InozzemsUo šolstvo in učitelfstvo Obrtno-nadaljevalno šolstvo na Češkoslovaškem (Konec.) Namestitev obrtno-nadaljevalnih šol. Obrtno-nadaljevalne šole so v največ primerih nameščene v poslopjih drugih šol — v glavnem v poslopjih narodnih in meščanskih šol. To dejstvo pa ima zelo senčne strani: V obrtno-nadaljevalni šoli je mogoče poučevati le tedaj, ako je na pripadajoči šoli prosto. Pohištvo v učilnicah — posebno na narodnih šolah — ni primerno za gojence obrtno-nadaljevalnih šol, dostikrat ni prostora za redno in pregledno namestitev učnih zbirk, pa tudi z ureditvijo šolskih delavnic se javljajo velike težkoče. Našteti nedostatki se prav posebno občutijo na velikih šolah, t. j. v velikih krajih, kjer je nadaljevalno šolstvo dobro razvito. Da bi bil razvoj obrtno-nadaljevalneŁ<a šolstva kolikor mogoče ugoden, se je že v polpretekli dobi začelo z graditvijo samostojnih poslopij za Obrtno - nadaljevalne šole. Leta 1927. je bila otvorjena prva stavba, namenjena specialno za obrtno šolske namene. Z zakonom iz Ieta 1926. je bil osnovan fond za obrtno-nadaljevalne šole, iz katerega so se podelile podpore občinam in korporacijam, ki so se namenile zgraditi te stavbe. Državne podpore za zidanje obrtno-nada- ljevalnih šol znašajo praviloma eno tretino proračunske vsote, razen tega se nudi stavbnim odborom še posebna podpora za notranjo ureditev šole, seveda, ako je za to proračunska možnost. Do leta 1932. je bilo zgrajenih skupaj 31 poslopij obrtno-nadaljevalnih šol, v številnih drugih krajih se poslopja pravkar zidajo, v mnogih krajih se pa ustanavljajo odbori za zidanje teh šol. Didaktična reforma vajenškega šolstva. Leta 1928. je bila ustanovljena komisija za napravo učnih osnov na vajenških šolah. Ta komisija pa je bila izpremenjena v ekspertno didaktično komisijo za reformo vajenškega šolstva. Naloga te komisije je, skrbeti, da se izobrazba in vzgoja obrtno-nadaljevalnega naraščaja dovrši v vseh pogledih. Ta komisija skrbi tudi za izdajo novih učnih osnov, za reformo učiteljske izobrazbe, dalje skrbi za nabavo potrebnih učnih pripomočkov. Čeprav opisana komisija še ne funkcionira dolgo, je vendar napravila že ogromno delo. Zasluga za to delo gre predvsem predsedniku ministrskcmu svetniku ing. Arnoštu Rosvju.