Zakaj želimo Slovenci, naj odstopi minister Stremajer! Nobeden izmed sedaj na ministerskih stolih sedecih mož nam Slo^encem ni tako nevšeena oseba, kakor naš atajerski sorojak, mnogoletni liberalec in usta^ak — g. minister Stremajer. Pra7 za prav bi ta mož imel uže da7no odstopiti, zlasti takrat, ko je liberalnega ministerst^a predsednik knez Auersperg mini8tro7anje odložil. Toda g. Stremajer je ostal. Vsled lanskih 7olite7 so liberalci zgubili 7e8ino 7 drža^nem zboru. Po usta7nej na^adi na celem 87etu — 8e iz7zamemo konser^ati^ne bedake na Baverskem — pa iraajo ministerske stole zasesti možje iz 7e5ine poslance^ ali vsaj one stranke, kateraje zmagala. Zato bi celo po liberalnem nauku in zgladu ministri Stremajer, Horst, Weidenbeim morali prosto^oljiio, brez dalejšnjega obota^ljanja ministrora iz zmagonoane stranke prostor narediti. Saj smo lani pri 7olit7ab toliko žrt707ali iz tega uzioka, da proderemo do zmage, da otresemo neznosljivi neniškoliberalni, judo7sko-odeiuški jarem. Slorenci pa še posebic želimo znebiti se miniatra Stremajerja. Uzroko7 imamo le pre^eč! Uže kot poslanec štajerskega zbora 7 Gradcu 7eljal je g. Stremajer zra^en dr. Recbbauerja, ki je nekega gospoda iz sppdnje Štajerske resno 7prašal: Jelite, spodnji Štajer se bo 7endar še dal ponemčiti do Sotle in Save", zmiraj veljal kot najodločniše nasprotnik Slo7ence7. G. Stiemajer n. pr. je bil oni poslanec štajerski, kateii je glase 7olilne tako dolgo odšte^al in deli^al, dokler da so dr. Dominkuše^o iz^olite^ zvrgli in znanemu Seidlu pot 7 deželni itd. zbor odprli. Kmalu potem za5eli smo Slo^enci čutiti se trdneje roko Streniajerje70, ker je postal niinister nauka in bogočastja. Ear se je 7 tej zade^i zadnjib 10 let godilo na Slo7enskem, tega ne pozabimo kmalu. V pojasnilo povzamemo nekaj črtic iz jako zanimi^ega dopisa iz Gradca 7 šte7. 22. ,,Šlo7. Naroda". Pisatelj veli: nlani je 7elik gospod prosil prejanje Auersperg-Lasserje^o rainisterstvo, da naj znanemu slo^enskemu pisatelju in profesorju odkaže službo 7 Gradcu, da bode saj blizu domo^ine. 0dg07orilo je se: ndreissig Meilen 7om windiacben Land" (30 nailj od slo^enske zemlje) ter so profesorja poslali daleč za Dunaj na Mora^sko. No, in tako se je sploh ra^nalo: Slo7enci so morali iz domo^ine, a na njibo^o mesto pribajali so 7ečjidel sami Nemci. Zato 8e ni čuditi, da nabajamo med 8 deželnimi žolskimi nadzorniki le 1 Slo^enca. Na gimnaziji 7 Mariboru je 11 nemškib profesorje7 zraven 4 slo^enskih, na realki med 13 profesorji satno 1 Slo^enec. Na pripra^iiiaču je polovica učitelje^ nemška in ravnatelj ne ume ne besedice slo^enske. V Celji na giranaziji so samo 3 slo^enski profesorji zra^en 11 nemškib. Na ptujskej realnej gimnaziji je polo7ica profesorje7 neruška, ra^natelj trd Nemec. Splob 7si ra^natelji srednjih šol in pripravniš8a na slo^enskem Stajerskem so Nemci in ne razumijo maternega jezika pri 7ečini s^ojib nčence^. Jednako je po drugod. V Celo7cu je na gimnaziji 11 Nemce7 in 3 Slovenci, na realki 11 Nemce7 in 3 Slo7enci; 7 Beljaku na gimnaziji 12 Nemce7 in 2 Slovenca. V Gorici na gimnaziji je zra^en 9 tujcev 8 Slovence^, na realki 12 tujce7 in3Slo7enci, 7 Pazinu na gimnaziji 10 tujce7 in samo 5 Slovencev. V Ljubljani na gimnaziji štejemo 6 Nemce7 zra^en 14 Slo7ence7, na realki 8 tujce7 in 7 Slovence^, 7 No^em mestu zra^en 10 Slo^ence7 4 Nemce, splob na Slo^enskem 7 omenjenih službah 132 tujce7. a le 72 domačino7! Ede so pa tedaj naši slo^enski profesorji? Ali jih menda niti nimamo ? Ob, iraamo jib dosta, le doma ne. Morali so iti 7 tuje kraje kruba služit, a dornačega pustiti Nemcem in Italijanom. NaJ7eč bi?a jib na Hrvatakem, to pa 7e5jidel samib odlionili pisatelje^ slovenskih: Fr. Bradaška, S. Žepič, M. Valjavec, Fr. Marn, I. Benigar, dr. Celestin, A. Musič, M. Valpotič, A. Stržic, A. Eodric, P. Valjavec, J. Cičigoj, J. Zupan, J. Steklasa, E. Eramberger, M. Vamberger, A^Mazek, J. Eomljanec, dr. Erižan, L. Zima. M. Spehar, Fr. Magdič, J. Stožir, J. Stare, M. Jclo^sek, M. Seneko7i8; A. Postružnik, V. Lipež, skup 29 profesorje^. Toliko učenih Slo7ence7 mora zunaj slo^enske domo^ine biti, ker doma službe ne dobijo. Muogo slo^enskih profesorje^ bilo je iz slo^enskih šol prestavljenih k nemškim. Nekateri morali so jako daleč odpotovati n. pr. iz Maribora g. Suman na Dunaj, g. Pajk 7 Brno, g. Miillner 7 Bregenz, iz Ptuja g. Glaser 7 Weidenau ob pruskej meji, dalje so J. Apiba in Westra morali na^ Česko, Štritar, Benko, Jeleuc in Kos na Dunaj, Suklje in Detelja 7 Dunajsko N070 mesto, Macun, dr. Hofer, Hauptman, Žnidaršič, dr. Purgaj in dr. Klemenčič 7 Gradec. Naposled imamo celo kopo mladih izprašanib profesorskih kandidato7, kateri si morajo kot slabo plačani suplenti, kot domaci instruktorji ali celo kot ljudski učitelji slab krub služiti zato, ker so učiteljska mesta pri nas pienapolnena z nemškimi profesorji. Ako se torej le hoče, zamore se pri nas glede jeziko^e ra^nopra^nosti lehko takoj zaceti s spremembami Slo^encem potrebnimi in ugoduimi a k temu je treba no^ega Slo^anom tako, kakor Nemcem, pra^ičnega naučnega ministra." To pojasnilo zadostuje! Slo^enci imamo mnogih in tebtnih uzroko7 želeti, da popusti g. Štremajer hitrej ko mogoče ministerst^o za bogocastje in poduk. Od naših slo^enskih poslance^ pa se nadejamo, da bodo 7sa posta^ua sredstva poskusili 7 odpra^o Stremajerja; česki, poljski, še bolje pa nemški konser^ati^ni poslanci itak tudi ne gorijo za ministra Stremajerja. Slovenci ne želimo no^ih 7olite7, a se jih tudi ne bojimo, ce bi treba bilo. KonseiTati^na narodna 7e6ina 7 državnem zboru pa nemški liber&lni ustavaki, zlasti g. Stremajer, na ministerskih stolih, to bi našo stranko 7 kratkem zdclalo in razdevalo — liberalnej ustavaškej stranki na koiist in zmago! Odločnosti je po^sod treba, cincanje 7odi 7 sramoto in propad!