice mimo mesta. Ker bi bila cesta speljana v neposredni bližini Transporta, je to podjetje predlagalo spremembo lokacije ceste, saj bi obstoječa variana onemogočila prostorsko širjenje podjetja. Izgradnja le-te bo upoštevana v celoviti rešitvi obvoznice mesta Ilirska Bistrica. Že nekaj let občinska uprava poskuša dokončati delo, začeto v osemdesetih letih, ko so se na takratni občinski skupščini odločili za turistični razvoj Sviščakov. Snovalcem za-zidalnega načrta se postavljajo po robu last-niki počitniških vikendov, ki so proti predlaganim spremembam. Po zanimivi razpravi so svetniki sprejeli sklep o popravku osnutka sprememb in dopolnitvi zazidalnega načrta za območje Sviščakov. OTROŠKO VARSTVO Ob koncu drugega nadaljevanja 33. seje so na občinskem svetu razpravljali tudi o problematiki otroškega varstva v občini Ilirska Bistrica. Razprava še ni končana, saj so s skle-pom zadolžili občinsko upravo, da do decem-brske seje pripravi poročilo in konkreten program racionalizacije in sanacije otroškega varstva z vso problematiko. Svetniki so namreč v pripravljalnem gradivu pogrešali predvsem načrt za reševanje te problematike, zato so tudi zavrnili predlagane sklepe o oblikovanju cen vzgojnovarstvenih storitev v občini Ilirska Bistrica in o odobritvi adaptacije kuhinje v trnovskem vrtcu. Svetniki bodo problem otroškega varstva najprej rešili v osnovi, šele nato bodo obravnavali adaptacijo kuhinje. ADAPTACIJA KNJIŽNICE Občina za pokritje investicije za adap-tacijo knjižnice Makse Samsa nima zagoto-vljenih zadostnih finančnih sredstev, država pa je zahtevala za odobritev svoje pomoči sklep občine o začetku gradnje. Na 33. seji je končno prišlo do uskladitve zahtev svet-nikov in zakonskih možnosti za prikrito zadolževanje občine. Tako so svetniki sprejeli prvo varianto izgradnje nadomestne gradnje prizidka h knjižnici in adaptacijo obstoječih prostorov. Predviden začetek gradnje je to jesen, konec pa načrtujejo do aprila leta 2000. Odobrenih je 123 milijonov in 400 tisoč tolarjev, v prvi fazi pa bodo za nadomestno gradnjo porabili 85 milijonov. Ostalo razliko do predvidene višine investicije bo občinski svet odobril šele po vmesnem poročilu o poteku izgradnje in realiziranih sredstvih Ministrstva za kulturo RS. Seveda bo adap-tacija v knjižnico povlekla za seboj vsa raz-položljiva investicijska sredstva za kulturno dejavnost v občini Ilirska Bistrica, razen strogo namenskih sredstev Ministrstva za kulturo. Poleg tega pomembnega sklepa je občinski svet na predlog nekaterih svetnikov sprejel še odbora za dopolnitev gradbenega izgradnjo knjižnice, saj so menili, da je bil prvotni odbor prešibak za normalno vodenje te zahtevne investicije. OPROSTITEV PLAČILA PORABE VODE Svetniki so na 33. seji obravnavali zahtevek župana za oprostitev plačila porabe vode podjetju Lesonit do konca leta 1997. O tem zahtevku so svetniki že razpravljali, vendar so ga vrnili v obravnavo matičnemu Odboru za komunalo in promet. Le-ta je predlagal, da se v sedanji situaciji prošnji Le-sonita in zahtevku župana ne ugodi, še posebno ne na račun povišanja cene vode za ostale porabnike, kar bi povečalo stečajno maso Lesonita. Zato so svetniki sprejeli sklep, da se Lesonitu odloži plačilo vode le do konca novembra, v tem času pa morajo župan in pristojne občinske službe pripraviti predlog za celovito rešitev tega problema. Za premostitev likvidnostnih težav Komunalnega stanovanjskega podjetja, ki so nastale zaradi odložitve plačila vode, so svetniki temu po-djetju odobrili manjkajoča sredstva iz ob-činskega proračuna. ČLANI OBČINSKEGA SVETA SO SPREJELI IN OBRAVNAVALI ŠE NASLEDNJE ZADEVE: 1. Imenovali so predstavnike občinskega sveta v svete javnih zavodov. 2. Sprejeli so pravila za izvolitev pred-stavnikov (elektorjev) v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandi-data za člana državnega sveta. Po 3. Sklep o uveljavitvi predkup^ pravice za nezazidljiva stavL _ zemljišča, kateremu so dodali ', ' nezazidljiva kmetijska zemljišča, je 1 na predlog občinske uprave sprejet za'8, jd uskladitve z novim Zakonom o stavb^, ^ zemljiščih. Po zakonu ima občina ^ država predkupno pravico nezazidljivem zem-ljišču, na katere"1 ^ ■ s prostorsko izvedbenim akt° (j predvidena gradnja objektov jaV infrastrukture in objektov družbenega? mena. f i 4. Ponovno so obravnavali čist°IL Po-slovnika o delu občinskega sveti ^ je bil o-bravnavan že na 32. sej’1' } zavrnjen zaradi neustreznega 14. cl c poslovnika, ki govori o sklicevanju ’ . ^ občinskega sveta. Svetniki so t° sprejeli variantni predlog statuta ^ pravne komisije, ki ustrezno d° ■ *■ sporni člen in nato tudi potrdili čis,0K poslovnika. Le-ta bo pričel vej petnajsti dan po objavi v Ura" objavah. (l: 5. Sprejeli so premoženjsko bil3 i občine na dan 31.12.96 v višin' milijona tolarjev. J 6. Občinski svet je po krajši raZp^ sprejel sklep o sprejetju H dokumentov občine, ki bo om°£° Jan* 'i dopolnitev osnutka dolgoročnega P' ^ le-tega pa mora po spre-jetju i, občinskem svetu obravnavati še ^ Republike Slovenije in ga potrditi- j na to bo mogoče omenjeni os" preimenovati v predlog in ga obja* * * * v’ uradnih objavah. Marca prihodnjega leta, bo začela predvidoma delovati nova čistilna naprava, odpadne vode podjetja TIB PETROL Transport pa bodo zadovoljile tako kemičnim kot biološkim standardom o čistosti odpadnih voda. Osnovna dejavnost delniške družbeTIB PETROL Transport iz Ilirske Bistrice je cestni transport tekočih tovorov. Za opravljanje osnovne dejavnosti imajo organizirano kompletno vzdrževanje s posebnim poudarkom na kvaliteti in varnosti. Poleg splošnega vzdrževanja potrebujejo za opravljanje te dejavnosti tudi pralnico za zunanje in notranje pranje avtocistern. V državah zahodne Evrope so takšne pralnice zelo pogoste, v Sloveniji in na področju nekdanje Jugoslavije pa je njihova pralnica edina. Sedaj v pralnici zagotavljajo učinkovito pranje vseh skupin cestnih tovornih vozil, tehnologija pranja pa omogoča zunanja pranja, notranja pranja cistern, pranja podvozij in kabin vseh tovornih vozil. V pralnici se zaradi specifičnih značilnosti, ki veljajo za to dejavnost, srečujejo s težko rešljivimi problemi ustrezne tehnologije pranja cistern. Tovori, ki se prevažajo v avtocisternah, so lahko organske ali anorganske snovi ali naftni derivati, zato postane čiščenje odpadnih vod zelo zahtevno. Z dosedanjimi izkušnjami in pridobljenim znanjem so dosegli, da njihova pralnica za tovorna vozila dosega zadovoljive rezultate glede kvalitete samega pranja in količine porabljene vode. Koncentracija škodljivih snovi v odpadnih vodah pa je nad dopustno in kot je dejal Edo Ujčič, pomočnik direktorja v podjetju Transport, se že nekaj let ubadajo z načrti za izgradnjo kemične čistilne naprave. Tako so že leta 1994 naredili pilotski preizkus izbrane čistilne naprave, naslednje leto so izdelali investicijsko sanacijski program obnove pralnice in izdelavo čistilne naprave. Ob lastninjenju podjetja v letu 1996 so oblikovali dolgoročne rezervacije za ekološko sanacijo, z letošnjim letom pa sta se začela priprava in zbiranje tehnološke in gradbene dokumentacije. Gradbena dela za izgradnjo čistilne naprave so stekla v oktobru. Predvideni konec vseh del z montažo opreme bo v marcu naslednjega leta. Izvajalec gradbenih del za izgradnjo čistilne naprave je SGP Primorje iz Ajdovščine, čistilna naprava pa je izdelek nizozemskega podjetja Nijhuis VVater Tehnology, je dejal Jože Frank, vodja Sektorja za vzdrževanje na podjetju TIB Transport. O samem delovanju čistilne naprave pa je dejal, da bodo odpadne vode iz pralnice preko že obstoječih zbirnih bazenov vodile v nov zbirni bazen, kjer bodo dobili z mešanjem čimbolj izenačen vzorec odplak. Te odjrlake bo čistilna naprava v postopku kemičnega čiš- čenja razdvojila na zrnati m flokule in odpadno vodo ali °r” del odpadka. zb* -/ Zrnati del odpadka se bo z posebnem, manjšem bazenu, I $ v postopku, imenovanem solo Ji (postopek obdelave mulja z aj? tfjf še dodatno nevtralizirano. Tako ^ pesek ali mulj bodo spravili ^ ^/ nike kot navadni odpadni grad e je terial, kar pomeni, da bo ta 0 popolnoma neoporečen. čis1" Organski del odpadka 'z^og0< naprave bi, v kolikor bi bilo to1 }\ lahko vodili v mestno čistilno na(/ t/UUIII VllltjblllUUDU"- p|f Mesto Ilirska Bistrica čistilne pf žal še vedno nima, zato so se n1 športu odločili, da bo organski o $ iz čistilne naprave vodil v p°se zen za biološko čiščenje, kje' ^ datkom posebnih bakterij in ^ £<\°' dosežena biološka neop° . odpadkov. Ksenijo M°fl‘ "Podlagi 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS 35/85) in /,er 56. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Ur. I. RS / 94) in določb Statuta Krajevne skupnosti Podgrad je svet KS °^grad na seji dne 14. oktobra 1997 sprejel 'Klep Razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samo- ^PEVKA v DENARJU ZA NASELJA PODGRAD, PODBEŽE IN AC|CE V KRAJEVNI SKUPNOSTI PODGRAD. '■čl J °brnočje naselij Podgrad, Podbeže in Račiče v Krajevni skupnosti 3(Vad se razpiše referendum o uvedbi samoprispevka v denarju ., lnanciranje naslednjih programov: Ta naselje Podgrad: pakiranje vaških poti 3 novo kanalizacije 3 novo vodovoda reditev javne razsvetljave i !.u§a ureditvena dela j a naselje Podbeže 'do. 'graditev športnega igrišča in začetek gradnje vaškega doma 3reditev kanalizacije ^Pravilo vaških poljskih in gozdnih poti Menjava križnih znamenj editev javne razsvetljave Racija divjih odlagališč ewifikacija cerkve j editev pokopališča v naselju Hrušica p |radnja vodovoda Harije - Zaliče a naselje Račiče ^novavodovoda d itev prostorov za potrebe vaške skupnosti n°va kanalizacije pakiranje vaških poti ■ itev javne razsvetljave u§a ureditvena dela ^računska vrednost programov znaša: za naselje Podgrad <^1.000 SIT, za naselje Podbeže 17.315.000 SIT in za naselje ^ ""e 30.000.000 SIT. Potrebna sredstva za izvedbo programov bodo Javljena iz sredstev samoprispevka, iz proračuna občine in ublike ter iz drugih virov. J^retne programe dela za posamezno leto sprejme vaški svet v Sr|osti od razpololjivih sredstev. Programe potrdi svet KS, o njih Se Vaščane obvesti na krajevno običajen način. člen l^endum bo v vseh treh naseljih v nedeljo, dne 23. novembra > od 07. do 19. ure na glasovalnem mestu: v naselju Podgrad v šoli Podgrad; v naselju Podbeže v stanovanjski hiši Ivana • UUgldU, V IICISCIJU I v JIUMUVUMJJIVI I M JI I v UMU Lniana/ Podbeže 1/A in v naselju Hrušica, v prostorih vaške Mosti 4. člen Sredstva samoprispevka se bodo zbirala na zbirnem računu za vsako vaško skupnost posebej. Z njimi bodo v skladu s programom razpolagale vaške skupnosti. O realizaciji programa in porabi sredstev samoprispevka bo razpravljal in ga odobril svet KS. Svet KS bo najmanj enkrat letno poročal vaščanom o izvedbi posameznih programov in o prilivih in odlivih sredstev. Poročanje se opravi na zboru vaščanov ali na krajevno običajen način obveščanja. 5. člen Samoprispevek bo uveden za dobo pet (5) let in sicer od 1.1.1998 do 31.12.2002. 6. člen Samoprispevek bodo plačevali občani, ki stalno prebivajo na območju naselij Podgrad, Podbeže in Račiče, in sicer: - vsi zaposleni po stopnji 2% od neto plače in prejemkov, ki imajo značaj plače; - podjetniki posamezniki in drugi zavezanci, ki imajo stalno prebivališče ali sedež dejavnosti v naselju Podgrad, Podbeže in Račiče po stopnji 2% od neto zavarovalne osnove; -zavezanci, ki prejemajo pokojnine, razen tistih, katerih pokojnina je nižja ali enaka znesku najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo - po stopnji 2% od izplačane pokojnine; - zavezanci plačila davkov in prispevkov iz katastrskega dohodka v višini 4% od katastrskega dohodka; - zavezanci, ki imajo v tem času dohodek iz dveh ali več virov, plačujejo samoprispevek iz vsakega vira posebej; - zdomci, ki so zaposleni v tujini, imajo pa stalno prebivališče v naselju Podgrad, Podbeže ali Račiče plačajo samoprispevek po stopnji 2% od neto letnega dohodka v RS. Ta samoprispevek se obračuna in plača v tekočem letu za preteklo leto, ko so znani podatki za odmero samoprispevka; - lastniki gospodarskih poslopij, stanovanjskih stavb, počitniških hiš, poslovnih prostorov, in imajo stalno bivališče izven naselij Podgrad, Podbeže in Račiče, plačajo samoprispevek v višini 2% od neto letnega osebnega dohodka v RS. Ta samoprispevek se obračuna in plača v tekočem letu za preteklo leto, ko so znani podatki za odmero samoprispevka. 7. člen Samoprispevek obračunavajo in odtegujejo podjetja, zavodi, zasebni delodajalci in drugi izplačevalci plač, nadomestil, pokojnin in dajatev, ki imajo značaj osebnega prejemka. Kmetom in obrtnikom ter samostojnim podjetnikom bo obračunaval in izterjeval samoprispevek DURS, Davčni urad Postojna, Izpostava Ilirska Bistrica. Samoprispevek zavezancev iz predzadnje in zadnje alinee 6. člena bo obračunala KS Podgrad. 8. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialnovarstvene pomoči, otroških dodatkov, invalidnin, štipendij učencev, dijakov in študentov na proizvodnem delu oziroma delovni praksi, od regresa za letni dopust, od jubilejnih nagrad in odpravnin. 9. člen Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v volilnem imeniku, imajo stalno bivališče v naselju Podgrad, Podbeže in Račiče in so starejši od 18. let, oziroma 15. let, če so zaposleni. 10. člen Referendum vodi volilna komisija KS Podgrad, izvedejo pa ga posamezni volilni odbori. Pri svojem delu oba organa smiselno uporabljata določila zakona o volitvah in zakona o referendumu in ljudski iniciativi. 11. člen Nadzor nad zbiranjem, uporabo in gospodarjenjem s sredstvi s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja Svet KS in vaške skupnosti. 12. člen Na referendumu bodo glasovali občani neposredno in z glasovnicami. Na glasovnicah je naslednje besedilo: Občina Ilirska Bistrica KRAJEVNA SKUPNOST PODGRAD GLASOVNICA Na referendumu dne 23.11.1997 za uvedbo samoprispevka v denarju za dobo 5. let to je od 1.1.1998 do 31.12.2002, v naselju (navesti naselje) za sofinanciranje programa (navesti ustrezen program) GLASUJEM ZA PROTI uvedbo samoprispevka uvedbi samoprispevka Tisti, ki glasuje, izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo "ZA", če se strinja z uvedbo samoprispevka, oziroma "PROTI", če se z uvedbo samoprispevka ne strinja. 13. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Podgrad. 14. člen Zavezancem se plačani zneski samoprispevka odštejejo od osnove za odmero dohodnine (Ur. I. RS 48/90 in 34/92). 15. člen Poročilo o izidu referenduma in po uspešno opravljenem referendumu tudi sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka se objavita v Uradnem listu RS. 16. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu RS in na krajevno običajen način ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. v Predsednik St. 60/97 sveta KS Podgrad Datum: 14.10.1997 Drago Jagodnik ^ V tem mandatu se je formiral Klub primorskih 'n ancev, ki na prostovoljni osnovi združuje poslanke ri^°S*ance' k’ 80 bili izvoljeni v državni zbor na v ®rskem, oziroma v 2. volilni enoti ter v 11. okraju '*ne enote - Idrija. ^I^Haorske so bili izvoljeni naslednji poslanci in l^r'j Aurelio, Koper n S'P Bajc, Postojna o° erto Batteli, Izola ,am° Bevk, Idrija V|dn Božič, Tolmin adirmir Čeligoj, Ilirska Bistrica Gasparini, Izola x Hvalica, Solkan , a8° Jelinčič, Piran I® Sander Merlo, Postojna g a Okretič Salmič, Koper . 0riJt Pahor, Nova Gorica , nez Podobnik, Cerkno ^arJan Podobnik, Cerkno &r V?.r'n ^erč°n, Sežana anko Tomažič, Vipava.se klubi Nepisano pravilo kluba je, daje sklic sej kluba vedno v enem izmed primorskih krajev, tako da se klub sestaja vedno v drugem kraju. Klub primorskih poslancev je imel prvo sejo 2.6.1997 v Izoli, sledila je seja v Novi Gorici, nato v Sežani in zadnja v Zemonu pri Vipavi. Običajno so na sejo kluba poleg poslancev vabljeni tudi ministri, ki izhajajo s Primorske ter minister pristojnega ministrstva, na katerega se vsebinsko navezuje obravnavana tematika na seji, ter župani primorskih občin. Na vsaki seji kluba se obravnava eno od aktualnih problematik, ki zadevajo primorski prostor. Tako smo na prvi seji kluba obravnavali predlog Zakona o lastninjenju igralnic. Glavnina igralnic v Sloveniji je na Primorskem, predlog zakona pa je bil obravnavan in sprejet na junijski seji državnega zbora. Na naslednji seji je Klub primorskih poslancev obravnaval možnosti izločitve in osamosvojitve Komercialne banke Nova Gorica od Kreditne banke Maribor. Na tretji seji je tekla beseda o obmejnem območju in približevanju Evropski uniji. Z ukinitvijo meja ob vstopu v Evropsko unijo bo nastala v obmejnem območju Slovenije z Italijo in Avstrijo popolnoma nova situacija, prav tako pa tudi na ostalih mejah Slovenije. Odpadle bodo carinske službe, policijski nadzor meje, špedicije ter cela veriga drugih spremljajočih dejavnosti. Klub primorskih poslancev je ocenil, da mora vlada Slovenije že sedaj narediti analizo in pripraviti programe prezaposlovanja in ustvarjanja novih delovnih mest za tiste ljudi, ki bodo s spremembo položaja na obmejnem območju najbolj ogroženi. S postopnim prebliževanjem naše zakonodaje evropski je potrebno vzporedno pripravljati in izvajati programe razvoja obmejnega območja. Številčnost poslancev Primorske v državnem zboru predstavlja dokajšnjo politično moč, zato je pomembno njihovo enotno mišljenje in zagovarjanje ključnih vprašanj Primorske in njenih vitalnih programov. Poslanec državnega zbora RS Vladimir Čeligoj ENERGETIKA r -a r^J' ENERGETSKO SVETOVALNE PISARNE V SLOVENIJI • AKTIVNA SVETOVALNA PISARNA @ SVETOVALNA PISARNA načrtovana v letu 1997 ■ IZPOSTAVA S VETO'VALNE PISARNE Za uspešno vodenje projekta energetskega svetovanja, ki deluje v okviru Ministrstva za gospodarstvo RS in ga to ministrstvo tudi financira, je predvideno 30 energetsko svetovalnih pisarn, ki naj bi bile enakomerno porazdeljene po Sloveniji. Vse ne bodo imele statusa aktivna sve-tovalne pisarne, del teh pisarn bo imel status izpostav. Tako smo doslej imeli najbližjo svetovalno pisarno v Cerknici, ki pa je izpostava lju-bljanske pisarne. Potem, ko postojn-ska občina ni dovolj resno pristopila k odpiranju take pisarne, se je naši občini ponudila enkratna priložnost. Čeprav v preteklosti ni bilo tako, so se tokrat naši vodilni ljudje na občini obnašali drugače. Ponudbo, ki so jo dobili iz projekta ENSVET, so z ve-seljem sprejeli in takoj poiskali še kandidate za energetske svetovalce. Na podlagi testiranj sta bila dva kandidata povabljena na usposabljanje za energetske svetovalce. Oba sta uspešno opravila usposabljanje in preizkus znanja ter pridobila licenco za energetskega svetovalca. Tako je bil izpolnjen še en pogoj za odprtje pisarne. Potrebno je bilo poiskati samo še ustrezen prostor. Kljub velikim prostorskim težavam se je zaradi I pozitivnega odnosa župana, tajnih predvsem pa velike angažiran vodje oddelka za gospodar^1 gospe Nevenke Tomšič, našel ustrt zen prostor v provizoriju. Ust n eZ|,c so ga uredili in opremili v sklad1*' zahtevami vodstva ENSVETA. d"3 *, H| je bilo že v septembru t.l. vse p pravljeno za odprtje pisarne, kar P 'T se je zgodilo v petek, 17.10.199 tir Svečani otvoritvi energetsko5'. Pri tovalne pisarne so poleg vodiljbii ljudi v občinski upravi z župan' na čelu prisostvovali še drž3 \ sekretar za energetiko, gospod A11 'e RS Z' KOVŠE, direktor Agencije , fev''A Franc BERAVS, in vodja ENS^Ji učinkovito rabo energije, g° sp" lil ridllL DLi\AV J, III VUUJd Ul'- ; i- gospod Matjaž MA-LOVRH- ^ 4 otvoritvi so bili tudi nekat podjetniki in gospodar-stvenR . naše občine, ki so z vplivnimi lju iz državne uprave pogovor1 problemih, s katerimi vsakodnevno srečujejo. . (. Pisarna v Ilirski Bistrici je d° ... status aktivne svetovalne pisarlie^ se je priključila 24-tim pisarnami po Sloveniji že delujejo. Od pisarn, ki so predvidene za og „ v letošnjem letu, pa je bila n‘ odprta prva. Po oceni g°5P « Malovrha je to ena izmed \ ' urejenih pisarn. Ekološki razlogi, boljši izkoristki, enostavnejša uporaba in veliko večja funkcionalnost so glavni razlogi, ki nas spodbujajo k uporabi kurilnega olja ali plina kot osnovnega kuriva. Najnovejši kotli na kurilno olje ali plin so veliko boljši, kot so bili nekoč. Pri nas so še vedno najbolj razširjeni klasični kotli s tlačnimi gorilniki. Iskoriščanje vsakovrstnih goriv za ogrevanje je povezano z določenimi izgubami in onesnaževanjem okolja. Moderen sistem ogrevanja pomeni zmanjšanje toplotne izgube ogrevalnega sistema in onesnaževanja okolja. 1. Na začetku si oglejmo lastnosti posameznih vrst kotlov, ki so najpogosteje nameščeni v naših kurilnicah. Jekleni kotli so lahko najrazličnejših oblik, konstrukcijsko so si zelo podobni in imajo široko območje moči. Osnovna tehnologija so varjene jeklene plošče. Praviloma imajo vertikalne stene, tako je možno obratovanje tudi pri nižjih dimnikih. Kurimo jih s tekočimi ali trdnimi gorivi. So razmeroma lahki, primerni za višje temperature, toplotne moči jim ne moremo spreminjati in radi pre-rjavijo. Za uporabo dveh različnih vrst goriv ima lahko kotel dve zgorevalni komori. 2. Jekleni kotli so specialni; v njih kurimo na olje, plin ali trdo gorivo. Kurišče oz. zgorevalni prostor je prilagojen plamenu in ima sevalni in konvektivni del v katerem se izkoristi toplota dimnih plinov, ki bi sicer šla skozi dimnik na prosto. Bojler za toplo sanitarno vodo ponavadi ni vgrajen v ta kotel in je zato opremljen z ločenim hranilnikom za toplo sanitarno vodo. Temperatura vode v kotlu je ponavadi okoli 80 do 90 stopinj Celzija. Nižji temperaturni nivo ponavadi dobimo, če imamo ob kotlu še mešalni ventil. Tako je voda v kotlu ogrevana na 90 stopinj Celzija, v ogrevalnem sistemu pa je nižja. 3. Nizkotemperaturni kotli so kotli s spremenljivo temperaturo vode. To so kotli, pri katerih je najvišja temperatura 95 stopinj Celzija, glede na zunanjo temperaturo pa se lahko zniža pod 40 stopinj Celzija, pri čemer ne pride do nizkotemperaturne kondenzacije in poškodbe kotla. Na ta način se zelo zmanjšajo izgube. Glavne prednosti tovrstnih kotlov so: ■ manjše izgube dimnih plinov, ker se njihova temperatura niža sorazmerno s temperaturo vode v kotlu • manjše izgube pri prekinjenem obratovanju • boljši celoletni izkoristek. 4. Kondenzacijski kotli se uporabljajo v nizkotemperaturnem ogrevalnem sistemu. Značilno zanje je, da izkoriščajo kondenzacijsko toploto. Kondenzacija je lahko delna ali popolna, v samem kotlu ali v dodatnem prenosniku toplote. Izkoristek tovrstnih kotlov je lahko večji od 100%, potreben pa je poseben dimnik. Ti kotli so ekološko najbolj ustrezni, ker imajo visoke izkoristke in najmanj škodljivih snovi v dimnih plinih. Posledica boljšega zgorevanja v modernih kotlih je, večja relativna vlaga v dimnih plinih. Zaradi prehoda na sodoben način kurjenja, prihaja v dimniku do kondenzacije vroče vodne pare ob hladnih stenah dimnika, kar povzroča velike poškodbe na dimnikih. Kondenziranje je najbolj intenzivno v poletnih mesecih, ko kurimo le enkrat na dan za ogrevanje sanitarne vode. Dimnik namreč v teh mesecih nima akumulirane toplote, ki bi zvišala površinsko temperaturo dimnika nad temperaturo rosišča vodne pare v dimnih plinih. Pri prehodu na sodoben način ogrevanja moramo obvezno preveriti ustreznost našega dimnika, saj si v nasprotnem primeru lahko prikurimo velike stroške s prepozno sanacijo očrnelega dimnika in stanovanja. Prvi znaki našega neznanja pa se žal pojavijo že po eni ali kvečjemu dveh ogrevalnih sezonah. Izgube ogrevalnega sistema predstavljajo izgube toplote v dimnih plinih, izgube toplote po cevni mreži do ogreval in izgube v kotlu zaradi mirovanja. Glede na starost in velikost kotla se izgube toplote v dimnih plinih gibljejo tja do 18%. Približno 10% toplote izgubimo pri prenosu toplote po ceveh do ogreval. Izgube zaradi mirovanja kotla, ki jih radi poimenujemo tudi izgube pripravljenosti kotla za obratovanje, nastanejo zaradi oddajanja toplote skozi površine kotla v okolico in ohlajevanja kurišča skozi dimnik, kadar gorilnik ne obratuje. Znašajo tudi do 20% od pridobljene toplote v ogrevalni sezoni. Zanima nas, kako lahko vplivamo na zmanjšanje teh izgub? Izgube toplote v dimnih plinih so tem višje, čim višja je temperatura dimnih plinov, ki jih odvajamo v okolico in tako ogrevamo zrak, ne pa hiše. Zmanjšamo jih lahko s pravočasnim čiščenjem notranjih površin kotla, z zniževanjem temperature dimnih plinov in dobro reguliranim in nastavljenim gorilnikom. Izgube v cevni mreži zmanjšamo, če le-ta ni preveč razvejana v prostorih, ki niso ogrevani. Cevi v teh prostorih dodatno dobro izoliramo. Pomembno je tudi, da teh cevi ne speljemo ob zunanjih stenah. Izgube zaradi mirovanja kotla lahko zmanjšamo tako, da zagotovimo dobro izolacijo njegovih površin, znižamo temperaturo v kotlu, ga postavimo v prostor, kjer je potrebno ogrevanje, izberemo kotel in gorilnik tako, da bo obratovalni čas gorilnika čim daljši, s prilagojenim nočnim obratovanjem in da bo kurišče kotla čimbolj zrakotesno, kadar gorilnik ne deluje. S tovrstnimi ukrepi lahko toplotne izgube zmanjšamo pri- J ' bližno za 8%. Letni izk°rl sistema za ogrevanje je pomeE1 ^ »i podatek, ki uporabniku P°ve-eIT! likšen del goriva je bil pretV01^, koristno toploto za ogteV‘ f(le Pomembna pridobitev m° |etii' . ogrevalne tehnike je višji ■ izkoristek delovanja ce'°t!lriiii|" Modef lr ogrevalnega sistema, naprave, ki varčno izkorišča) ^ i rgijo, imajo okrog 90% l6tr,e -At • .1 . i:l.: P' ristke. K temu v veliki meri P'rr temp" 1 more možnost znižanja 0 ture ogrevalne vode v niz d peraturnih kotlih z običajnih na 50-75 stopinj Celzija. J' Vse, ki bi radi dobili stro neodvisen in brezplačen n zvezi z racionalno rabo en |(]i'!^ vabimo v energetsko svet° y pisarno v provizoriju občin6' yl št. 17, vsak torek in četrt6 ^ 16. in 18. uro. SVETOVALCA pff/ll' 11 ilirska Snežili^ Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067181-297, fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zeinulovič Izdajatelj: "GA Commerce", Bazovtška Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič dr. Wc*. Uredniški odbor: Dragica Prosen, ^\c. Smajla, Vojko Čeligoj, dr. Maksimil‘ian Ivko Spetič /predsednik/ Urednik in novinar: Ksenija Moniam Lektor: Nevenka Ujčič * Tehnični urednik: Raymond Fabij Tisk: "GA commerce" Ilirska Bistnca Naklada: 1400 izvodov BUB JBPBBB8BBBB oktober 1997 PO OBČINI : ■ v :: Snežnik - stran 5 . Po stečaju kmetijske zadruge JME2AD - kmetijstvo iz Ilirske 'strice leta 1992 so kmetje ilirsko-!s,riške občine ostali brez organi-,lrar|ega odkupnega mesta za svoje ['delke in proizvode ter brez organi-'anega trga za nabavo semen, jv°jii in ostalega repro-materiala. edolg0 zatem je skupina poljedel-, 'J' sadjarjev in živinorejcev ustava zadrugo BRKINI. Začetki so ,'skromni, letošnjo jesen pa je krnela zadruga BRKINI kupila kmetij-i° Predelovalni obrat ZELJARNA v Hi Bistrici, ki je bil v lasti kmetijske ,3• je nastala kmetijska '! ruga BRKINI in kdo so bili njeni ^novitelji? j '‘Čič: Naša zadruga je bila I,, ar,ov|jena 12.2.1993 s sprejetjem a o ustanovitvi zadruge. - Hnovnih članov je bilo 66, bili pa iz Vrst poljedelcev, sadjarjev in ži-a°rejcev, to je iz kmetijskih dejav-rj ki se izvajajo na področju ob-H' Do sedaj se je število članov ■jf. zPelo na okoli 80 in upam, da se ' iJs še Povečalo, saj kmetje lahko 1 B e$no delajo in poslujejo samo, če rL°|no in organizirano nastopajo na ^afen/ so vaši cilji? tje|s 'čič: Naši cilji so oživiti polje-|^tvo in sicer pridelavo in prede-1 ir^ Zelja, krompirja in vrtnin, ki so Bo Zar|imive. Živinorejcem želimo °dk°t0Viti ocikup govedi in drobnice, »0 Up rT|leka ter dolgoročno tudi nje-Bo° prede|avo. Za sadjarje bi radi .^ilj odkup in prodajo sadja ter oskrt|tev Primerne hladilnice. Našo s0d zmpro-materialorn bomo poli^ in odprli diskontno pro-i0d ?°' Urediti pa nameravamo tudi Jpr0°^n° skladišče. Za kmetijske , lj4vj| °de visoke kvalitete bomo uve-' 'n registrirali blagovno znam- : čfste se odločili za nakup Hop - ' saj je to za vas %„,$.en finančni pa tudi razvojni \Qa,'.^ai načrtujete s tem na yPr'd°bljenim objektom? x VCIC: Pred nakupom ZELJARNE pr0(ja-s^adišču v Ulici Nikole Tesle Seti'9 ' potreben repromaterial za pride/i^tV° 'n odkupovali kmetijske stora e: faradi neustreznega pro-^ariomISrn° mogli nuditi svojim S kreu-VSe8a, kar bi jim sicer lahko. *°larje 't0m v višini 20 milijonov |b|j V' ki smo ga dobili pri Novi H,' Hi banki, smo si omogočili (p Oljarne. v n6pr^V smo ZELJARNO odkupili h' spra ernem času, saj je sezona B r,a v Janja pridelkov v glavnem že l( Pred nami pa je nekaj sušnih KMETIJSTVO Wl ,/ŽJ T iv.. :-'f 3 Bi 1 : |Jjj El i mesecev, upamo, da bomo z naslednjim letom v njenih prostorih izvajali vse načrtovane dejavnosti. Poleg zeljarne, ki je za sedanje razmere prevelika, želimo razširiti obstoječi program zagotavljanja kmetijskih repromaterialov in mešanega trgovskega blaga na drobno in veliko. Poleg tega pa želimo urediti tudi obstoječi skladiščni prostor in pisarniške prostore. Želimo si, da bi se v prihodnosti ob ZELJARNI uredili zbiralnico mleka in manjšo mlekarno, ki bi lahko delovala samostojno ali pa v povezavi z večjo mlekarno. * Nakup ZELJARNE in širitev obsega vaših dejavnosti bosta vsekakor zahtevala več delovnih mest. Vičič: Glede na vse, kar smo načrtovali, nas v prihodnjih letih čaka kar precej trdega dela. V prvi fazi širjenja (ureditev skladišča, zeljarne in pisarniških prostorov ter razširitev ponudbe pri prodaji repro materiala) načrtujemo od 3 do 4 nova delovna mesta, po zadnji fazi pa predvidevamo, da bo potrebno 15 novih delavcev. Kje je prihodnost kmetijstva naše občine? Brkinski sadjarji, ki imajo približno 130 ha sodobno urejenih sadovnjakov, v katerih pridelajo 4000 t sadja, nujno potrebujejo hladilnico. Ali bi uredili v ZELJARNI tudi hladilnico za sadje? Vičič: Za sedaj je še prezgodaj karkoli napovedati. Od ustanovljene strokovne komisije bo v prihodnosti odvisno, kje bo stala hladilnica sadja. Brkinski sadjarji za svoj razvoj poleg blagovne znamke nujno potrebujejo tudi hladilnico in nosilca dejavnosti. Le tako lahko enotno nastopajo na trgu. Naša želja, seveda v dogovoru z brkinskimi sadjarji, je, da bi v obstoječi zgradbi ZELJARNE uredili hladilnico. Če bi nam to uspelo, bomo v hladilnici skladiščili sadje sadjarjev iz občin, ki pokrivajo območje Brkinov: Kozina, Divača, Pivka in Ilirska Bistrica. Vičič: Naše kmetijstvo je trenutno v izredno slabem stanju. Kmetje, ki so s stečajem KZ HMEZAD ostali sami, so nezaupljivi in se nočejo medsebojno povezovati. Organiziranega odkupa poljščin, sadja in živine ni; z odkupom mleka, ki ga vrši KZ POSTOJNA, pa velika večina kmetov ni zadovoljna. V takšnem okolju kmetje svoje pridelke in proizvode zelo slabo prodajajo, najhujše pa je, da zaradi neurejenosti in nepovezanosti sami sebi nižajo cene odkupa poljščin, mleka ipd. Uspeh in prihodnost kmetijske dejavnosti vidim samo v enotnem nastopu kmetov našega območja pri prodaji pridelkov in proizvodov doma ali v tujini in pri nakupu potrebnega repormateriala. Kmetje se morajo zavedati, da z vstopom v zadrugo postanejo njen del in da je, obratno, zadruga njihova. NEVERKE 2d Tel.: 067/55-889 Tel/Fax: 067/55-282 ČCLHAR d. o.o. PLAČILO Z GOTOVINO 45,00 5IT/I PLAČILO NA OBROKE 47,00 5IT/I HITRA DOSTAVA - UGODNA CENA Prebivalci Cankarjeve ulice so na sestanku, sklicanem v zvezi z rekonstrukcijo ulice, ponovno načeli vprašanje o sejemu v tej ulici. Čeprav je sejem lokalna posebnost, se večina vseeno sprašuje, ali je le-ta v Bistrici sploh potreben in koristen. Kdo dovoljuje in podpira sedanje nezakonito stanje brez vseh dovoljenj? Komunalni, tržni in sanitarni inšpektorji zahtevajo od vsake najmanjše trgovine ali gostinskega lokala urejeno dokumentacijo od obratovalnega, sejem pa deluje brez vseh osnovnih dovoljenj. Upravljalec sejma, komunala, si seveda ni pridobil nobenega od osnovnih dovoljenj: lokacijske dokumentacije, gradbenega dovoljenja in ureditve sanitarij. Tudi občinski svet, ki bedi nad usodo sejma, ni storil ničesar, čeprav je svetnik Vojko Tomšič zahteval, naj se zadeve končno uredijo. Trgovci se čudijo, kako je na sejmu mogoče prodajati vrsto artiklov, ki nimajo niti osnovnih de- klaracij, da o garanciji ne govorimo. Če je res, da komunala s sejmom dobro zasluži, kot je dejal tajnik KS Zmago Trebeč, potem bi si morala komunala za to dejavnost pridobiti ustrezna dovoljenja in urediti primeren prostor za dobičkonosni sejem. Najbolj pa so bili občani presenečeni, ko je tajnik KS Zmago Trebeč trdil, da je v svetu KS glavni zagovornik, da mora sejem v tej ulici ostati, predvsem član sveta iz te ulice, gospod Jože Vičič. Na njegovo zagotovilo, da bo organiziral zbiranje podpisov, naj sejem v ulici ostane, so posamezniki dejali, da bodo zbirali podpise kvečjemu za ukinitev sejma, oz. njegovo preselitev na primernejšo lokacijo in ne obratno. Na žalost je gospod Vičič sestanek prej zapustil in ni mogel svojim volilcem povedati, zakaj zastopa takšno stališče. Prebivalci Cankarjeve ulice pričakujejo, da po rekonstrukciji ulice v njej ne bo več sejma. Oktobra so se sestali prebivalci in trgovci Cankarjeve ulice. Tema sestanka? Rekonstrukcija ulice! Poleg tega pa so na sestanku spregovorili o sejmu in varnosti cestnega prometa v Cankarjevi ulici. «11 Sestanki so nevarni. Ko se nekdo odloči, da ga bo sklical zaradi obravnave posameznega problema in to naredi vsakih deset let enkrat, se mu kaj lahko zgodi, da odpre vrsto vprašanj, na katere ne dobi odgovora. Zbor prebivalcev Cankarjeve ulice je poleg ostalega odprl tudi vprašanje varnosti v cestnem prometu. Po zagotovilih načelnika za gospodarsko infrastrukturo, gospoda Franca Keša, je z rekonstrukcijo vodovoda in kanalizacije predvidena tudi ureditev pločnikov v tej ulici, da bi bila zagotovljena večja varnost pešcev. Nov ureditveni načrt pa predvideva zelo malo parkirnih mest, kar pomeni, da se bomo v bodoče morali sprijazniti z dejstvom, da se ravno pred vsako trgovino ne bo dalo ustaviti. Z novo ureditvijo cestišča pa ostaja boja- zen, da bo postala ulica dirkališče, kajti že sedaj se prevečkrat dogaja, da prenekateri, predvsem nočni dirkač, konča v kakem zidu. Bo za to ulico res zadoščala osveščenost občanov in voznikov? Občani menijo, da je potrebno pri rekonstrukciji tudi fizično omejiti hitrost z »ležečimi policaji«. Toda predlog ni dobil podpore niti med projektanti niti med člani Sveta za preventivo v cestnem prometu. Projektant, ki ureja ulico, celo meni, da so taki posegi nezakoniti. Človek se vprašuje, ali res vsi, ki so na ta način omejili dirkanje po naseljih, kršijo zakone. Mnenje Sveta za preventivo v cestnem prometu je, da Bistrica ne potrebuje »ležečih policajev«, je dejal tajnik KS gospod Zmago Trebeč. Opis jtsrit« hnbii vkIž ftbpiViA u čiKiiji Issaliticiji Friš?, ••mees sli«* ES SrL; .bjbž it etr-vels lh;; j. At««, steli« Sivi.« Sl «ib Šiiesl}* St. lsA SRPA Prvtetii 4i*et 3S M 13 »8 33 « 33 M 33« .Liti 6250 ILIRSKA .SISTRICA Snežnik - stran 6 oktober 1997 Dan otroka se je letos razširil na teden otroka. Trajal je od 6. do 12. 10.1997 na temo MEDVRSTNIŠKI ODNOSI, s sloganom DANES SEM Tl IN Tl Sl JAZ. Organizator in pobudnik je bila Zveza prijateljev mladine. Izdelali so plakate, priponke, v Cankarjevem domu so organizirali dobrodelni koncert, na katerega so povabili vse, ki nekaj pomenijo v naši deželi. Delavce, ki delajo z otroki, so vabili na forum, kjer so govorili o "TIMSKI OBRAVNAVI TRPINČENIH OTROK", in na strokovni seminar "OTROK- VRSTNIKI- ŠOLA-DRUŽNA". Ob tednu otroka je Telekom odprl telefonsko linijo, po kateri je lahko poklical vsakdo. Izkupiček bodo namenili zbiranju sredstev za ZPMS (programi za prosti čas, letovanje in pomoč otrokom v stiski). Kaj se je tačas dogajalo na Bistriškem? Ta teden so svečano obeležili skoraj v vseh šolah. Na osnovni šoli Pregarje so v šolsko skupnost sprejeli novince, prvošolce. Le-ti so pripravili kratek kulturni program. Po uspešno prestani predstavitvi, na katero so bili vabljeni tudi starši, so prvošolce skromno obdarili in vse skupaj pogostili. Podgorci so v svoje vrste sprejeli novince. Njihov sprejem je bil letos še posebej svečan, saj so pouk začeli v novo zgrajenih prostorih in tako pridobili pogoje za enoizmenski pouk. V Knežaku so šolarji pripravili prisrčen kulturni program in ga sami tudi vodili. Udeležili so se ga vsi starši prvošolcev. Da je bilo vzdušje še bolj veselo, so sredi tedna povabili v šolo čarovnika. Na osnovnih šolah Jelšane in Podgrad sta ravnateljica in ravnatelj v tednu otroka sklicala šolski parlament. V Podgradu si učenci želijo prebirati tekoče informacije in dogodke na zidnem časopisu. Hkrati si želijo, da bi se včasih po šoli slišal šolski radio. V jelšanski šoli so teden otroka obravnavali med razrednimi urami. Šolski parlament je podal nekaj novih pobud za izboljšanje materialnih pogojev na šoli. Na osnovni šoli Dragotina Ketteja so vsebino tedna otroka obravnavali na razrednih urah. Na osnovni šoli Antona Žnideršiča je zasedal otroški parlament in s tajnimi volitvami izvolil novo predsedstvo. Na dnevnem redu je bila predstavljena še analiza ankete o nasilju med učenci. Hkrati je to raziskava medvrstniških odnosov, ki je moto letošnjega tedna otroka. Zadnje čase je v slovenskem prostoru veliko polemik na temo nasilja med mladimi. Če želimo preventivno delovati, moramo najprej raziskati problem. Anketa je bila izvedena med učenci predmetne stopnje v prvih mesecih letošnjega koledarskega leta. Vprašani so bili, če se jim je v šoli med učenci pripetilo kaj hudega. Potožili so zaradi zafrkavanja (30% otrok), grdih vzdevkov (20%). Grobo nasilje -brcanje, uničevanje potrebščin in obleke je omenilo 11% otrok. Dekleta višjih razredov so zaupala, da jih moti, ker jih (verjetno) fantje otipavajo. 5% otrok je povedalo, da dejanj niso smeli izdati zaradi groženj. Dejanja so večkratne narave, največkrat so se zgodila na šolskem hodniku. Razveseljiv je podatek, da se skoraj polovici učencev (43%) ni !§§ zgodilo nič podobnega. Učenci se na šoli dobro počutijo in so med seboj prijatelji (96%). II Učitelji/ce praviloma reagirajo na pritožbe o nasilju med učenci. Največkrat se s storilcem in žrtvijo pogovorijo in zahtevajo pomiritev. Rezultati ankete so pokazali, da v šoli ni veliko medsebojnega trpinčenja med otroki. Predlogi za bodoče delo: Otroci pričakujejo odziv odraslih, obsodbo in kaznovanje storilcev. Problem nasilja med učenci ne sme biti "tabu tema", misleč, da se to dogaja samo v drugih šolah. Otroci potrebujejo vodenje. Če jim ga ne ponudimo, si ga Ul poiščejo sami. Z nevsiljivo prisotnostjo učitelja (odraslega) lahko preprečimo marsikatero grobost med učenci. Vključenost v razredno skupnost je eden od varovalnih Ul ukrepov pred trpinčenjem. Učenec, ki ga razredna skupnost izloči, bo prej postal žrtev, ker se H težje brani in nima nikogar, ki bi mu zaupal. Zelo važno je počutje v šoli. Na to vplivajo urejeni odnosi med H delavci šole, učenci in starši ob H upoštevanju šolskih pravil in kvalitetnih medsebojnih odnosov. Zelo pomembna je prijetne šolska površina, vzajemna skrb za lastnino, privlačna šolska okolica, 1|; vključno s šolskimi igrišči, ki jih ni!! Ob tednu otroka je vredno omeniti pomemben vseslovenski, a tudi domač problem. Že zdavnaj smo razbili mit o brezplačni šoli. To vedo starši, ki šolajo svoje otroke. Res je, da imajo zadnja leta v osnovnih šolah možnost izposoje učbenikov iz učbeniških skladov. Ministrstvo za šolstvo in šport prav tako namenja nekaj denarja za regresiranje šolskih malic, po novem bo delno financiralo letno šolo v naravi. Ostale dejavnosti (ekskurzije, oglede predstav, zimsko šolo v naravi, šolo v naravi za sedme razrede, naravoslovne, kulturne in športne dneve) plačajo starši. Učenci, ki živijo v naseljih, manj kot 4 km oddaljenih od šole, plačajo prevoz. Omenjeni stroški že nekaj let močno bremenijo starše. Tega se šole zavedajo, zato skrbno načrtujejo in izbirajo, katero od omenjenih dejavnosti bodo ohranile oz. krčile. Ukinitev tovrstne ponudbe bi bila siromašenje osnovnošolskega programa. Zadnja leta je vedno več brezposelnih staršev osnovnošolskih otrok. Obstaja podatek, da skoraj četrtina učencev v naši občini izhaja iz družin, v katerih je vsaj eden od staršev pred kratkim izgubil službo. So primeri, ko sta službo izgubila oba roditelja. Večinoma gre za družine, ki kljub težki finančni situaciji zgledno skrbijo za svoje otroke. Zatakne se pri storitvah, ki jih je treba plačati z denarjem. Omenjeni starši prvič v življenju prosijo za pomoč in ob tem doživljajo hude stiske. Ne gre za socialno šibke, ampak za ekonomsko ogrožene družine. Na OŠ Antona Žnideršiča 12 otrok živi v družinah, kjer sta oba starša izgubila zaposlitev. Na OŠ Dragotina Ketteja bi finančno pomoč večkrat potrebovalo 24 učencev, na okoliških šolah pa je 20 takih otrok. Z omenjeno problematiko so seznanjeni predstavniki Centra za socialno delo, župnijski Karitas, Rdeči križ in Občina Ilirska Bistrica. Ker ni finančnih virov, ki bi ta trenutek rešili nastalo stisko, so se odločili oblikovati sklad, kjer bi zbirali sredstva z rednimi humanitarnimi akcijami. V ta namen se bodo 25. oktobra 1997 na JESENSKEM SREČANJU predstavile pevske skupine: Vasovalec in Resa iz Ilirske Bistrice, zbor Planinska roža iz Kobarida in moška skupina z Zameta na Hrvaškem. Drugo prireditev bo na Miklavžev večer (06.12.1997), ko bo v osnovni šoli Antona Žnideršiča GALA DOBRODELNI PLES. Nanj bo povabljenih deset predstavnikov uspešnih podjetij v občini in vsei občani, ki s svojim profesionalnim delom pomagajo otrokom. S svojo prisotnostjo bodo potrdili human namen in izkazali solidarnost družinam, ki jih je prizadela brezposelnost. Udeležite se jih in prispevajte svoj kamenček v mozaik srečnejšega otroštva. Darinka Dekleva, šolska svetovalna delavka rr % VVZ Jožefa Maslo iz Ilirske Bistrice obvešča: SPOŠTOVANI STA RS J! Ponujamo vam možnost popoldanskega varstva za vašega otroka. Če ga potrebujete, nas v dopoldanskem času pokličite na tel. 81-558 ali 81-171. Prisluhnili bomo vašim željam in potrebam. Seveda se lahko osebno zglasite v vrtcu Trnovo, Vilharjeva 13a, kjer boste dobili vse potrebne informacije. Popoldansko varstvo bomo organizirali, če bo dovolj prijavljenih otrok za oddelek. Vabljeni! V J Vaščani Staroda in sosednjih vasi iz iste krajevne skupnosti pa tudi vsi okoličani se bodo še dolgo spominjali sončne nedelje, 28. septembra 1997, posvečene sv. Hieronimu in njegovi vnovični navezavi na kraje, ki jih je zapustil pred poldrugim tisočletjem zaradi želje po znanju. Prav 1 650-ietnica rojstva sv. Hieronima, ki jo letos slavi ves krščanski svet, je bila prava priložnost, da so se tudi krajani in cerkev odzvali na vse trdnejše dokazovanje učenjakov, da je rimsko naselje Stridon, svetnikov rojstni kraj, najverjetneje prav tu nekje v bližini naše vasi Starod. Domačini so se za tokratno slovesnost izredno potrudili in postorili vse, kar so le mogli, da bi bilo tokratnim obiskovalcem Staroda in častilcem sv. Hieronima kar najbolj prijetno. Že pred vasjo so postavili slavolok, ozaljšali vso vas, še posebej cerkev sv. Jožefa in okrasili slavnostni prostor. SVETi STRiDoN 16 5 o HiEKoNiM Srz-SIAKpD »7 LET RoiSTVA PoilORAll M $7 Priložnostni poštni žig, ki ga je N Podgrad uporabljala Heronima! Žig je oblikoval Romeo Volk čast spominsko ploščo. Simbolično staj najstar6) odkrila najmlajša in vaščanka Staroda: 5-letna Kata Zidarič in 87-letna Anica Ladič. ,rif’) Številni obiskovalci Staroda sef slovesnosti kar niso mogli raziti. 'v' ,: in okolici je toliko zanimivega- j1, kratkim sprehodom so se povzpel Gradino nad vasjo, kjer so vidni ostar prazgodovinskega gradišča, fmmm- ■ . ..n*"-- ( STRiDoN 3ti - SV. HiERoNiM - STARoD ---------- f/vr Muzejski študijski krožek je za to priložnost izdal risano razglednico z ^ sv. Hieronima, svetnikovimi simboli in podobo Staroda. Domačin Rome° j je oblikoval tudi napis na spominski plošči in priložnostni poštni žig, k‘5 Pošta Podgrad in domače Primorsko numizmatično društvo uporabil3 ‘ improvizirani pošti, ki je tega dne prvič delovala tudi na Starodu. Nedeljsko praznovanje je začelo z mašo pred obnovljeno cerkvijo sv. Jožefa. Mašo so darovali dekanijski duhovniki, vodil pa jo je generalni vikar msgr. Renato Podberšič. Kulturni program so pripravili cerkveni pevski zbor iz Podgrada, Hrušiški fantje ter domača dekleta in žene. Življenjsko pot sv. Hieronima je v slikovitem nagovoru predstavil prof. Otmar Črni logar, klasični filolog. Po njegovih izsledkih je svetniku stekla zibel na Starodu davnega leta 347. V spomin na pomemben dogodek so v vaško cerkev sv. Jožefa vzidali z# Grmado, od koder je izreden ra,”r(]s Za tako uspelo slovesnost, kot je bila na Hieron ^ Vojko na večji del naše občine, na ^ morje, ki je nekoč zvabilo v ^0 mladega Hieronima. Živahno j pred cerkvijo, kjer je peS u' ?o vabila med gosto j J tudi , , . . v„ dolgo vabila med gosto I domačine. Domovi na Starodu ta dan odprti za vse, ki so prisl' v nedeljo na Starodu, veljaj0 ^ domačinom in ostalim, ki so p°nl vse čestitke. ZDRUŽILI LEPO IN KORISTNO V okviru akcije in dneva Očisti^ okolje so učenci OŠ Antona Žnideršiča s svojimi učitelji uredili okolico šole. pfr raznih odpadkov, sena in papirja so spretnejši prebarvali tudi ograjo (na sliki)- . so izvajalci del pozabili. Pobarvali so tudi avtobusno čakalnico, ki je dobila čist°^, ^ izgled. Učencem in učiteljem OŠ Antona Žnideršiča pa pohvala, ker so Z*UŽ'^ koristnim. Tekst-foto: Pe^a ^ J oktober 1997 _ _ **..■ PO OBČINI Snežnik - stran SREČANJE AKTIVISTOV RDEČEGA KRIŽA IZ ILIRSKE BISTRICE IN OPATIJE . V soboto, 18.10.1997, *e.v Lovranu potekalo 15. n ilejno srečanje aktivistov |\d ečega križa iz Ilirske 'sWce in Opatije. Ideja o Srečanjih dveh sedaj °t)rnejnih občin se je rodila Pred dobrimi dvajsetimi ko so hoteli stike na strokovni in plovni ravni nadgraditi s srečanji !udi, ki so najbolj zaslužni za kovanje Rdečega križa. Prvo tako ‘^čanje je bilo na Učki 1978. leta, kjer Se ukvarjali s tematiko poiz-dovalne dejavnosti in dejavnosti ečega križa v vojni. V vseh teh letih so obravnavali probleme alkoholizma, aidsa, krvodajalstva, se posvečali skrbi za človekovo okolje, zdravje in starejše ljudi. Letošnja tematika je bila posvečena zdravju. Predavali so o vplivu olivnega olja na človekovo zdravje. Sto petdeset aktivistov iz obeh organizacij pa si je po končanem strokovnem delu ogledalo še dve znameniti kastavski mesti, in sicer Kastav in Veprinac. Sklepna ocena srečanja pa je, da nas vseeno združujejo skupne ideje, čeprav občini fizično razdružuje meja. Monika Urh KOLEDAR CEPLJENJA V LETU W97 ZA PREDŠOLSKE OTROKE, UČENCE, DIJAKE IN ŠTUDENTE STAROST______________C K t‘ I, J K N J E Prvo leto cepljenje z BCG cepivom; v starosti -1-7 dni do .12 mesecev, brez testiranja cepljenje z Di-Tc-Pcr cepivom - 3 doze od 3 do 12 mesecev starosti cepljenje s Volio cepivom - 3 doze od 3 do .12 mesecev starosti Drugo leto rcvakcinacija z Di-Te-Per cepivom - 1 doza revakcinacija s Polio cepivom - l doza cepljenje z Morbili+Mumps-t-RubeUa cepivom (MMR) - 1 doza od dopolnjenih 1.2 do .18 mesecev starosti Sedmo leto revakcinacija z Di-Te cepivom - L doza revakcinacija s Polio cepivom - .1 doza cepljenje z 1 dozo Morbilli 4-Mumps+Rubclhi (MMR) ali Morhilli-t-Mumps (MM) cepivom Štirinajsto revakcinacija z Di-Tc cepivom - 1 doza revakcinacija s Polio cepivom - .1 doza cepljenje z Rubclla cepivom (po potrebi)- 1 doza tuberkulinsko testiranje Osemnajsto revakcinacija s cepivom proti tetanusu Devetnajsto tuberkulinsko testiranje ^ zadnjem času se v medijih občasno odpirajo vroče diskusije o ^ePljenju. Ker se s cepljenjem tudi sama ukvarjam, ne želim, da bi °dobne diskusije zamajala neka vedenja, ki jih o tem morda že imate. •rnam vtis, da ljudje, med drugim tudi strokovnjaki, ki iščejo vse '°goče razloge proti cepljenju, ne vedo, kako so bolezni izgledale v Oteklosti. s . ^aša in mlajše generacije v bistvu ne poznajo več toliko bolezni, p I Je bilo precepljenih že toliko generacij, da so bolezni izkoreninjene. Ornembno je to, da so otroci staršev, ki se branijo cepljenja, varni radi tega, ker je njihova generacija skoraj 100% precepljena -v°rim o kolektivni imunosti, če je precepljenost celotne populacije pQ d 95 in 100%. Ta varnost pa je zelo krhka, kajti pred leti se je -jJavda epidemija ošpic, ko je precepljenost padla za nekaj odstotkov! 0 ravnanje je zato "igra z ognjem". I^J^baterim verjetno ni znano, proti katerim boleznim cepimo in |p J cepimo. Vse podatke lahko preberete v članku Koledar cepljenja, > ,^a Vsako leto pripravi Inštitut za varovanje zdravja in ga sprejme Uravstveni svet. pr ^,arac^ bolezni, proti katerim cepimo otroke, so umirale v preteklosti Hoc Vsern generacije mladih in otrok. Ker so matere v °tr v gostinski dejavnosti, saj s uveljavitvijo pravilnika P0^^ zahteva po minimalni stopnji iz 1 gostinstvo. Bivši dolgoletni a guDimiivu. UMV3, veii; ;i so prekinili poslovanje, P° nv(1o5tl lorejo biti več nosilci deja^.^3!1 ireizkusom znanja, ker ^ iredpisane V. stopnje izobraz^pj,/ -uP,Da,,c v- n,edP': a Izkušnje kažejo, da so P vPi T zobrazbeni pogoji preža ^6,, ilaninske domove, predvsem ,j|i^ ri dl 111 ixv uumovc, j-'1 -Q liso dostopni z osebnimi avt° , ----------1—---------- tednjui »gosto obratujejo le kone JgUSlU UUIdlUJCJU IC iw niF ,f :zonsko z omejeno gostinsko p^ ^ k Poleg zakonskih rešite otrebno zagotoviti tudi ®' je činkovitost inšpekcijskih icinKovitost inspeKujsM" -;ako pomembna za vsako n ^ -teti ncl/o rvrtni irihp V kf3lU ^ oktober 1997 m _ ________.......... JU|B A Ml Dejavnosti v šolah in vrtcih so 'le od 6. do 12. oktobra v ^arnenju letošnjega tedna otroka, ^gojno-varstveni zavod Jožefa “asl0 iz Ilirske Bistrice se je *'vahno vključil v dogajanja, ki sPremljajo teden otroka. Z nosilno Mislijo 'JAZ SEM Tl IN Tl Sl JAZ' J5 vzgojiteljice popeljale otroke *°zi spoznavanje in razumevanje ^katerih pojmov in osnovnih Vrednot, ki jih otroci še posebno Nrebujejo, da srečno in ^dovoljno prebrodijo otroška ter asr>eje tudi mladostniška leta. Tako ' otroci v tednu otroka v igri in Ogovoru, pesmicah in pravljicah ^ravnavali pojem družine in ružinskega življenja, se kar ^irnogrede naučili deklamirati 6sein 'Moja družina'ter spoznali, s° na svetu tudi otroci drugih ras. vse skupaj pa je zaokrožila neubrana pa vendar prisrčna pesmica 'Ko si srečen', ki je bila zapeta z velikim žarom in navdušenjem. Da dogajanje, ki se je odvijalo po oddelkih trnovskega vrtca ne bi ostalo skrito, so otroci svoje izdelke in plakate razstavili po vseh garderobah, tako da so lahko svoje navdušenje delili tudi s starši, starimi straši, brati in sestrami oziroma z vsemi, ki so se v tednu otroka nahajali v zgradbi vrtca. Poleg vseh teh aktivnosti je ilirskobistriši vrtec sodeloval v natečaju podjetja BREST iz Cerknice z naslovom 'IZ MAJHNEGA RASTE VELIKO'. Otroci so poslušali zgodbo o lesu. Zgodba govori o starem hrastu, ki je iz majhnega semena zrasel v D>d družine do sreče ni dolga - Vsak otrok ve o sreči kaj skJvedati. Vzgojiteljice pa so jim j ^ale razložiti, da si vsak sam , Varja srečo prav tako, kot so sami ,jr Varjali plakate s sličicami otrok, , Užine, srečnih obrazov in 'Jateljstva. Srečni so bili tudi r ' °v obrazi, ko so hiteli l az°vati svoje ročno izdelane ižr e 'n sličice, ki so jih sami il5eZal' iz časopisov ter jih nalepili ^'akat. Misel 'JAZ SEM Tl IN Tl in se je razvijala naprej, družini ^ se je pridružilo še navanje vrednot prijateljstva, mogočno drevo, doživel visoko starost in ko so ga posekali, je iz njegovega lesa nastalo na tisoče izdelkov, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju. Pod vtisom zgodbice so otroci narisali stari hrast. Izbrane risbe bodo visele na razstavi, ki jo bo podjetje BREST odprlo v čast 50. obletnice obstoja. Celotno dogajanje v tednu otroka se je v trnovskem vrtcu zaokrožilo z roditeljskimi sestanki, kjer so se vzgojiteljice in starši medsebojno pogovorili o delu in razvoju otrok. SPELA JE DOBILA ŠTIPENDIJO (j: ^rav bi bilo, da se spomnimo na podelitev štipendije Rotary cluba 2y nški dijakinji postojnske gimnazije, Špeli Dekleva. V četrtek, Pori 9-1 50 predstavniki te organizacije Špeli, edini iz primorske regije, štirj | ' štiPendijo v vrednosti milijon tolarjev, ki jo bo prejemala naslednja ža.^ranaje bila izmed štirih rejencev v naši regiji, ki so bili predlagani 0 - 'Pendijo. Vsestranska dijakinja poleg učnega dela (ki ga ne zanemarja, §irn6lTler Pr'^a tLJdi njen uspeh) sodeluje tudi v krožku OZN postojnske $e nazUe, dela v bistriški skupini za prijateljske odnose - Plamenčkih ter v01 športno udejstvuje v rokometnem klubu. pre 0 Je štipendiral Rotary club v trenutku, ko občina še vedno (j0^a§uje posledice gospodarske krize. Štipendija je toliko bolj pr ,r°d°šla in pomeni bistriškemu Centru za socialno delo, ki je Špelo Prnki za štipendijo, tudi nagrado za požrtvovalno delo reševanje °tilemov v občini. c]0br^e'a Predstavlja moč, vitalnost in veselje ter priča sama zase, da za |au 0 v°lj° in polno življenje ni potrebno veliko - tudi skromen nasmeh K° ze osreči. Robert Grošelj L/N-jll P r ' I, / j* ^ S A J J J w mM i 16. oktober je dan hrane. To je dan, ko se nekateri ljudje zamislijo, kaj sploh je hrana. Vsi vemo, da je to sadje, meso, ječmen, mineštra... Vse lepo in prav. Toda, se kdo sploh zamisli, da nekateri ljudje nimajo kaj jesti? Se zavedamo, da vlada po svetu lakota, ki je usodna za mnoga življenja? Ne! Drugače bi hrano bolj spoštovali in jo ljubili. Ne bi je bilo v koših, zabojnikih za smeti... Kruh je simbol življenja, ne zavrzimo ga, nas učijo starejši. Da bi hrano bolj spoštovali in je ne metali proč, smo se na naši šoli odločili za projekt Prehrana. Vsi smo vneto delali. Po vaseh smo učenci naredili anketo o prehranjevanju nekoč in danes. Izvedeli smo veliko zanimivega. Svoja spoznanja smo zapisali na plakatih, ki smo jih obesili na panoje v šoli. Nekaj starih jedi pa so stare mame tudi skuhale, mi pa smo jih razstavili v našem razstavnem prostoru. Učitelji so pripravili hrano, ki je zdaj pogosto na našem jedilniku. Tako je bila jedilnica naše šole razdeljena na več delov. Na eni strani je bilo postavljeno ognjišče z vsemi pripomočki, ki so jih nekoč gospodinje uporabljale pri kuhi. Tudi stari recepti niso manjkali. Na drugi strani je bila razstavljena moderna kuhinja, z moderno posodo in čudovito pogrnjeno mizo. Zraven so sodile moderne kuhinjske knjige. Na naši razstavi je sodelovala tudi pekarna Drobtinica, v kateri pripravljajo zdravo hrano (polnozrnati kruh, sojine izdelke...). Predstavljena je bila tudi doma narejena ozimnica. Sošolci iz begunskega centra so imeli svoj kotiček, kjer so bile razstavljene njihove specialitete. Nad našim delom smo bili zadovoljni, saj je bil razstavni prostor zelo lepo urejen. To so nam potrdili tudi naši starši in krajani, ki so si ogledali razstavo. Bili so zelo navdušeni in polni pohval. To nam je dalo vzpodbudo za še kakšno podobno projektno delo. Maja LITERARNI KROŽEK OŠ PODGORA ioVoU Učenci četrtih razredov OŠ Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice so pred strokovno komisijo, ki so jo sestavljali mentorji šole in policisti policijske postaje Ilirska Bistrica, opravili praktični del kolesarskega izpita (na sliki). Nanj se je prijavilo 53 učencev, dovoljenje za samostojno vožnjo v prometu pa je dobilo 41 osnovnošolcev. Tisti, ki izpita niso opravili, bodo imeli čez 14 dni še eno priložnost. Tekst in foto: Petar Nikolič ODPRLA SO SE VRATA PLAMENČKOV V septembru so se odprla vrata v prisrčen prostor ob Centru za socialno delo, kjer se vsak petek sestaja skupina Plamenčki. Skupina, ki neguje, skrbi za dobre medsebojne odnose, je začela z letnim programom; le-ta je poln različnih vsebin, saj je življenje prepolno izzivov in prinaša vsak dan kup presenečenj. Letos so Plamenčki medse sprejeli tudi nekaj podmladka, saj je med srednješolce, študente, ki so bili do sedaj jedro skupine, prišlo tudi nekaj mlajših. Tako so se debate nekoliko spremenile - pridobile so na svoji sveži-ni, na novih pogledih. In tudi mesta študentov, ki so sčasoma odkapljali iz skupine, so spet polna. Z novim, mladim vetrom v jadrih bodo Plamenčki spet tekli, se spet pogovarjali, peli in ustvarjali ob skodelici vročega čaja... ter ostali še vedno pojem prijateljstva in sopomoči. Še vedno pa se poraja upanje, da bi bilo takih skupin več, kajti v tem sve-tu vrednote, kot so prijateljstvo, spošto-vanje, vse bolj postavljamo na stranski tir in počasi postajamo ne samo osam-ljeni, ampak tudi neprizadeti ob nesreči sočloveka. Robert Grošelj ŠOLSKI P im Na OŠ Antona Žnideršiča je šolski parlament že nekaj let na sporedu šolskih dejavnosti. Tovrstna oblika dela pripomore k temu, da s skupnimi močmi lažje dosežemo nek cilj. Šolski parlament zbira pripombe učencev, organizira prireditve, sodeluje pri izdajanju šolskega časopisa ter oblikuje predloge za izboljšanje delovnih pogojev na šoli. Udeležujejo se ga učenci predmetne stopnje in sicer tisti, ki jih ob pričetku šolskega leta izberejo za predstavnike posameznih oddelčnih skupin. Na naši šoli je parlament letos prvič zasedal v sredo, 8.10.1997. Predsedovali sta mu ravnateljica šole, ga. Karmen Šepec, in ga. Darinka Dekleva, ki je na šoli zaposlena kot socialna delavka. Vsak parlament seveda potrebuje svoje vodstvo. Še preden smo sploh začeli z zasedanjem, smo po sistemu tajnega glasovanja izvolili tri predstavnike, ki bodo šolski parlament vodili skozi vse leto. Po pričakovanju so največ glasov dobili osmošolci: Petra Potepan je postala predsednica, Kristjan Pugelj in Martin Mikuletič pa člana izvršnega odbora. Zatem se je začela razprava. Na začetku smo govorili o tednu otroka s sloganom "Jaz sem ti in ti si jaz". Ca. Darinka Dekleva je že v lanskem šolskem letu med učenci od petega do osmega razreda opravila anketo, ki seje navezovala na nasilje med učenci. Iz te ankete je razvidno, da tudi naše šole nasilje ni zaobšlo. To je dejstvo, pred katerim si ne smemo zatiskati oči. V primerjavi z nekaterimi drugimi šolami pa smo lahko vendarle zadovoljni, saj med nami ni pravega trpinčenja. Toda saj veste: Nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše! Zatem smo tudi mi predlagali nekaj sprememb v šoli. Osmošolec Kristjan je predlagal, da bi pred njo namestili telefonski aparat, ki bi bil dostopen vsem učencem. To bi rešilo mnoge nevšečnosti ob prihodih z raznih ekskurzij in izletov, ki se nemalokrat nenačrtno zavlečejo. Po zatrdilu ga. ravnateljice lahko v kratkem pričakujemo uresničitev tega predloga. Sedmošlci so očitali, da je letošnje število šolskih plesov odločno premajhno. A predlog, da bi bilo šolskih plesov več, je bil zavrnjen, rekoč, da šolski plesi potem izgubijo ves svoj čar. Predstavnike petih in šestih razredov je najbolj zanimalo, ali bodo končni izleti ostali na seznamu šolskih aktivnosti. Izvedeli smo, da se bojo razredniki o tem posvetovali s starši na roditeljskih sestankih. S tem je bilo prvo zasedanje za nami. Prav vsi, tako razredni predstavniki kot obe voditeljici, smo dali vse od sebe, da bi se izboljšali pogoj ji na šoli. In prav ta trud in medsebojno sodelovanje sta kamenček v mozaiku naše uspešnosti. Martin Mikuletič, OŠ Antona Žnideršiča GLASBA Zapeli smo tudi v vaški cerkvi pri veliki maši. posebej Maruški in vsem novim prijateljem, ki so vzklikali za nami: "Na svidenje naslednje leto." Ker sem začel s koncem, se moram vrniti na začetek našega gostovanja. V soboto zvečer so nam prijatelji priredili enkratno zabavo z večerjo, Foto: Tone Ujčič mesto VViirzburg in rezidenčno mesto vviirzburških nadškofov (s Tie-polovimi freskami), ki sodi med vrho-ve baročne arhitekture takratnega časa. Wurzburg je lepo baročno mesto, nad katerim kraljuje mogočna trdnjava. Če koga od bralcev zanese pot v te kraje, naj si le ogleda grad in rezidenčno V petek, 1 7.10.1997, se je v Bistrico zavlekel prvi jesenski mraz, vendar ljudi, ki so se znašli v bistriški cerkvi, ni prav nič zeblo. Seveda se v cerkvi niso znašli po naključju, marveč so se tam zbrali s posebnim namenom - zbrali so se na koncertu glasbene skupine iz misijonskega središča v Zambiji. Etno skupina pod vodstvom patra Mihe Drevenška je dobesedno segrela srca ljudi, ki so napolnili bistriško cerkev do zadnjega kotička. (Tudi na tleh se je našlo par junakov.) Zambijski dijaki in dijakinje, ki predstavljajo srce skupine, že ves mesec po vsej Sloveniji prepevajo zambijske pesmi in prinašajo s seboj drobce plemenske kulture ter del vsakdana v njihovem misijonu. Tako z njihovo pomočjo, z njihovim soncem prihaja tudi k nam nekaj svežine, odpirajo se nam nova obzorja, ki smo jih v petek popolnoma vsrkali vase. Naučiti smo se skušali tudi nekaj verzov zambijske pesmi (poudarek na "skušali") - evforijo pa je dopolnila zambijska dijakinja s presenetljivim: "Še enkrat!" Pa vendar - tudi njihovo sonce skriva v sebi nekj grenkobe, saj je Zambija ena izmed dežel z naj večjim odstotkom obolelih za AIDS-om. S svojimi nastopi poskušajo zbrati tudi nekaj denarja, s katerim bi delno pokrili stroške za nabavo prepotrebnih zdravil. Pri tem računajo na radodarna in usmiljena srca, da ne bi iz Slovenije odnesli s sabo le tisto jesensko: "lt's so cold!" (Je pa mraz!) Za vse, ki želijo finančno pomagati misijonom, še žiro račun, na katerega lahko nakažejo prostovoljne prispevke: 50100-620-133 05-1014110-328383 Zadnji konec tedna v septembru smo Kettejeve! prepevali v Wieswnbronu na severnem Bavarskem, v deželi Frankoniji - kot ji sami pravijo - vinorodnem območju ob reki Majni. In kako smo zajadrali tja? Nekateri Trnovci in Bistričani so že 25 let od tega stkali vezi s prebivalci tega kraja preko Trnovke Maruške Šircljeve, sedaj poročene Hoffman, in njenega soproga Heinza. Letos smo bili pevci MPZ Dragotin Kette povabljeni na njihov "shod" in praznik vina. Veselo smo organizatorji so nam skupaj s soprogami ali dekleti kuhali in stregli kar sami. Vzdušje je bilo enkratno. Vendar pa nismo samo veseljačili. Organizirali so nam tudi petje med protestantsko veliko mašo. Tudi tu so nas nadvse ljubeznivo sprejeli, v grobni tišini prisluhnili štirim pesmim ter ob pesmih Večerni ave in Večerna pesem spontano zaploskali. Ob takih trenutkih (pa če smo še tako skromni) nam srce zaigra od veselja, še posebej zborovodju Evgenu Prinčiču. Obisk smo izkoristili za oglede nekaterih zanimivosti. Tako smo si Na vrtu "ta druge gostilne11 je bilo veselo in prijetno. Foto: Tone Ujčič prepevali Nemcem in Američanom iz bližnje vojaške baze. Prisluhnili so nam, čeprav smo peli skoraj izključno slovenske pesmi. Med povorko, v kateri so prikazali vinske običaje in opravila ob trgatvi, si je vinska princesa vzela celo toliko časa, da je stopila z voza in vsem Kettejevcem postregla z najboljšim vinom. Ob tej priliki se želimo vsi pevci zahvaliti družini Hoffman, še ogledali Nurnberg, srednjeveško mesto z dobro ohranjenim mestnim obzidjem in številnimi mestnimi vrati, starimi hišami in kar nekaj zna-menitimi cerkvami, ki so cvet nemške zgodnje gotike. Tudi tu smo v stolni cerkvi pred številnimi obiskovalci zapeli naš 'Ekce'. Nad mestom kraljuje grad, ki je bil v poznem srednjem veku tudi sedež nemških cesarjev. Ogledali smo si tudi deželno Foto: P. Aplavzi, še in še. Dodatek. In spet ploskanje. Še druga priljubljena Chopin<Č arlha in knner Ne.... Po končanem koncertu se v vrsto oostaviio številni Doslus skladba in konec... Ne.... Po končanem koncertu se v vrsto postavijo številni po5 ki hočejo na vsak način pozdraviti umetnico - Sonjo Pahor Torre. p3 Bodimo iskreni. Marsikoga je v soboto, 18.10., prignala v dvorano Dom11 Vidmu radovednost, da bi po mnogih letih spet videl sedaj odraslo, a nekoč drobc ^ živahno deklico, ki je s svojimi prstki tako spretno prebirala po klavirskih tip1 igrala nešteto melodij, tistih 'šolskih', pa tudi drugih, ki so bile takrat moderne- ,j znanimi in neznanimi obrazi je bilo v prijetno topli dvorani (!) opaziti klavir ,šoke: koncert - neobičajno množico poslušalcev: Sonjine prijatelje, znance, sosede, so: med vsemi zbranimi veliko pravih ljubiteljev glasbe. Že po prvih taktih igranja od 1 pianistke in profesorice na Državnem konzervatoriju v Messini je bilo začutiti poge f vzdušje, kakršno je lahko samo plod izrednega umetniškega dosežka. Publika se I polno mero pozornosti odzvala in skupaj z umetnico stkala nepozaben večer. Gospa Sonja Pahor Torre je za svojo predstavitev v Ilirski Bistrici (nekaj dni pr koncertirala v Ljubljani) pripravila program: Schubert: Sonata v A-duru op. 120 Allegro moderato Andante Allegro Bach - Busoni: Ciaccona Schumann: Papillons op. 2 Dunajski karneval op.26 iti Bistriška publika je vse preredko deležna tovrstnih prireditev, saj solist|V,^j|i ^ nastopa na tako visoki ravni skorajda še ni doživela - če izvzamemo nekaj izr^.t|1i koncertov v zgodnjih sedemdesetih. Res je, da pri nas tudi zdaj gostujejo kakov poustvarjalci, študentje in zreli umetniki, vendar je odziv publike ptavl 1 preskromen. sVoje j'1 Naša rojakinja Sonja Pahor Torre je umetnica, ki je v Sloveniji glede na ;6 . •• I ■ ......________.____________l__________„l„l________v tulit' 1 .1 ir interpretacijske in tehnične zmožnosti premalo poznana. Živeč dolga leta v tu| ^ je kot mnogi naši umetniki nedopustno oddaljila od slovenskih glasbenih odrov- - ^ ^ so v zadnjih nekaj letih krenile na bolje. Ne brez osnove, saj smo glede na 'n^r.n rek° |tf. prepričani, da jo bomo lahko še velikokrat slišali na koncertih, zagotovo tud' r radijskih valov, zgoščenk ter drugih nosilcev zvoka. nepi Iskreno si želimo čimprejšnjega snidenja v Ilirski Bistrici, da bomo spet za trenutkov deležni plemenitega doživetja, ki nam ga s svojo glasbo tako nese podari le redkokdo. Recimo pianistka gospa prof. Sonja Pahor Torre. p} LitoSia palačo s prečudovitim baročnim vrtom. Pa naj ob tej priliki zapišemo še nekaj misli o naših pevcih. Vsako leto, navadno je to spomladi, si pevci organiziramo nekajdnevni izlet (na lastne stroške seveda), ki ga bolj ali manj povežemo z nastopi. Tudi to je oblika povezovanja, kajti po devetmesečnih dvakrat tedenskih vajah, kar ni malo, si moramo privoščiti nekaj tudi za svojo dušo. Na vsakem izletu radi zapojemo v kakšni cerkvi, ker tam pesem vse drugače zveni. Peli smo že v ZDA v cerkvi "The curch of tomorrovv", ki sprejme kar pet tisoč vernikov; pred nekaj leti smo peli tudi v prepolni cerkvi Notre Dame v Parizu. Naslednjo pomlad bomo zapeli tudi v cerkvi Sv. Petra v Rimu. Pridite nas poslušat v Rim enkrat med 27. apri-lom in 1. majem 1998. - ko O OTROCIH Vaši otroci niso vaši otroci. Sinovi in hčere klica življenja k življenju so. Po vas prihajajo, a ne od vas. Čeprav so z vami, niso vaša lastnina. Lahko jim darujete svojo ljubezen, toda ne morete jim dati svojih misli, kajti oni imajo svoje misli. Lahko sprejmete njihova telesa, ne pa njihovih duš, kaif ~'L------*• Lahko si prizadevate, da boste takšni kot oni, toda ne trudite se, da bi oni ravnali kot vi, kajti življenje ne teče nazaj in se ne ustavlja ob tem, kar je bilo včeraj. Vi ste lok, iz katerega so kot žive puščice izstreljeni vaši otroci. Lokostrelec pa vidi cilj na poti neskončnosti in On s svojo močjo napenja lok, da bi Njegove puščice mogle leteti hitro in daleč. Naj napetost, ki jo v vas ustvarja lokostrelčeva roka, rodi veselje, kajti kakor ljubi puščico v letu, tako ljubi tudi lok, ki miruje. (Kahlil Gibran) i! iSHHMSi SLIKARSTVO daritvene spominske razstave Franceta Pavlovca in njegovih vnukinj v 6J°'/an/. Nastop Kvrateta bratov Boštjančič je obogatil svečanost dogodka in e*al slikarja z njegovimi koreninami v našem kraju. Valerija Commerce v pijani je v torek, 14. oktobra J7/ pripravila in odprla . ''ejno tristoto razstavo za svojo /a'ežno publiko. Na njej je [izstavila dela slikarja Franceta plovca, našega rojaka. Letos ;n/imo stoletnico njegovega Vtva. Razstavljeno zbirko dvanajstih .'h platen, vsega občudo-,^]a vrednega umetnikovega enja slovenske krajine, ki so Jr^v' biseri v slovenski likovni tnosti, so omogočili slikarjevi K||^niki iz svojih zasebnih zbirk, jr arJa Franceta Pavlovca je C slavi| umetnostni zgodovinar jf, ^ Globočnik. O Pavlovcu pa da velja za enega v0|jših slovenskih slikarjev ;|jRn 'n tihožitij, ki se je s svojim arskim opusom uspel uve- ljaviti na Slovenskem kot glavni predstavnik postimpresionistične-ga slikanja krajin. S svojimi slikarskimi deli sta se na razstavi predstavili tudi slikarjevi vnukinji, akademska slikarka Mirna Pavlovec in Agata Pavlovec, sicer še študentka na likovni akademiji. Njun slikarski delež potrjuje, da gre za zanimivo in plodno družinsko kontinuiteto. V kulturnem sporedu sta nastopila tudi dramska igralka Barbara Jakopič in Kvartet bratov Boštjančič z izbranim petjem slovenskih pesmi. Razstava bo odprta do 7. novembra, nato si jo bomo lahko ogledali tudi v Ilirski Bistrici. Organizirala jo bo Zveza kulturnih društev naše občine. Tekst in slika Vojko Čeligoj NOVOSTI V KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA ZA MLADINO GRAHAM L: Vprašanja in odgovori; LAN DA N.: Z vsemi čuti; CAPDEVILA R.: Veleblagovnica; CAPDEVILA R.: Zabava; MANČEK M.: Iz dnevnika čebelice Medke; RIBAŠ 1: Konec tedna; RIBAŠ T.: Prodajalna; COUPER H.: Veliki pok; DAV T.: Neverjetno potovanje v središče atoma, FITZSIMONS C., (Petdeset) 50 zamisli za otroke v naravi; KOUSTRUP S.: Darvvinovi poskusi in druge zgodbe o mesojedih rastlinah; VANCLEAVE J.: Astronomija za vsakega otroka; GREEN P.: Mar oči lažejo?; HARRIS R. E.: Pogovorimo se o seksu; KIRKVVOOD J.: Orjaški stroji; STEELE P.: Najlepša knjiga o piratih; BARBER N.: Najlepša knjiga o glasbi.; GRIMSHAVV C.: Glasba; GRIMSHAVV C.: Likovna umetnost; HOVVARTH L: Miselne igre. LEPOSLOVJE ZA MLADINO ANDREAE G.: Levček Leo, kralj ljubezni; BOS B.: Žabec Valentin; COOKE A.: V kopalnici; COOKE A.: Za mizo; DAMJAN M.: Če klovn reče ne; DEINEV W.: Disney's Herkul; DISNEV W.: DISNEY'S Objemi me medvedek PU; FOREMAN M.: Angelca in skrinja časa; GLAZER A.: Guga lice; HANELVV.: Romeo ljubi Julijo; HARGREAVES R.: Mala hihitavka; HARGREAVES R.: Mala Majcena; HARGREAVES R.: Mala nadloga; HARGREAVES R.: Mala oblastnica; HARGREAVES R.: Mali silak; HARGREAVES R.: Mali Zaletavček; HARGREAVES R.: Mali Žgečkljav; JENNINGS L.: Osamljena Nana; JUNG R.: Skrivno znanje pingvinov; KNIGHT E.: Lassie se vrača; KUCLAR Š.: Ne bom več pobegnila; LANŠčEK F.: Oto in Oto in Maruša; MARKOVIČ S.: Pekarna Mišmaš; MAURER N.: Od srede do petka; MILČINSKI F.: Butalci; MOOST N.: 1, 2, 3; MOOST N.: Oglato in okroglo; MOOST N.: Zeleno, modro, rdeče; MOSER E.: Dobri sosedje; PEROCI E.: Hišica iz kock; PESTUM J.: Mestni lisjak; PESTUM J.: Mestni lisjak in klovn; PESTUM J.: Mestni lisjak in morski pes; REPCHUK C.: Snežno drevo; RETTL C.: Sveta noč, blažena noč!; SCHMIDT A.: Mrmrački; SEVVEL A.: Črni lepotec; SKUMANZ MAVER L.: Zgodbe o Tinu; TOMLINSON T.: Mali slepi potnik; TREMLETT H.: Lastovka. Da bi pravica ne postala krivica ^varovanje PRAVNE ZAŠČITE ZARADI UPORABE MOTORNEGA VOZILA ž °sledice prometnih ne-se pogosto razčiščujejo ^ sodiščih in nespametno ž bll° Potegniti krajšo samo ker s' ne moremo pripri dobrega odvetnika, ^varovanje pravne zaščite ^radi uporabe motornega v i~ a krije stroške zastopanja s azenskih postopkih pred turi n^0rn za Pekrske pa §l 1 stroške uveljavljanja od-žj kninskih zahtevkov v zve-strsv Prometno nezgodo ter obrambe pred od-°seb nS^m' zabtevki drugih Ker se zaradi visokih stroškov za odvetnika le redko odločimo, se marsikdaj zgodi, da ne uveljavljamo vseh pravic, ki nam jih pravna pravila sicer zagotavljajo. Zavarovanje pravne zaščite nam omogoča, da zastopanje svojih interesov prepustimo strokovnjakom. Km življenje tonmm važnost " z novostmi in spremembami pa bo z novembrom obogaten spored Radia 94. Že prvi novembrski PONEDELJEK, za njim pa vsi ostali, prinesel nekaj novega; oddajo z naslovom GA NI ČEZ DOBER NASVET, ki bo na sporedu ob 12.30. Naši gostje vam bodo postregli z različnimi nasveti z Sličnih področij, seveda pa boste prav gotovo tudi vi lahko Poklicali v oddajo in povprašali, če boste imeli kakšno Vprašanje. Ponedeljkovi popoldnevi vam bodo prinašali tudi obilico §lasbe in informacij iz glasbenega sveta. SKOZI VELIKE OČI MAJHNIH LJUDI se imenuje oddaja, ki bo na sporedu ob TORKIH popoldne in sicer ob 1 6.35. Njen naslov je več kot zgovoren; majhni ljudje, tisti, ki stejejo kakih 6 let, bodo govorili o tem, kako vidijo svet, ljudi 'n dogodke okoli sebe. Prav gotovo na čisto svoj način. Ob SREDAH bo namesto običajnih glasbenih želja ob 3-30 na sporedu oddaja VIP - VAŠIH IZBRANIH PET. petpesmi si bodo po svojem okusu in seveda za poslušalce adia 94 izbirali naključno izbrani poslušalci sami ter bolj a 1 manj znane osebe iz javnega življenja. 15 minut čez 11. uro prihaja na ČETRTKOVE valove Radia 4 oddaja VAŠ KOMENTAR, PROSIM. Odveč je govoriti, da bodo poslušalci tisti, ki jo bodo s°oblikovali s svojim mnenjem o pomembnem javnem c°godku tekočega tedna. Samo ime pove, kateri dan bosta na sporedu oddaji TU JE DOM - SOBOTNA REPORTAŽA in SOBOTNI GOST. Dvema prijetnima reportažama - o dveh vasicah po imenu laU/jeno ter ° vas' Žerovnica na Notranjskem - so poslušalci 1 ko že prisluhnili. Če menite, da je tudi vaša vas zanimiva v do/na zgovornih ljudi, nas kar pogumno pokličite - z ■jeljem vas bomo obiskali in predstavili v reportaži. o Jnkrat bo dvakrat na mesec bosta na sporedu omenjeni aal' - da nam ne bo prehitro zmanjkalo vasi in ljudi, seveda. 'n še nekaj sprememb: obGLASBENE ŽELJE ostajajo ob PONEDELJKIH in TORKIH 0bčajnem času; ob SREDAH jih bo nadomestila že (tak nj6na oddaia ViP' ob ČETRTKIH, PETKIH in SOBOTAH 2e|.rat' bo ne bo reportaže ali gosta) pa bomo glasbo po vaših Predvajali v popoldanskih urah ki j asbeno informativna oddaja MERCATOR NA OBISKU, T0 'la na sporedu ob sobotah malo po 20. uri, se seli v Prisi ik°V° sbemo programa. Ob 19. uri ji boste lahko Uhnili pod naslovom GLASBENI TUTI FRUTTI. a se konec leta in prav gotovo je poslušalcem ostalo v sPo Bliž ‘M) 'nU( kak° odmevna Je bila lanska akcija za izbor tači nost' leta. Pripravljamo jo seveda tudi letos. Na kakšen )a vn (° bomo s pomočjo poslušalcev Radia 94 izpeljali letos, Naslednji številki časopisa Snežnik. Urednica Radia 94 Silva Bajc Preden nadaljujem s predstavitvijo pasjih pasem, primernih za šolanje, naj bralcem Snežnika povem, da so "pasji malošolarji ", ki so pričeli s srečanji v septembru mesecu, že kar dejavni. Srečujejo se enkrat na teden in s svojim kužkom doživljajo res veliko veselja, saj ob vajah in preizkušnjah občutijo tudi slast svobodnega dirjanja po travnikih, ko jih lastniki med ali ob zaključku srečanj spustijo. Na srečanjih se dosedaj videvajo mladi nemški ovčarji, šarplaninec, nemški bokserji pa tudi mali čivava je med njim. Torej pestra druščina, ki pa se med seboj kar dobro razume, ne glede na ogromne razlike v teži, višini ali starosti. Lastniki mladih kužkov, še vedno ste dobrodošli na naših srečanjih. Pa pojdimo k predstavitvi nekaterih pasem, primernih za šolanje. Šnavcer (srednji ali veliki). V naši dolini jih ni ravno veliko. Velikega šnavcerja - črnega, boste lahko videli pri njegovem lastniku, sodelavcu Snežnika, Vojku Čeligoju. Šnavcer dokaj pozno dozori, nekje pri dveh letih starosti, zato je izredno pomembno, kako ga vzgajamo v njegovi zgodnji mladosti. To je precej velik pes, ki pa se izredno rad igra in sprehaja. Potrebuje kar velik življenjski prostor. Je zelo dojemljiv za šolanje, zahteva pa mirno šolanje, brez velike prisile. Če učenje preveč stopnjujemo, lahko postane kar neprijeten. Sicer pa zelo spoštuje svojega gospodarja in vse družinske člane, ima po naravi dobrodušen karakter in je dober čuvaj. Priporočam ga bodočim lastnikom, ki so že imeli psa pri hiši, ki so sami dosledni in trdni. Tako bosta vzgoja in šolanje psa lažja ter učinkovitejša. Meni osebno je veliki šnavcer izredno všeč. Na njem vidim nekakšno možatost, zanesljivost in stanovitnost, zato se ob njem počutim varen, pa tudi spoštovan. Doberman. Marsikdaj jih vidimo v filmih, ko zaustavljajo tatove, kriminalce, kako z visoko dvignjenimi nozdrvmi in mogočnimi čekani grozijo nepridipravu in ga vkopljejo na mesto. Doberman je službeni pes, ki ga uporablja marsikatera policija, saj je dovolj poslušen, oster in učljiv. Po desetletnem vodenju tečaja sem spoznal, da je doberman v dobrih in zanesljivih ter "pametnih" rokah lastnika izreden pes. Prijazen do domačih, do okolice, prijetna igrača za otroke. Vendar se pri tem pojavlja velik če. Če mladiča nepravilno vzgajamo ali iz njega namenoma gradimo brezkompromisnega borca, čuvaja in nezaupljivega psa do tujcev, potem bomo imeli točno to. Če tak gospodar odda psa nekomu, ki se nanj ne spozna, pride lahko do napada na nove lastnike, otroke in druge ljudi. Pravilna vzgoja, prijetni kontakti z ljudmi in drugimi psi, vzgajanje v duhu: to smeš in tega ne smeš, ustvarjalna igra v naravi in sprehodi brez stresnih srečanj bodo naše delo bogato nagradili. Zvest vam bo kot malokateri pes. Po karakterju je dokaj občutljiv in krivico, ki mu je bila storjena, težko preboli. Potrebuje pa izredno veliko gibanja v naravi, zato ga priporočam lastniku ali lastnici, ki ima na razpolago več časa zanj. Dobermana priporočam le tistim lastnikom, ki imajo občutek za delo z živalmi, ki niso preveč razdražljivi in ki bodo potrpežljivo delali s psom od njegovega prvega dne v novi družini. Ti ljudje moraju psu posvetiti vsaj dve uri dnevno. Rottvveiler (izgovarja se : rotvajler). Tudi ta pasma je priljubljena med policisti v svetu, saj vzbuja spoštovanje, nemalokrat pa tudi strah. Kdor je prebiral časopise, je zasledil tudi, da si izredno veliko "mafijcev" v Rusiji z njimi ustvarja KRESNICA občutek moči. Te pasme nekatere zavarovalnice - tudi v Sloveniji - ne zavarujejo ob napadu in poškodbah drugih oseb. Sicer pa rottvveiler ne izgleda tako zastrašujoče. Ko ga opazujemo v gibanju, se nam zdi kar dobrodušna živalca in to tudi je, če pravilno usmerjamo njegovo vzgojo že od prvega me- seca. Je zelo učljiv, vendar je pri šolanju potrebno kar široko znanje in poznavanje psihologije psa, odločnost in doslednost vodnika. Praviloma je izredno dober pri učenju obrambe in napada. V nekaterih evropskih državah pa je celo prepovedano šolanje rottvveilerja za obrambo. Morebitnemu bodočemu lastniku takega psa zato resno svetujem, da dobro premisli pred nakupom in da se prej posvetuje z nami ali pa lastniki rottvveilerjev. Lahko postane vodja krdela, če nima dosledne vzgoje. Takrat mora pes stran. Rottvveiler potrebuje veliko prostora za življenje - večji pesjak ali vrt, veliko druženja z ljudmi, zlasti z otroki in psi. Seveda vsa dosedanja opozorila o takšnih in drugačnih možnih problemih s psi veljajo za tiste, ki si želijo obvladljivega psa, prijetnega spremljevalca in prijatelja obiskovalcev. Če pa želijo imeti dobrega, brezkompromisnega čuvaja in branilca posesti, potem je seveda odgovor drugačen. Odločitev je na vas, spoštovani bralci. Se o nagradi za bralca, ki je prvi pravilno odgovoril na postavljeno vprašanje. Pravilen odgovor je bil: pasmi psov, ki jih naše zavarovalnice ne zavarujejo, sta rottvveiler in pittbull. Bralec pa je Franc Iskra iz Zabič. Čestitamo. Prejel bo paket hrane za psa. Bralci Snežnika in "pasjeljubci", do naslednje številke Snežnika se imejte lepo. Vojko Stembergar Naj vsakdo izmed nas spozna, da nima pravice niti možnosti, da bi urejeval življenje drugim ljudem. Lastno življenje moramo živeti v skladu z najvišjim božanskim zakonom, ki se nam nenehno razodeva. Če bi storili tako, bi sedanja ureditev takoj izginila -ureditev, ki sedaj vlada med takoimenovanimi krščanskimi narodi, ureditev, zaradi katere trpi ves svet, ki se ne ujema z glasom vesti, in ki prinaša z vsakim dnem več zla človeštvu. Kdorkoli že ste: vladar, sodnik, posestnik, delavec ali potepuh, dobro premislite in usmilite se svoje duše. Tudi če je vaš um pijan od oblasti, moči in bogastva, tudi če vas mučita in pritiskata revščina in ponižanje, ne pozabite, da v vas živi in se odraža (tako kot v vseh nas) božanski duh, ki jasno in glasno sprašuje: "Zakaj mučiš samega sebe in vsakogar, s katerim navežeš stik?" Raje uvidite, kako v resnici ste, kako krhko in nepomembno je bitje, ki ga imenujete za samega sebe, in ki ga prepoznavate v lastni podobi. Spoznajte - v nasprotju s tem, kolikšen je vaš pravi Jaz - tisti neizmerni duhovni Jaz. In ko to spoznate, začnite živeti v vsakem trenutku tako, da boste uresničevali svoje pravo poslanstvo v življenju, ki so vam ga odkrili večna modrost, Kristusov nauk in lastna zavest. Vnesite tisto najboljše od svoje biti v vse večje osvobajanje svojega duha od iluzij sveta in v ljubezen do bližnjega (kar je pravzaprav eno in isto). Takoj ko boste začeli tako živeti, vas bo prevzel radostni občutek svobode in zadovoljstva. Presenečeni boste sprevideli, kako vam isti zunanji cilji, ki so vas obremenjevali, in ki so bili daleč od uresničitve, ne bodo več stali na poti do največje sreče. Če ste nesrečni - a vem, da ste nesrečni - razmislite o tem, kar sem vam povedal. Do tega nisem prišel samo jaz, ampak je to posledica razmišljanj in prepričanj najbolj prosvetljenih človeških src in človeškega uma. Razmislite torej, da je to edini način za to, da prenehate biti nezadovoljni, in da odkrijete največje možno dobro, ki vam ga lahko da življenje. To je torej vse, kar sem hotel povedati svojim bratom, preden umrem. Lev N. Tolstoj Peta hišica v horoskopu opredeljuje tisto človekovo aktivnost, ki nas vedno znova vabi. Tej energiji se radi prepuščamo in ji pustimo, da nas zapeljuje. Temu polju življenja pravimo tudi »BONA FORTUNA«. To so mladost, rože, ljubezen, seks, otroci. Tu so doma veselje, zabave, darovi, dobitki na loteriji in lahki zaslužki. Tudi igre, šport, moda, novosti in iznajdbe. V tem polju se izpolnjujejo naše želje. To je svet budnih sanj in brezmejnih izraznih možnosti. Tu se snujejo fantazijski projekti. Realnost se zlije v obzorje, umakne svoje meje in daruje človeku možnost, da se polno izrazi. Sonce je vladar Leva in se v naravnem sistemu horoskopa zrcali v Peti hiši, zato smo se te razkošne palače malce dotaknili. Asociacije nas takoj popeljejo v naš intimni svet, kjer je veliko spoznanj in veliko vprašanj. Sonce. Travnik v juniju. Tisoče cvetlic. Vsak cvet - svoj svet - tisoče svetov. Do potankosti izdelana oblika, čarobna paleta barv in skivnosten vonj; nič spornega, bi rekli. Stvar je logična - cvet pač. Res je, ujeti smo v predstavo časa in prostora in um težko dopusti vpogled v svet, ki mu ni logičen in razumljiv. Vendar je narava človeku zmeraj izziv in cvetje mu je bilo vedno blizu. To je fenomen, v katerem človek, kljub svoji odtujenosti, ohranja stik z univerzumom. Cvet je zelo nežna kristalizacija materije, je kot utrinek s sporočilom, ki vabi v subtilnejše ravni bivanja. Za ta stik ima človek v življenju nešteto priložnosti. Zanimivo bi bilo spremljati naše počutje, ko bi skušali dojeti, da ima cvet razen oblike, barve in vonja tudi svojo auro in svoje energetsko polje, s katerim žari v okolje in komunicira z njim. Njegova pojavnost je enkratna, izpolnjena in totalna - živi v trenutku večnosti in izraža radost in veselje. Je triumf naravne kreacije. Je igra vrhunske inteligence in znanja - je kozmična informacija popolne svobode bivanja. «Jaz sem«. V enem malem cvetu je torej vse, kar moramo vedeti o življenju. Preveč preprosto, da bi človek lahko razumel, in preveč skrito, da bi to lahko videl... Človek je sončno bitje. Tako kot cvet je tudi človek vse v enem. Je Sonce. Človeku, ki ga imamo radi in smo radi z njim, rečemo: »Ti si moje Sonce«. Radi imamo take tjudi. Prinašajo nam svetlobo in optimizem. Navdušujejo nas in ob njih se počutimo močnejši in pogumnejši. Sončni ljudje enostavno žarijo. So polni energije in življenja. Zelo so samozavestni, harmonični. So kot jutranje Sonce, radost sama po sebi. Sonce je tisti povezovalni dejavnik, ki sestavlja, povezuje, osvetljuje, ozavešča, razblinja dvom in bistri misel. Potrjuje nas in vliva vero v življenje. Na ta način nas opogumlja, da postanemo močnejši in odločnejši. Sonce vedno deluje celostno in objame vse ravni našega bivanja. Ko prilezemo iz svojih temnih kotičkov, se podzavestno oziramo za sončnimi žarki. Ne glede na to, ali jih iščemo v sebi ali na nebu. Energijo sončnih aspektov doživljamo spontano - brez razmišljanja. Enostavno se jim prepustimo. Nezavedno iščemo stik s svojim izvorom in se na ta način generi-ramo in zdravimo. Sonce je središče. Je kristalna zavest bivanja. Združuje spekter vseh barv in sije z belo svetlobo. Planeti, ki krožijo okoli njega, so njegov odsev in zrcalijo posamezne kvalitete njegovih energij. Astrološki simbol Sonca je krog s piko v središču, kjer pika pomeni združevanje, srečanje, jedro, bistvo, točka brez prostora, nič, začetek in konec hkrati - večnost. Jč krog, ki ponazarja brezmejnost, prostor izven prostora, relativnost resnic v vseobsegajoči realnosti. V astrološki natalni karti ima Sonce izredno veliko vlogo. Njegova pozicija v znamenju in hiši, v kateri se nahaja, ter aspektih, ki ga s planetnimi energijami povezujejo, določajo barvo in intenzivnost vitalne energije v človeku. Tu se kaže njegova organiziranost, samostojnost, odločnost, s katero vstopa v življenje in smisel, zakaj to počenja. Vse religije in mitologije sveta so Soncu vedno pripisovale božanske atribute in v iskanju odgovora je Sonce človeku večen izziv in uganka. Uči ga, kako spoznavati samega sebe. Na nek način zveni to kot paradoks, pa vendar bi lahko rekli, da se je človeku na svojem velikem popotovanju kot kreatorju skrivalnic uspelo skriti samemu sebi. In človek mora biti pripravljen, da se v tem iskanju lahko tudi najde. Simbol ločitve človeka od svojega izvora predstavlja Lucifer z Lažnim soncem. V tej skoraj popolni odtujenosti in samozadostnosti se je človek pustil zapeljati obljubam in blišču. Živimo v realnosti, ki je prežeta z vabili in napotki, kako doseči srečo, mir in blagostanje. Dejstva pa dokazujejo, da kljub neverjetnemu dosežku človeštvo danes ne uspeva izpolniti svojega življenje z radostjo in veseljem. Zdi se, da || W: Kot prvemu, ki se je prostovoljno postavil pod astrološko lupo našega časopisa Ti nebo pošilja iskrene čestitke. Tvoja šifra »001«se popolnoma ujema s tendencami natalne karte, saj Ti dinamika energij vedno zagotavlja vidno mesto v gledališču življenja. Skrivnostni Neptun in nedojemljivi Uran pa poskrbita za originalnost in atraktivnost. imaš več kot dovolj energije za uresničitev svojih zamisli, zato greš na vse ali nič, ko se česa lotiš. Nikoli ne tipaš ali poskušaš. Štartaš kot »space shutle«, vedno na polno moč. Deluješ po principu pulz-iranja in tudi za malenkosti izgubljaš ogromno svoje energije. To se dogaja zaradi izredno dinamičnih aspektov primarnih energij, ki so usmerjene v ascendent in delujejo kot »tehnološki ciklus«: koncentracija -pritisk - sproščanje. Tvoja energetska zasnova je torej »moving«. Ta globoka notranja potreba po gibanju in dinamiki je motivirana s kvadrati dvojic Sonce-Merkur iz Druge hiše in Luna-Pluton iz Enajste hiše. V tem navzkrižnem ognju sta si Sonce in Pluton izmenjala znak, saj Sonce vlada Levu in Pluton Škorpijonu. Ker je Merkur, ki je »zaposlen« v Drugi hiši (finance), tudi šef ascendenta in Desete hiše (kariera) in hkrati generalni direktor celotne astrološke karte, postaja zadeva še bolj za-nimiva. Za kakšno urico spanja manj poskrbi tudi opozicija Urana z Venero -nemirno gospodično iz četrte hiše. Ta čudovit spektakel ognja in vode pa opazuje in pomirja veliki Jupiter, ki vlada četrti hiši kjer je njegov pravi dom. Ljudje smo si pač različni in tudi v tem je čar tega sveta. Nekateri imajo tako malo vitalne energije, da jih skoraj ni zaznati in se nekako pretihotapijo skozi življenje. V Tvojem primeru je ravno obratno. Kako iskoristiti ta energetski potencial brez večjih usodnih posledic? Tvoj način življenja je intenziven in pester, saj se z vsem, kar počenjaš, zelo globoko čustveno povezuješ. Opisane relacije planetov kažejo na izredno senzi-bilnost in ognjevito doživljanje sveta. Predstavljam si ga kot pravcati laboratorij, kjer se v vsaki epruveti nekaj kuha in gori; mimo grede, pa gre tudi kaj v »zrak«. Merkur, ki sicer upravlja s temi eksplozivnimi prosesi, ima toliko drugih skrbi, da kakšno stvar gladko spregleda. V takih je človek obrnjen v napačno smer in želi ujeti svojo srečo, ki mu je menda zelo blizu, tik pred nosom, vendar mu prtljaga, ki jo vlači s seboj, zamegljuje pogled, zato ne vidi, da lovi lastno senco. Ne ozira se na opozorila. On že ve, kaj je prav in neutrudno dirja naprej k svoji sreči. Drži tempo in si omišlja nove in nove tehnike, da bo hitrejši in močnejši, saj ima srečo praktično v rokah. Ko ga zvije v križu, brž injekcijo ali dve in naprej. Spotoma se pomirja z dimom, čez vikend pa se regenerira z globljim pogledom v kozarec, saj je konec koncev samo človek in ker je pameten, ve, da do sreče ni ravno lahko priti, še posebno, če pošteno dela - mar ne? Ko takole modruje, se mu morda utrne ideja za nov projekt. Takoj vidi, da je to prava stvar, zato je ponosen na svojo genialnost. Kalkulacija sicer pokaže, da novi posel zahteva precej danarja. Vendar je prepričan, da je to enkratna šansa in če uspem, si poreče, bom srečen - to čutim globoko v sebi. Nekaj prav gotovo čuti, saj si je med tem že nabral nekaj sladkorne. Tudi pritisk mu krepko presega normalo, vendar zatrjuje, da deci črnega še nikomur ni škodil. Za križ in vodo v kolenih pa je v Švici odkril odlične ampule. Ko strateško obdela vse podrobnosti, se definitivno odloči in krene s polno paro v nov projekt. Ker je človek razgledan in ima napredne poglede, mu je povsem jasno, da sreča ne pride sama po sebi, zato seje zanjo pripravljen tudi žrtvovati. Tudi otroci morajo razumeti, da jim ne bo mogel več posvečati časa. Vsi moramo sedaj malo potrpeti, da bomo lahko nekoč srečni in potem si bomo pošteno oddahnili in privoščili. Tako pač je in ne gre drugače, razmišlja človek in dirja naprej proti svoji sreči. V čem je torej štos? V naših predstavah o življenju, saj pretežno »živimo« v iluzijah. Prvič se zapletamo z dogodki iz preteklosti, ker tam iščemo krivdo, obžalovanje ali uteho, in drugič smo v naših projektih za bodočnost. Kot ni preteklosti, ki je samo fikcija, spomin, podatek -softwerz izgubljenimi »fajli« - tako tudi ni prihodnosti, ki se kaže kot pogojnost, projekcija časa, upanje in Luciferjeva sreča seveda. Ko se takole sprehajamo od prve iluzije k drugi in obratno, gremo tudi skozi točko sedaj, ko se srečamo z našim Soncem, z živjenjem, s seboj, vendar se tu ne ustavljamo veliko, ker nimamo časa. R.S. Nesmiselno je človeka opozarjati na|°: da ne bo nikoli našel sreče zunaj sebe-bi ga lahko kap, ko bi nekega sončnega ugotovil, da nosi srečo že ves čas s seb^ ^ da bi bil lahko srečen in radosten, ne napravil enega samega koraka. Doživite svoje $oriC' Fidele Verf Ali vas zanima vaš*1 prihodnost? Ali načrtuje^ (pričakujete) pomemb^11 dogodek v vašem življeniu in vas zanima, kaj o tej11 pravijo zvezde? Rišite sporočite nam vaše rojst^ podatke (dan, uro in ^ rojstva) in naš astrolog b° za vas pogledal na zvezdi karte. Anonimnost J zagotovljena! pri-merih nihče ne ve, kakšen bo naslednji trenutek. Presenečenja so vedno možna in to daje dnevu barvo in zanimivost. Vse to notranje dogajanje pa je zelo spretno skrito zunanjim očem. Neptun na ascendentu je specialist za brisanje kontur realnega sveta in okolica Te ne dojema takega, kot misliš, da si, zato imaš velikokrat občutek, da te svet ne razume. Problem se pojavi, ko se podoba tega zunanjega sveta ne odziva na Tvoja pričakovanja. Takrat se v hipu pojavi konflikt, ki se posledično izrazi z izstre-litvijo kakšnega projektila. Amplituda re-akcije je v vsakem primeru silovita; nikoli ni polovična ali medla. To je način tvojega vstopanja v svet in dogodke. Enkrat sta to optimizem in velikodušnost, drugič ne-zadovoljstvo in jeza. Na ta način lahko narediš veliko koristi, lahko pa tudi veliko škode. V danem trenutku si boš morda želel, da škode vsaj sebi ne bi več počenjal in srečal se boš z vprašanjem o racionalnem izkoriščanju svoje lastne energije. Jupiter ti je vedno v pomoč. S harmoničnim in blagodejnim aspektom na Tvoj ascendent (to je tudi Tvoje telo) Ti izkazuje svojo naklonjenost; je kot stari prijatelj, ki vzpodbuja in svetuje, je tvoj učitelj in zdravnik. Kaže se kot notranja potreba po miru in sproščenosti. Takrat veš, da je vse v redu, deluješ spontano in vse poteka gladko. Razkriva Ti, kako z lahkoto razrešiti nek problem, na da bi pri tem podrl pol sveta. Gre za umetnost upravljanja z energijo. Ko si v harmoniji sam s sabo, si tudi v energetskem ravnotežju in v po-polnem zaupanju v življenje. To se zgodi, ko ni več strahu in dvomov. Notranji na-petostni konflikti so vedno izraz nezados-tnega zaupanja v svoje sposobnosti in moči. Sedaj, ko se bližaš »Abrahamu«, moraš tudi sebi posvetiti več časa. Tudi zaradi progresivnih energij, ki v Tvojo natalno karto prinašajo nekaj novosti. Sicer imaš veliko smisla za kombinatoriko in tudi v besedni igri ne potrebuješ odvetnika, saj ti intuicija omogoča videti izza kulis. Če misliš, da imaš prav, te je nemogoče prepričati v kaj drugega. Kasneje se celo pokaže, da si imel večkrat prav. Intuicija Te v življenju večkrat potegne iz zagate - tudi v ženskem svetu. T Oven $ Lev ** Strelec: 'LS Bik Devica Kozorog TE Dvojčki — Tehtnica ~ Vodnar 23 Rak A- Škorpijon X Ribi O Sonce Luna 5 Merkur d Mars Jupiter $ Uran 41 Neptun 9 Vene1-3 b Saturn f Pluton. Deluješ sugestivno in ko si s seboj usklajen, z lahkoto animiraš okolico v kakršenkoli projekt. Lahko bi bil tudi hipnotizer. Na poslovnem področju Ti progresivna Venera prinaša ugodne aspekte. Trud se bo izplačal. Tudi Tvoje počutje v Deseti hiši (status, kariera) bo bolj sproščeno. Kaže, da je Venera sploh prišla na svoj račun, saj Ti odpira vrata v inozemstvo. Namiguje tudi na lepotne popravke, ki jih boš morda postoril na sebi. Sproščena Venera hoče tudi ugajati. Za zaključek pa še nekaj misli o zdrav-ju. Tvoj zdravnik - progresivni Jupiter, potuje preko šeste hiše (zdravje) in prihaja v opozicijo z natalnim Saturnom, ki straši v Dvanajsti hiši. Njegov mrki pogled člo-veka kar pretrese. Zato je bolje, da na sebi narediš nekaj tehničnih in tehnoloških izboljšav, pa boš imel mir v hiši. rn i1.s Ne reci, da nimaš časa. •’a!|0v£^ njegov vladar. Zanj je inkarnacij3 ? ^ en mali dim marllbora. Razume- -^ih 1, Saturn je čuden ptič in 1135 zelo zanimivo opozarja: PaZ'; u ceste - prepad. Večkrat ne reče0c$ / šele pozneje »ugotoviš«, da je konec. J Za dinamičen pretok tvoji Q l ^ pač potrebuješ ustrezno infrastru ^ ^ je vse. h ,stavn3, ,i ič Stvar je presenetljivo enos fj i ^ 1. Cigarete odvrzi takoj nikoli. .grf 2. Omisli si aktivno g reduciraj hrano. 3. Bodi pozoren na svoje negativne proč. ■N k v Začni s tretjo in uspel boš- pil1 - -vO) Jur Lepo te pozdravlja j1' \ Vef STARE SLIKE PRIPOVEDUJEJO oktober 1997 Snežnik - stran 15 J___j Poldrugo desetletje po otvoritvi v letu 1961 je bilo zavetišče na Snežniku ničkolikokrat popravljeno, dograjeno in z velikim trudom tudi vzdrževano. Povečan obisk Snežnika je narekoval večje gradbene posege v to planinsko postojanko, ki jih je društvo opravilo v letih 1977 in 1985. Zahtevne gradbene naloge in skromna sredstva so onemogočala hiter zaključek del. Bo koča na Snežniku dobila ime po svojem prvem graditelju, profesorju Dragu Karotinu? . ^ letu 1 977 je društvo slavilo . erndesetletnico. Pod vodstvom druš-^er|ega predsednika Milka Primca je Lastvo Pr'Prav^° bogat delovni 8rarn, posvečen visokemu jubileju. '*da| 0 je svoj prvi Snežniški zbornik, niče, oblikovalo značke, Ned (Pravilo jubilejne slovesnosti, orga-l 'ral° srečanja planinskih prijateljev na vi zniku in obogatilo dejavnost z jj cllrni v svojem mladinskem odseku, ^a je spo-mladi tega leta na novo i,e,Vzel Sandi Bubnič. V veliko °voljstvo članstva je društvo pod %v, °m Franca Klemenca preuredilo cene prostore Severjeve hiše prebijali po ruševju. Padali so med njegove veje, se z veliko muko pobirali in spet padali. In tako ves dan do noči, dokler ni bila vrv vendarle potegnjena z vrha do vitla. Dela so nato hitro stekla. Med domačimi planinci so se še posebej izkazali mladi: Igor, Andrej, Ivan, Sandi, Goran, Marjan, Darko, Vilko, Boris, Vijanej, Uroš in drugi. Na pomoč je prišla skupina vojakov s kap. Jožetom Kovšco. Zahtevnejših strokovnih del so se lotili domači planinci: Jože Mateta, Janko Muha, Hinko Poročnik, Jože Žnidaršič, Vojko Žnidaršič, Nada in Albin Butinar, Marjan Lukančič, Miha Štmbergar, Drago 0j. iun'i 1977. S tovorno žičnico z vitlom na Snežniku so planinci spravili z Obračališča na vrh r°" HO ton gradbenega materiala, potrebnega za nadzidavo planinske koče. 1^ Vern v prve društvene prostore. V tem freJ članstvo že drugo leto zapored | 0 število tisoč, od tega je bilo kar članov v osnovnih šol in Cilo^je delo, ki se ga je društvo *3V v.tem letu, je bila nadzidava W|;IŠča na Snežniku in njegova . Prenova. thni|^l'rte J6 pripravil domači gradbeni 'Hežnjc ^ran*<0 Mežnar. Koča na j1 Pod U 'D' ta^° dobila solidno streho .Vodnjj 0 °lžnirninci in Številni obiskovalci t '^tlben8 ,Pr'dno znašali na vrh. ^°r Drvi 6^a' ^ j'b je vodil poseben j6stek|a >C .v°dstv°m Danila Puglja, pa /JzclarjjSe e°d koncu poletja. Tolminski i^nic/ 'rh Snežnik, 29. avgusta 1985. Zaključna dela pri oblaganju koče z valovito pločevino je odlično izvedla lesonitova ekipa s Hinkom Poročnikom in jožetom Štembergarjem. snežniška zidarja, brata Frane in Pepe Štembergar, z Danilom Pugljem. Pozna jesen je že kazala zobe. Zidarje je kar nekajkrat presenetil sneg. Postavljanje strešnega stola in pločevinaste strehe, ki so jo nabavili v Krapini, so marljivi udarniki opravljali že v mrazu. V jesenski megli, vetru in prvem snegu pa je steklo še ometavanje zunanjih zidov. V koči so obnovili tudi pritlične prostore. Za povečanje postojanke je društvo vložilo okrog 25,5 milijonov Sdin, opravljeno je bilo nad 7000 delovnih ur v vrednosti dodatnih 21 milijonov Sdin. Člani in prijatelji Snežnika so za kočo darovali 1,5 milijona Sdin gotovine. Slabo vreme pa ni nagajalo planincem samo pri zaključnih delih, pač pa je zakrivilo tudi zakrivilo preložitev dogovorjene otvoritve obnovljene koče na 30. oktober 1977. Tega meglenega in vetrovnega dne je bilo na Snežniku vseeno prijetno in slovesno za vse planince in goste. Med gosti so bili tudi dr. Miha Potočnik, predsednik Planinske zveze Slovenije, Tone Bole, Lesonitova ekipa vzdrževalcev s Hinkom Poročnikom, Jožetom Štembergarjem in sodelavci je v slabem tednu odstranila neustrezne salonitne plošče in jih zamenjala z novimi. Na delu so se vrstili tudi domači planinci. Za delovno ekipo pa so skrbeli: oskrbnika Vojko in Jože Žnidaršič ter kuharica Ivanka Brožič. Številni, na prvi pogled drobni delovni uspehi, so bili povezani z ogromnim trudom in željo, da ponudimo obiskovalcem Snežnika kolikor toliko prijazno in urejeno planinsko kočo na njegovem temenu. V jeseni 1987 se je društvo uspešno lotilo obsežnih mizarskih del v podstrešju koče. Tokrat je priskočila na pomoč skupina mizarjev iz Lesonita, med njimi Bruno Vrh, Alojz Gulja, Izidor Celin in pomočniki. Zorko Šajn je prevzel Gradbeni odbor 1993. leta. Domača firma TELES je to leto planincem podarila prenosni telefon za kočo na Snežniku. Ista firma je naslednje leto velikodušno podarila koči še sončne celice in prevzela kritje s° namreč postavili tovorno med Obračališčer 'Qrn c wur SC nežnika m in samim --iivenj i - *- veliko zamudo. sta v -*’1 nn'nki, sestri Mara in Stanka, ^niku'?SU §radnie gospodinjili na :iranja ; ne moreta pozabiti, koliko .Pijavi,e.. do potrebno samo pri P žičnici^.12U°? m dol8e vlečne vrvi ‘‘S po rv Je bila prekratka, da bi jo 1 ""Odr.SteZ.'' Zat0 50 morali čez / -lv6za|i 0 ruševje. Domači fantje so si 0 ^ kg vrvi okoli teles in se Obračališče pod Snežnikom, 26. junij 1985. Šest ton pločevine in opreme za kočo je prenesla na vrh Snežnika helikopterska enota milice v eni sami uri. Muha, Ivan Bergoč, Maks Ivnik, Zorko Šajn, Janez Žibert, Jože Maljevac, Ivan Čebokli, Drago Jaksetič, Jože Knafelc, Niko Kraševec in številni drugi. V koči so dežurale planinske družine, domače planinke so skrbele za številna drobna dela. Drugi so pomagali v dolini: Janko Samsa (Škudov) je pripravil ves les za obloge dnevnih prostorov, Jože Prošenje skrbel za prevoze. Gradbena dela so bila zahtevna. Utrditi je bilo treba stare zidove in izravnati celo sedem različnih nivojev dotedanjih strešnih plošč. Zvrstilo se je kar nekaj zidarjev: Franc Šajn, Ciril Kobal, Jožko Štembergar. Petnajst metrov dolg in kar štiri m visok slemenski zid je v štirinajstih dneh sezidal Jože Sedmak z dvema vojakoma. "Cimper" za novo streho sta postavila preizkušena član predsedstva SRS, Ciril Zupan, predsednik meddruštvenega odbora primorskih PD, in predstavniki mnogih primorskih PD. S posebno pozornostjo so planinci na Snežniku sprejeli medse starosto slovenskih naravovarstvenikov in sodobnika našega Bogumila Brinška, oseminosemdesetletnega prof. Pavla Kunaverja. Ob številnih čestitkah za opravljeno delo pa je bilo slišati tudi mnogo lepih besed nad enkratnimi lepotami Snežnika. Dr. Miha Potočnik je v navdušenju pribil: "Snežnik ni le gora - je kraljestvo!" Bistriške planince so počastili tudi pevci Moškega pevskega zbora Dragotin Kette z dirigentom Dimitrijem Griljem, ki so ob tem slavju imeli svoj prvi pravi koncert na samem vrhu Snežnika. Koča na Snežniku, 17. avgust 1997. V pričakovanju proslave ob 90-letnici planinstva na Bistriškem. Za naslednja leta pa je seveda ostalo še veliko dela. Dokončati je bilo treba vsa začeta dela. Kar 1600 plošč so znosili na Snežnik in jih z velikim trudom pritrjevali v betonske zidove. Sneg in led pa sta dotrajane plošče lomila in trgala z zidov. Najti je bilo treba boljšo rešitev. Čakala pa je tudi dokončna ureditev podstrešja za prenočišča. Za kočo je društvo skrbelo tudi z novim predsednikom Jožetom Žnidaršičem in Jožetom Maljevcem, predsednikom gradbenega odbora. Odbor je zaslužen tudi za ureditev vodnega rezervarja na Sviščakih, napeljavo tekoče vode in dogrative sanitarnega prizidka ob planinskem domu. Zaključnih del pri snežniški koči se jev letu 1985 lotil nov gradbeni odbor z vodjem Avgustom Petrovčičem in predsednikom društva Vojkom Čeligojem. Odbor se je izkazal že leto poprej, ko je na planinskem domu na Sviščakih zamenjal dotrajano salonitno kritino z aluminijasto pločevino. Za zaščito zunanjih zidov koče na Snežniku se je odbor odločil nabaviti valovito plastificirano pločevino iz tovarne Trimo Trebnje. Junija so spravili na Obračališče okrog 6 ton plošč, okovja, opreme za kočo in izolacijskega materiala. 26. junija se je bistriškim planincem vendarle nasmehnila sreča. Težko pričakovana pomoč je tokrat vendarle prišla "od zgoraj". Helikopterska ekipa milice je med svojim letalskim obhodom čez naše gozdove "spotoma" opravila še prevoz materiala na vrh Snežnika. Pripravljena kopica materiala na Obračališču pa je bila tudi za helikopter pretežka. Zato so ga razdeliti na šest kupov. Na veliko veselje planincev je bil material pripeljan na vrh Snežnika. Koliko prihranjenega truda! stroškov telefona. Leta 1994 so planinci spravili na Snežnik tudi tristo kilogramov barve za kovinsko fasado. Pleskarska ekipa iz Kopra je dala koči današnji zunanji izgled. Gradbenih delpa še ni bilo konec. Domače komunalno podjetje je uredilo vodovodno napeljavo v.koči. V letu 1995 je dobila barvno zaščito tudi kovinska streha; preureditev drvarnice ob koči in bivak oz. zimsko zavetišče pa so planinci zaključili šele letos. In koliko bo še treba postoriti? Upamo lahko le, da planincem ne bo zmanjkalo dobre volje in materialne podpore. Vsa leta so tudi člani domačega radioamaterskega kluba Snežnik -S59DGO, ki gostuje na podstrešju koče, marljivo urejali svoje delovne pogoje. Lani so poleg koče postavili tudi ločeno agregatno postajo. Snežnik ostaja zanje tudi naprej izredno pomembna radioamaterska točka. Danes smo domačini lahko ponosni na svojo planinsko kočo na Snežniku. Delo resnično ni bilo zaman. In ko se bomo znova in znova vzpenjali na Snežnik in poiskali zavetje v snežniški koči, bomo v njej deležni tudi topline tisočerih src in rok, ki so gradile, vzdrževale in znova obnavljale to našo najvišjo planinsko postojanko. Tekst in slike Vojko Čeligoj NAGRAJENEC Na nagradno vprašanje iz prejšnje številke Snežnika je pravilno odgovorila KRISTINA ŠTEFANČIČ iz JABLANICE 14a. Za nagrado bo prejela majico našega časopisa. Čestitamo! Snežnik - stran 16 ___________________________, OGLASI IttU IlIlilH _______ oktober 1997 h Občina Ilirska Bistrica h ?PvP1RNJC4 jdlnea/lsit 6250 II. Bistri^ °WŠKA 19, 067/a7-' V TRGOVINA ANA GREGORČIČEVA 2, ILIRSKA BISTRICA - DOM NA VIDMU Prijazno vabljeni v Trgovino Ana na Vidmu! Poleg tekstilnih izdelkov slovenskih proizvajalcev in programa za močnejše postave vam nudimo: - otroške majčke, plišaste pajkice, žametne hlačke, termoflis jakne... - ženske jakne, bunde, spodnje perilo, kostime, hlače za vse postave ... - bunde TRESSPASS in AASS, jakne, med trenirkami pa tudi trenirke UMBRO in še in še. ____/ y i J V _y cppiama-pur \ Suma inženiring d.o.o. Bazoviška 18, 6250 Ilirska Bistrica telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042 COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica GRAFIČNI ATELJE IN UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 PAPIRNICA - LINEA ART Bazoviška 19, tel/fax. 067/42-077 V I V-V xZ V/ h ProVITA4 Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41 -820 XZ h ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7 y v y xz TOVUS K Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne Informacije: tel. 067/81-188 r xz LJJD transport terminal ilirska bistrica xZ ^y/ FIZIOTERAPIJA N IN TRGOVINA Rozmanova ul. 1 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 067/41-156 • zelena zdravila • čaji in čajne mešanice • ortopedski pripomočki • ortopedski vzglavniki • madicinska kozmetika • preventivne in terapevtske kompresijske nogavice • obvezilni program • Chicco program za otroke in otroška hrana Zavarovanim osebam izdajamo tehnične pripomočke na naročilnice (recepte). \ Gozdno Gospodarstvo Postojna y v v: _y v_ pj primorje pn Vrni ajdovščina Trni h ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. IRBIS d.o.o. KOSEZE 32C 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: +386 (0)67/41-082 Ir, i; se ... VSE ZA ČISTEJŠE OKOLJE Poleg proizvodnje čistilnih sredstev in oskrbe z artikli za osebno in splošno higieno nudimo usluge čiščenja vseh vrst talnih oblog URNIK VSAKDAN 7-14 PRVA SOBOTA V MESECU 8-12 -=J \ PUR#0TEX d.o.o Gradišče 51 6243 OBROV PE PODGRAD Podgrad 110 6244 PODGRAD Telefon: 067/85-031, 85-210 V: z _____/. ___ y OSCAR SERVIS GOSPODINJSKIH APAPARATOV OSKAR SAMSA s.p. Maistrova 17, 6250 ILIRSKA BISTRICA, TELEFON: 067/41-101 SERVISIRAMO VSE VRSTE GOSPODINJSKIH APARATOV (GORENJE, CANDV, ZANUSSI ...) r DELOVNI ČAS H VSAK DAN OD 8™ DO 14“ URE IN OD 16™ DO 18™ SOBOTA OD 8“ DO 12™ URE CENIK OGLASOV 1. cela stran 28 x 35 cm 90.000 SIT 2. polovica strani 28 x 17 cm 45.000 SIT 3. četrtina strani 14 x 17 cm 22.500 SIT 4. osmina strani 14 x 8,5 cm 11.250 SIT 5. šestnajstina strani 6,5 x 8,5 cm 5.700 SIT Cena dvobarvnih oglasov- na prvi in zadnji strani je višja za 30%. Za večkratno oglaševanje znižamo ceno po dogovoru. Pokličite: “GA commerce", Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel.: 067/81-297, fax: 067/41-124 Snežnik UREDNIŠTVO 6250 Ilirska Bistrica, Bazoviška 40 NAROČILNICA ime priimek se naročam na časopis SNEŽNIK. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov: dne podpis: 'toi NOGOMET TENIS ok»ob«r 1997 Snoinik - Mr.n llirskobistriški nogomet je pred tremi meseci dobil novega trenerja. zaslugi Riharda Udoviča, Nogometaša in učitelja na OŠ Antona Žnideršiča, je v klub prišel Nogometni poznavalec, pedagog in Zanesenjak Drago Ljubišič - Siki. jjubišič se je lotil ne preveč ^aležnega dela, treniranja mlajše ^lekcije v NK Ilirska Bistrica. V nekaterih moštvih je naletel na za-'krbljujoče stanje, ki ga ni Festrašilo. 'Zavihal je rokave' in se '°tiI reševanja nalog, da bi lahko Mladinci in starejši dečki, dosegali Zaslužene rezultate. Mladinci NK Ilirska Bistrica so se po sedmem kolu tekmovanj uvrstili na tretje mesto. Po sedmih tekmah imajo tri zmage, en neodločen izid in tri poraze; razlika v golih pa je 23:9. Skupno imajo 11 točk. Starejši dečki, igrajo v močni konkurenci skupaj z ekipama Koper A in Koper B in v svoji kategoriji pre-pričljivo vodijo. Odigrali so šest tekem in vsakič zmagali. Razlika v golih znaša 47:4 in imajo 18 doseženih točk. Postavili so rekord saj v 420 minutah igranja niso doživeli nit en poraz. Z novim šolskim letom je bila renerju 'Šikiju' dodeljena tudi lajm lajša selekcija cicibanov, ki jo Ustavljajo se-demletniki iz OŠ Otona Žnideršiča in Dragotina _6tteja. Zasluge za do-sedanje 6zultate pa pripadajo tudi ^egovim sodelavcem, trenerjem .Hanu Dovganu, Vojku Kalcu in 'hardu Udoviču ter °°!"dinatorjema v mlajših ^lekcijah - Alešu Zidarju in Miranu Kadeti (kombinacija Ilirska Bistrica - Košana) tekmujejo v MNZ Koper. Po šestih tekmah (ena zmaga in pet porazov) zavzemajo zadnje mesto na lestvici. Od vseh ekip so se najboljše odrezali starejši dečki, ki jih uspešno vodi trener Drago Ljubišič - Šiki. Pohvaliti moramo tudi starše, ki spremljajo svoje sinove na vsako tekmo in pomagajo pri vzgoji mladih ge-neracij v klubu . STRELSTVO Redakcija SNEŽNIKA želi ekipam veliko uspehov v nadaljnjem tekmovanju. Športnik ■Hj rt mm i* HM Valden Tomažič je eden najboljših nogometašev bistriškega tretjeligaškega nogometnega kluba. Dobra igra in spoštovanje soigralcev pa sta mu pred kratkim prinesla priznanje. Postal je uspešen kapitan ekipe Nogometnega kluba Ilirska Bistrica. Vedno skromen in nevsiljiv je Tomažič odločitev svojih kolegov, da postane kapitan, ko-mentiral zelo kratko: "Zahvaljujem se jim za zaupanje. Trudil se bom, da bom svojo ekipo uspešno vodil tudi v nadaljevanju prvenstva." Športnik V jesenskih dneh se umirja narava, dnevi se vztrajno krčijo in že diši po zimi, čas, ko se umirijo tudi teniška igrišča, ko bodo za nekaj časa obležali (večinoma) tudi loparji. Tenis klub deluje že tretje leto. V tem času smo pridobili kar nekaj izkušenj na tekmovalnem, strokovnem in organizacijskem področju. Veseli nas, da se nam še vedno pridružujejo novi člani; zdaj jih je že čez 150. V letošnjem letu smo izpolnili večino zastavljenih nalog. Kjub težkim razmeram in precejšnji ravnodušnosti ljudi v našem kraju so bila igrišča letos precej bolj zasedena kot prejšnja leta. Naši člani so tekmovali v primorski ligi, v kategorijah do 10, 12, 14 let ter v veteranski ligi, v kraško - notranjski članski ligi in sodelovali na turnirjih Teniške zveze Slovenije. Na domačem terenu je klub organiziral nekaj turnirjev. Zadnji je bil zaključni turnir najboljših osmih iz interne klubske lige. Organiziramo začetne tečaje (kar nekaj novih igralcev opravilo prve teniške korake) in nudimo individualno poučevanje. Ker svet stoji na mladih, pričenjamo s šolo tenisa za osnovnošolce. Trajala bo celo šolsko leto, dvakrat po 2 uri tedensko, odvisno od razpoložljivih terminov v telovadnicah. Skupine 6-8 otrok bodo razporejene po starosti in znanju. Učili jih bodo 4 klubski vaditelji, klub bo poskrbel za žogice in izposojeo loparjev. Dobro sodelujemo s teniškimi klubi s Primorske, Krasa in Notranjske, saj se zavedamo, da si bomo le tako lahko pridobili potrebne izkušnje. Tenis je prijetna sprostitev od takšnih ali drugačnih naporov današnjih dni in vrsta rekreacije, s katero se lahko ukvarjajo ljudje v vseh starostnih obdobjih. Prav zato si želimo, da bi se nam v tej igri pridružilo še več članov, ki bi se ob tenisu radi sprostili, si nabrali novih moči in z dobro voljo prispevali k prijetnemu vzdušju kluba. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli priskočili na pomoč. Teniški pozdrav! Predsednik kluba Branko Celin KOŠARKA Mednarodna prijateljska tekma v košarki Ilirsko Bistrico Streljanje na tarče postaja na Bi-j. Iskem popularen šport med žen-i Z™- V tem športu je zelo uspešna 1 enaindvajsetletna Tamara Matko. Sv°ji konkurenci je bila razglašena ^ najboljšo strelko v Sloveniji, v Bis-il !?a Za športnico leta, prejela je zlato 3 'eto občine. Želja mlade športnice udeležba na olimpiadi. lj ,K°nec prejšnje tekmovalne sezone k 01 a v streljanju na tarče tretja. ali neuspeh? L ^°nec prejšnje tekmovalne : ,i Ol rl \/ ctrol i a n i m na \aXc±rc sezone L. “da v streljanju na leteče tarče [ dVr|a prvakinja v mladinski kon-b®nci. v Ljubljani sem bila p rogi a-k 3 2a najboljšo strelko Slovenije. V ji Z5' Bistrici pa sem dobila zlato 1^ et° športnice leta. Letos sem pričela L n° nned člani. Dosegla sem nekaj ^ .. uspehov. Tretje mesto med člani »i 'nab lige v Murski Soboti, kjer so °vali najboljši strelci Slovenije. ''Viškem tekmovanju v Novi Gorici *tQ bd' dobro streljala. 89 zadetki od Sern pristala na tretjem mestu. ' : Pravijo, da veliko časa preživiš na strelišču Črne njive. Koliko časa treniraš? Za visoke rezultate je potrebno veliko trenirati, zato postreljam 8000 nabojev letno. Potrebna pa je tudi fizična in psihična pripravljenost. Za dobor formo in telesno pripravljenosti veliko kolesarim, tečem in dvigam uteži. Za psihično pripravljenost pa sodelujem z dr. Željkom Čubričem iz Ljubljane. Streljanje z lovsko puško je za žensko nekoliko nenavadno. Kako se znajdeš med moškimi? V Sloveniji se s tem športom ukvarja le nekaj žensk. V članski konkurenci pa sem sama, zato nastopam v moški konkurenci, ki je zelo močna. S fanti se kar dobro razumem, med seboj si veliko pomagamo. Kakšne so tvoje želje? Na naslednjih olimpijskih igrah bo TRAP tudi ženska olimpijska disciplina. Želim si čim višje rezultate, da bi se lahko udeležila velikih tekem in olimpijskih iger. Športnik Košarkarski klub Plama-pur iz llir-ske Bistrice že od začetka sezone 1997/98 ne preneha z delom. Trener kluba Mitja Muha in tehnični vodja Dušan Jenko svojim košarkarjem ne privoščita veliko oddiha. Ob rednih treningih načrtujeta vsak teden po eno prijateljsko tekmo. Te jim služijo kot dodaten trening in pomoč pri preverjanju kvalitete njihove igre. V torek, 21.10.199/, je bila v veliki dvorani OŠ Antona Žnideršiča odi-grana mednarodna prijateljska tekma med ekipama Plama-pur in Kontovel iz Trsta. Pred maloštevilno publiko so domačini premagali svoje goste z rezultatom 64:58 (32:26). Niz tekem, ki jih je, oziroma jih bo odigrala ekipa košarkarskega kluba Plama-pur, potrjuje, da je potrebno sodelovanje s klubi doma in izven meja Slovenije. Po končanem srečanju je vodstvo domačega kluba povabilo svoje goste, Slovence iz Trsta, na prijateljski večer in dogovor o medsebojnem sodelovanju. Športnik PRAVI PROSTOR V PRAVIH ROKAH Uprava Košarkaškega kluba Plama-pur iz Ilirske Bistrice vztrajno izboljšuje organizacijo kluba. Poskrbela je za usposabljanje trenerjev za vse selekcije, po končanem organiziranju ekip pa so začeli iskati klubski prostor. Vztrajnost se jim je obrestovala. OŠ Antona Žnideršiča jim je odobrila uporabo prostora v osnovni šoli, ki ga sedaj urejajo člani uprave ob strokovni pomoči Rada Kovačiča. Prostor bo primeren za sestanke kluba in za hranjenje klubske dokumentacije. Športnik KARATE li r il /' Y Tekmovalci vseh kategorij KARATE KLUBA SAMURAI smo se pod vodstvom trenerja Stojana Šestana v preteklih vikendih udeležili dveh močnih karate tekmovanj, in sicer smo sodelovali na MEDNARODNEM KARATE TURNIRJU ŠELVE NA Madžarskem in na 2. POKALNI TEKMI KARATE ZVEZE SLOVENIJE za mlade kategorije na Fužinah. Na Madžarsko smo prispeli po osmih urah vožnje, si pozno zvečer izborili večerjo, prenočišče in posteljnino ter odšli na zaslužen počitek. Naslednji dan smo začeli tekmovanje zjutraj ob desetih, zaključili pa smo ob 21.30, kar je predstavljalo izreden napor za vse sodelujoče. Izmed naših tekmovalcev velja omeniti začetnike, kot so GREGA ŠKAPIN, GREGA HORVAT, NEBOJŠA SMILJANIČ in ALIS KURTOVIČ, ki so tekmovali v katah in dogovorjenih bojih. V konkurenci 5 držav, 33 karate klubov s preko 360 tekmovalci jim ni uspela vidnejša uvrstitev. Zato pa je ALEN KONTELJ, tekmovalec iz SEŽANE, v izredno močni mladinski konkurenci na presenečenje vseh z odlično izvedeno kato osvojil 3. mesto. Enak uspeh je ponovila v ženski konkurenci MARJANCA ŠAJN. Odmeven uspeh je dosegla ŠPELA MUHA, ki je v mladinski konkurenci po petih dobljenih bojih, v katerih je dobila poškodbo, zmagala še v finalnem boju ter tako osvojila 1. mesto. Na 2. POKALNI TEKMI ZA MLAJŠE KATEGORIJE v Ljubljani je sodelovalo 29 karate klubov z 281 tekmovalci. Prvenstvo je potekalo v odlični organizaciji karate kluba s Fužin na treh bojiščih. Naj preletimo rezultate: NIVES DEMARK in SAŠA FATUR sta osvojili 4. in 5. mesto v katah za malčice, med 74-imi tekmovalci v kategoriji starejši dečki so se odrezali takole: SANDI BERGINC je osvojil 9. mesto, ANEJ RAŽEM 11. in GREGA HORVAT 16. mesto. V kategoriji mlajši dečki, ki je štela 36 tekmovalcev, sta JAN TERSTENJAK in TINE MALJEVAC zasedla 5. in 9. mesto. Starejša deklica SUZANA LOGAR se je izkazala v bojih in sicer je kljub poškodbi osvojila 3. mesto, v isti kategoriji pa je ŠPELA MUHA osvojila 1. mesto. ŠPELA MUHA je tekmovala tudi v katah, kjer je z lepo izvedeno kato UNSU osvojila 2. mesto. V naslednjih tednih odpotujemo v NURNBERG na neuradno evropsko prvenstvo za mladince, prav tako pa se bomo udeležili dveh mladinskih prvenstev v organizaciji KARATE ZVEZE SLOVENIJE. MALI NOGOMET ©LMN ILIRSKA BISTRICA LESTVICA PO 8. KROGU Na derbiju 8. kroga med ekipama V.S.E. Kažot in Koseze je bila igra ves čas napeta in do konca zanimiva, saj so igralci Kosez slavili po začetku prav v zadnji minuti igre in tako odločili srečanje v svojo korist. Foto: D.Z. KOLESARSTVO ^ ^ stat Irf Jrm S ma j el ( Zmagovalna trojica: na sredini Matej Munih (1. mesto), na desni Simon Urbančič (2.mesto), na levi David Kovačič (3. mesto). Ljubitelji gorskega kolesarstva so organizirali v soboto, 27.9.1997, 1. kolesarsko dirko na kronometer. Prizadevni organizatorji so 31 prijavljenih tekmovalcev razvrstili v 3 kategorije: 1. kategorija - mladi (4 prijavljeni) 2. kategorija - dame (6 prijavljenih) 3. kategorija - gospodje (21 prijavljenih) Vseh 29 tekmovalcev se je v lepem in sončnem vremenu odpravilo na progo, ki je vodila iz Ilirska Bistrice proti Sviščakom. Vsi kolesarji so srečno prišli na cilj. Vožnja je bila za vse bolj ali manj naporna, toda na koncu poti so bili vsi zadovoljni, ker jim je uspelo priti do cilja. Najboljši so progo prevozili v eni sami uri. Rezultati uvrstitve in čas prvih treh tekmovalcev iz vseh kategorij: MLADI: 1. mesto: SIMON ŠKOBERNE (1:10:22) 2. mesto: ŽUŽEK MARKO (1:13:12) 3. mesto: JELINČIČ MARKO (1:41:14) DAME: 1. mesto: ALENKA MAVER (1:33:18) 2. mesto: ANDREJA KOVAČIČ (1:37:27) 3. mesto: JANA ČELHAR (1:37:56) GOSPODJE: 1. mesto: 3 MATEJ MUNIH (0:56:06) 2. mesto: SIMON URBANČIČ (0:58:40) 3. mesto: •) DAVID KOVAČIČ (0:59:54) ,| l( Najmlajši udeleženec na tekmi je star komaj 11 let (MARKO ŽUŽEK), starejši pa 65 let (MARJAN LUKANČIČ) ^ Ža uspešno izpeljano tekmo se ] potrbno posebej zahvaliti sponzorje111, ^ Popravilo dvokoles URBANČIČ, Mesnih ij Bubnič, trgovina AVTOMATERIAL, VD6 II. Bistrica, KIRN - d.o.o, gostilna in trgovi[lL URBANČIČ, AVTOULJAN - HVUNDA1' re servis in prodaja, grafična delavnica BO r in seveda vsem tekmovalcem. . r Takmovalci so se dogovorili, da se bot prihodnje leto zopet srečali na KRU NOMETRU '98 - ILIRSKA BISTRICA' Ji SVIŠČAKI, da bi poskusili premagati tfe nutnega rekorderja MATEJA MUNIHA 1 ^ njegov čas 0:56:06. . j Organizacijski od"0 i, SOLSKI ŠPORT KROS 1. KOČANI JA 7 6 0 1 36 14 18 2. KOSEZE 8 6 0 2 35 19 18 3. V.S.E. KAŽOT 8 6 0 2 34 11 18 4. SROVI 6 4 0 2 23 13 12 5. BRKINI 8 4 0 4 26 20 12 6. ŠD CARINIK 6 3 0 3 22 19 9 7. KOLAR 8 2 1 5 23 37 7 8. ZLATOROG utd 8 1 1 6 14 34 4 9. KM FAV’URITI 7 0 0 7 7 53 0 Športna zveza lirska Bistrica in športni pedagogi so po nekajletnem premoru ponovno organizirali občinsko prvenstvo osnovnih šol v krosu. Tudi tokrat je bila proga postavljena na Hribu svobode v Ilirski Bistrici. Skupno pa je nastopilo 525 tekmovalcev, razvrščenih v kategorije po letih rojstva. Z množično udeležbo so tekmovanje popestrili učenci nižjih razredov OŠ iz Ilirske Bistrice, saj so nastopili skoraj vsi in pa tudi posamezniki iz okoliških šol, ki so zastopali razredne ekipe. Na nekaj več kot 500 metrov dolgi progi je nastopilo 353 najmlajših tekačev. V konkurenci višjih razredov oziroma letnikov 1986 do 1982 so razrede zastopale ekipe z najmanj dvema dečkoma in dvema dekletoma. Tekli pa so na 1000 metrov dolgi progi (dva kroga). Nastopilo je 172 tekmovalcev in tekmovalk. Poleg bistriških šol so na tekmovanje poslale svoje najboljše tekače še šole iz Podgrada, Jelšan in Knežaka. D.Z. Zmagovalci po letnikih 500 m POSAMIČNO - NI7IA STOPNIA OŠ dečki letnik 1990 in mlajši MATIC BEDEK, OŠ Dragotina Ketteja deklice letnik 1990 in mlajše MATEJA HRVATIN, OŠ Dragotina Ketteja dečki letnik 1989 ERIK POLJŠAK, OŠ Dragotina Ketteja deklice letnik 1989 ROMINA SMRDELJ, OŠ Antona Žnideršiča dečki letnik 1998 NEJC BEDEK, OŠ Dragotina Ketteja deklice letnik 1988 SINTIJA MALJEVAC, OŠ Antona Žnideršiča dečki letnik 1987 TEO RENKO, OŠ Dragotina Ketteja deklice letnik 1987 MATEJA NOVAK, OŠ Antona Žnideršiča 1000 m POSAMIČNO - VIŠIA STOPNIA OS dečki letnik 1986 NEJC GLAVAŠ, OŠ Antona Žnideršiča deklice letnik 1986 BRIGITA URBANČIČ, OŠ Toneta Tomšiča, Knežak dečki letnik 1985 PETER JENKO, OŠ Antona Žnideršiča deklice letnik 1985 ERIKA HRVATIN, OŠ Antona Žnideršiča dečki letnik 1984 NERMIN JUSIČ, OŠ Antona Žnideršiča deklice letnik 1984 JANA TOMAŽINČIČ, OŠ Toneta Tomšiča, Knežak dečki letnik 1983 in 1982 BOJAN SIMIČ, OŠ Dragotina Ketteja deklice letnik 1983 in 1982 MILENA ŠLOSEL, OŠ Rudolfa Ukoviča, Podgrad