781 • let. 62, 4/2025 • Seksizem v poimenovanjih poklicev? Analiza poklicnih nazivov v slovenskih časopisih in revijah … 781 04 Jasna MIKIĆ LJUBI* SEKSIZEM V POIMENOVANJIH POKLICEV? ANALIZA POKLICNIH NAZIVOV V SLOVENSKIH ČASOPISIH IN REVIJAH (1958–2018)** Povzetek. Namen članka je analizirati slovnične oblike, v katerih so se pojavljala poimenovanja poklicev, ter s pomočjo feministične stilistike na ravni poklicnih poimenovanj odkriti vidike seksizma v jeziku. Analiza zajema štiri časovne točke (1958, 1978, 1998 in 2018) in se osredotoča na tri časopise/revije (Delo, Gospodarski vestnik in Naša žena). Ugotovitve kažejo, da je bil jezik v veliki meri podvržen seksizmu, kar se kaže pred- vsem v prevladujoči rabi moške slovnične oblike kot generične in v spolno specifični rabi jezika pri naslavljanju poklicev. Omenjeni praksi sta odraz uveljavljene jezikovne norme, pa tudi spolnih stereotipov. Ključni pojmi: jezik, spol, seksizem, seksistični jezik, poklici, poklicna poimenovanja. UVOD Jezik ima pomembno sporazumevalno vlogo, je orodje, ki nam omogoča komuniciranje in nas povezuje z drugimi. Hkrati pa je neločljivo povezan z družbo in vpet v izvajanje moči v njej. Če upoštevamo, da so odnosi komunici- ranja tudi odnosi simbolne moči med govorci in govorkami (Bourdieu 1991, 37), lahko jezik (kot obliko družbene prakse) razumemo kot orodje za ustvarjanje in vzdrževanje neenakosti v družbi. V članku obravnavamo razmerje med jezikom in neenakostmi med spoli ter pri tem govorimo o prisotnosti seksizma v jeziku oz. o seksističnem jeziku. Čeprav je seksizem v jeziku mnogokrat zelo jasno prepoznaven, se vse pogo- steje nahaja tudi v bolj subtilnih in nevidnih oblikah, ki temeljijo na starih ide- jah in koreninah seksizma (Mills 2008, 44, 134). Slovarji in slovnice kot ključna * Dr. Jasna Mikić Ljubi, docentka, raziskovalka na Centru za proučevanje organizacij in človeških virov, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Slovenija, e-pošta: jasna.mikic@fdv.uni-lj.si ** Izvirni znanstveni članek. DOI: 10.51936/tip.62.4.781 782 TEORIJA IN PRAKSA • Jasna MIKIĆ LJUBI 782 TEORIJA IN PRAKSA mesta kodifikacije (in) standardnega jezika so zagotovo eno od manj vidnih (in preizpraševanih) področij, v katerem se spolne delitve nenehno potrjujejo in ohranjajo (Leskošek 2000; Gorjanc 2005; Gorjanc 2007; Humar 2011; Kern 2015; Gorjanc 2017). Moško generično obliko, ki se po obstoječih slovničnih pravilih v številnih jezikih po svetu uporablja kot enotna oblika za splošno naslavljanje, pa tudi za naslavljanje žensk in moških skupaj (Horvath in Sczesny 2016, 317), feministični jezikoslovke in jezikoslovci, pa tudi številne mednarodne ustanove (npr. EU, Svet Evrope, UNESCO, OZN), označujejo kot seksistično prakso. Na tej osnovi so oblikovale dokumente v obliki smernic oz. priporočil za bolj spolno občutljivo/vključujočo rabo jezika. V slovenskem jeziku, v katerem ženska poi- menovanja z vidika besedotvorja niso omejena in je za vsako moško poimeno- vanje mogoča tvorba ženskega para (Toporišič 2000; Toporišič et al. 2001; Umek 2008; Markežič 2018), so tovrstna naslavljanja z moško obliko še toliko bolj pro- blematična in očitna. Različne vidike jezikovnega seksizma bomo v članku obravnavali na primeru slovenskega jezika, in sicer na področju poklicev. Dosedanje (tuje in domače) raziskave jezika v poklicih, ki so se primarno posvečale zaposlitvenim oglasom, kažejo na prevladujočo vlogo moških oblik v zapisovanju poklicev (Mucchi-Faina 2005; Hodel et al. 2017; Kozmik in Jeram 1995; Salecl 2003; Robnik 2016; Mikić 2021a). Jezik poklicev je bil analiziran tudi z vidika načina ubesedovanja pogojev za delo v zaposlitvenih oglasih, kjer je bila zaznana raba besed, ki so pogosteje povezane z moškimi (kot npr. tekmovalen, agresiven), predvsem na t. i. tipičnih moških področjih (Gaucher, Friesen in Kay 2011). Več interdisciplinarnih raziskav moško slovnično obliko kot generično v zapisovanju poklicev analizira z vidika mentalnih predstav, ki jih te sprožijo pri bralcih in bralkah, pri čemer gre za ustvarjanje pričakovanj o (predvsem) moških kot pripadnikih poklicev (Stahlberg et al. 2007; Stout in Dasgupta 2011; Horvath in Sczesny 2016; Mikić Ljubi et al. 2022 idr.). Analiza 1 temelji na pregledu jezika medijev (časopisov in revij), ki imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju in ohranjanju diskurza v družbi, v katerem se odnosi med spoloma pogosto tematizirajo (Kalin Golob et al. 2018). K raziskova- nju bomo pristopili z metodo feministične stilistike (Mills 1995), ki ponuja ana- lizo jezika, osnovano na feministični perspektivi, da jezik odraža in reproducira spolne hierarhije. Primarno se bomo osredinili na leksikalno raven, kjer bomo analizirali (slovnične) oblike poklicnih nazivov, v analizo pa vključujemo tudi širšo pomensko oz. diskurzivno raven, ki poklicne nazive analizira skozi kon- tekst, v katerem se pojavljajo. Analiza bo izvedena s pomočjo gradiva treh časo- pisov/revij (Delo oz. Slovenski poročevalec, Gospodarski vestnik in Naša žena) 1 Dosedanji razvoj na raziskovalnem področju spola in jezika je temeljil na obravnavi položaja moških in žensk (o tem najdemo tudi največ literature), zato se v članku osredotočamo na analizo dveh spolov. Kljub temu se zavedamo pomena in potrebe po preseganju binarnosti spolov in upoštevamo spol kot fluiden, spremenljiv in kompleksen družbeni konstrukt, ki nastaja in se ohranja skozi družbene interakcije. 783 • let. 62, 4/2025 • Seksizem v poimenovanjih poklicev? Analiza poklicnih nazivov v slovenskih časopisih in revijah … 783 in skozi opazovanje štirih časovnih točk (leta 1958, 1978, 1998, 2018). 2 Ključno vprašanje, ki si ga v članku zastavljamo, je, na kakšen način se kaže seksizem pri poklicnih nazivih v izbranih časopisih/revijah in časovnih točkah oz. bolj splošno, kakšna je bila v obdobju med letoma 1958 in 2018 praksa zapisovanja poklicev v slovenskih medijih. SEKSISTIČNI VIDIKI SLOVENSKEGA JEZIKA V tem poglavju osvetljujemo vidike seksizma v slovenskem jeziku, ki so rele- vantni za našo analizo poklicnih nazivov. Primarno se tako usmerjamo na neza- znamovano rabo moškega slovničnega spola, pri čemer se (na podlagi prepričanja o njeni širini) moški slovnični spol uporablja kot nevtralna oblika pri zapisova- nju poklicev. Takšna praksa prispeva k neenakovrednemu naslavljanju moških in žensk ter se kaže v pomanjkljivi rabi ženskih (poklicnih) poimenovanj. V poglavju o ženskih poklicnih poimenovanjih omenjamo tudi primere jezika kot odraza spolnih stereotipov, ki se kažejo predvsem v rabi ženskih poimenovanj (le) v pove- zavi s feminiziranimi poklici oz. poklici, ki tradicionalno veljajo za ženske. Moška generična oblika Moška generična oblika je po mnenju večine feminističnih jezikoslovk in jezikoslovcev ena najbolj zakoreninjenih oblik jezikovnega seksizma (Eckert in McConnel-Ginet 2003). Čeprav je nezaznamovanost moškega spola v slovenščini pravilo, ima ta več različnih oblik in razsežnosti. Najpogosteje se pojavlja kot množinska raba moških oblik kot nezaznamovanih. Množinska oblika glagola s končnico na -i je mnogokrat uporabljana kot retorično sredstvo (npr. zbrali smo se), ne glede na to, ali z njo naslavljamo spolno mešane skupine ali skupine, ki jih sestavljajo bodisi ženske bodisi moški (Kunst Gnamuš 1995, 258). Tuje raziskave opozarjajo, da takšna dvojna raba slovničnega spola, ki hkrati označuje moški spol in osebe, katerih spol je neznan ali nepomemben, oz. skupino ljudi obeh spolov, vodi v semantično dvoumnost, ki pogosto rezultira v ženski nevidnosti (Gygax et al. 2009; Gygax et al. 2012). Moško generično obliko najdemo tudi v edninskih (poleg množinskih) poimenovanjih, kjer moški spol označuje – spe- cifično – točno določeno osebo moškega spola ali – generično – neko splošno idejo, in ne konkretne osebe, saj je »naravni« spol nevtraliziran (Stabej 1997, 63). Edninska generična raba moške oblike je praksa, ki jo je dolga leta narekovala jezikovna norma (primer rabe: Ana je arhitekt). 3 Slovnična pravila so s posta- 2 Analiza je del doktorske disertacije (Mikić 2020), ki je preučevala veliko širšo temo jezika in družbenih (ne)enakosti spolov na trgu delovne sile. Vsebovala je več raziskav, vse pa so bile interpre- tirane s pomočjo okoliščin politično-ekonomskih sprememb na trgu delovne sile in v jeziku v obdobju 1958–2018 v Sloveniji. V članku se konteksta ne poslužujemo in temeljimo zgolj na predstavitvi rezulta- tov analize časopisov/revij. Pri tem uporabljamo isto analizirano obdobje oz. štiri časovne točke (1958, 1978, 1998, 2018). 3 Gre za pravilo o slovnični nevtralnosti moške oblike, ki ne velja v stavčnih zvezah, kjer je žensko ime predmet ali osebek (npr. naša inštruktorka), in lahko velja, če je ime povedkovo določilo (npr. bila je hrabra komandirka in bila je hraber komandir – oboje pravilno) (Korošec 1998). 784 TEORIJA IN PRAKSA • Jasna MIKIĆ LJUBI 784 TEORIJA IN PRAKSA vljanjem moškega slovničnega spola v vlogo nezaznamovanega in generičnega v nekaterih primerih (v povednem deležniku) od žensk izrecno zahtevala, da se izražajo z moškimi slovničnimi oblikami (Bajec et al. 1964, 311; Kunst Gnamuš 1995, 259; Leskošek 2000, 420). Vse od leta 2001 so takšni primeri zabeleženi v Slovenskem pravopisu (862. člen) kot neknjižni 4 (Toporišič et al. 2001, 98). Kljub temu pa v praksi velikokrat opažamo, da se z moško obliko še vedno pogosto naslavljajo tudi ženske, kar velja predvsem za področje poklicnih nazivov (glej Kozmik in Jeram 1995; Umek 2008; Kobal 2015). Vpliv jezikovne norme, ki postavlja moški slovnični spol v vlogo splošnega oz. nevtralnega, je v slovenščini močno prisoten (Kambič 2008, 61) in ostaja (že več desetletij) nespremenjen. Predvsem jezikoslovna stroka (del jezikoslovcev in jezikoslovk) se v svoji argumentaciji v prid rabe moške generične oblike sklicuje na slovnična in ujemalna pravila, ki jih predpisuje slovenska slovnica. Moška slovnična oblika naj bi tako omogočala »(naj)večje izrazno razlikovanje in hkrati vključevanje« (Žele 2019, 144), delovala naj bi tudi kot najbolj obvestilno učin- kovita. Je tudi manj morfemsko obremenjena, saj ima navadno glasovno prazno končnico, ženska oblika samostalnika, ki je izpeljana iz moške oblike, pa gla- sovno končnico -a (zaradi česar naj bi bila tudi zaznamovana) (Vidovič Muha 1997, 77). Raba moškega slovničnega spola kot generičnega je problematična na več področjih – ne le v rabi posameznih izrazov, ampak predvsem v nekaterih slov- ničnih pravilih, ki služijo potrjevanju moške oblike in moškosti ter reguliranju vsakdanje rabe jezika (Leskošek 2000, 409, 423). Takšna jezikovna praksa je obravnavana tudi kot zapostavljanje žensk in ženskega slovničnega spola v jezi- kovnem sistemu (Bešter 1997, 10). Kot pravi Leskošek (2000, 414): »Seksizem v jeziku ni samo v tem, da se en spol postavi nad drugega, temveč v tem, da se s tem prikriva in zakriva žensko delovanje, njena aktivnost, participacija in raz- like v možnostih.« Njena analiza kaže na očitno pomanjkanje omembe ženskih imen 5 na račun rabe ene same spolne slovnične oblike (Leskošek 2000, 409). Takšno rabo avtorica označi za »lingvistični redukcionizem«, ki rezultira v tem, da se pri omembi zgodovinskega dogajanja ustvarja slika samo o enem spolu, in nas opozori na potrebno previdnost pri rabi ene slovnične oblike za opiso- vanje dogodkov obeh spolov (Leskošek 2000, 413–14). Tovrstni primeri so bili najdeni tudi na področju poklicev oz. poklicnih poimenovanj. Raziskave (Gygax et al. 2008) so pokazale, da ima slovnična oblika 6 poklica odločilno vlogo v tem, koga si bralci in bralke predstavljajo ob srečanju z besedo, ki naj bi predstavljala določeni poklic. To je problematično predvsem z vidika rabe moške slovnične oblike kot generične, saj pomemben nabor raziskav (Garnham et al. 2012, 484; 4 Primer neknjižne rabe: doktor Marja Boršnik, pravilno: doktorica Marja Boršnik. 5 Izgubljanje ženskih imen se kaže tudi v tem, da so dogodki, v katerih so omenjena, vrednoteni kot nepomembni (Leskošek 2000, 413). 6 To velja za jezike s slovničnim spolom, kot je slovenščina. Za jezike z nevtralnim spolom je bolj pomembna informacija, ki temelji na spolnih stereotipih. 785 • let. 62, 4/2025 • Seksizem v poimenovanjih poklicev? Analiza poklicnih nazivov v slovenskih časopisih in revijah … 785 Osterhout et al. 1997; Mikić Ljubi et al. 2022) dokazuje, da te na mentalni ravni sprožajo predvsem moško-specifične interpretacije. Obojespolne oblike kot alternativa moški generični obliki V zadnjih treh desetletjih se je (pri nas; v mnogih drugih zahodnih državah pa že prej) vzpostavilo prepričanje, da je treba uveljavljati rabo jezika, ki bi se izognila ali zmanjšala navzočnost spolne pristranskosti v jeziku. Ta vidik izpo- stavlja nezaznamovano rabo moške oblike kot odraz navajenosti in konvenci- onalnosti ter je ne vidi kot nespremenljivo dejstvo. To je še posebej relevantno za naš jezik, saj ima slovenščina – v primerjavi z nekaterimi drugimi jeziki – možnost prilagajanja slovničnega spola spolu nanosnika, 7 kar pomeni, da lahko slovnični spol prilagajamo spolu osebe, ki jo naslavljamo. To je velika prednost slovenskega jezika in lastnost, zaradi katere je pogosto neprimerljiv z drugimi jeziki (Leskošek 2000, 420; Pogorelec 1997, 6). Kot alternativa rabi moške generične oblike je v slovenskem jeziku najpogo- steje priporočana obojespolna oblika, tj. vzporedno navajanje ženskih in moških oblik, ki omogoča večjo vidnost obeh spolov v jeziku (Šauperl et al. 2018). Vendar pa raba obojespolnih oblik ni uveljavljena, predvsem zaradi mnenja, da pov- zroča monotonost, nerazumljivost, nejasnost in neberljivost besedila, dosledna obojespolna raba jezika pa naj bi besedilo tudi bistveno podaljšala (Umek 2008, 106). Razprave o seksističnem jeziku 8 pri nas so vplivale na vzpostavitev dveh polov med strokovnjaki in strokovnjakinjami pri vprašanju jezikovnih alterna- tiv moški generični obliki (Gorjanc 2017; Gorjanc et al. 2019). Del jezikoslovk in jezikoslovcev zagovarja strukturalni model, ki razume jezik predvsem kot nespremenljiv in se pri rabi jezika sklicuje na slovnična pravila, ki moško slov- nično obliko kot generično zagovarja na osnovi argumenta gospodarnosti in lažje razumljivosti ter zavrača potrebo po obojespolnih oblikah. Na drugi pa so predvsem jezikoslovci in jezikoslovke, ki zagovarjajo poststrukturalni pristop k jezikoslovju, ki prepoznava škodljivost nereflektirane rabe togih slovničnih pra- vil, 9 zato se ne zanašajo na moško generičnost, ker naj bi bila bolj priročna in enostavna (kar je rezultat rutine in vladajoče ideologije). Ta argument načeloma 7 Ker je ujemanje med »spolskim slovničnim razredom« in »leksikalno specifikacijo« tega v slo- venščini na primeru samostalnikov velika, se govor o nezaznamovanosti in »nadspolnosti« moškega slovničnega spola ne nanaša na biološki spol (čeprav ga naslavlja), ampak na družbeno ustvarjeni spol oz. na pomene, ki jih družba pripisuje določenemu spolu (moškim so pripisane pretežno zaželene last- nosti in ženskam nezaželene). To je tudi razlog, da se ženske lažje prepoznajo v moškem kot moški v ženskem (Leskošek 2000). 8 Tu se referiramo predvsem na prvo javno razpravo Neseksistična raba jezika, objavljeno aprila 1995 (v organizaciji Urada za žensko politiko), ki je nastala na podlagi dokumenta Temeljna izhodišča prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika (Milharčič Hladnik in Žagar 1995), ter razpravo Spol in jezik, objavljeno 23. oktobra 2018, ki je nastala kot odgovor na burne reakcije uvedbe ženske oblike kot generične v pravnih aktih na Filozofski fakulteti. 9 Postavitev moškega spola kot nevtralnega in ženskega kot nenevtralnega je izrazita hierarhiza- cija, ki povečuje razliko med spoloma, po drugi strani pa so nekatere jezikoslovke in jezikoslovci zago- varjali prepričanje, da velja ravno obratno, tj. da izrecna omemba spolov povečuje njihovo neenakost (Leskošek 2000, 414). 786 TEORIJA IN PRAKSA • Jasna MIKIĆ LJUBI 786 TEORIJA IN PRAKSA podpirajo tudi sociolingvistke, sociolingvisti ter sociologinje in sociologi (tudi filozofi in filozofinje ter antropologi in antropologinje itd.). Omenjene dosedanje razprave na tem področju so odprle prostor za razmi- sleke o tem, kakšne možnosti ponuja slovenski jezik za neseksistično rabo jezika, vendar niso prinesle konkretnih rešitev 10 oz. konsenza o tem, kakšna naj bi bila neseksistična raba jezika, saj prevladuje mnenje, da uniformne rešitve niso naj- bolj ustrezne ali učinkovite in lahko prinesejo ravno nasprotne učinke; prav tako ne pridejo v poštev rešitve, ki so zaukazane s položajev moči. Na tej miselnosti temeljijo tudi Smernice o spolno občutljivi rabi jezika 11 (Šauperl et al. 2018), ki ponujajo dobro izhodišče za neseksistični jezik in navajajo več možnih in prak- tičnih pristopov k njegovi rabi (od rabe obojespolnih oblik, tvorjenja ženskih oblik, pomenske enakovrednosti imen žensk in moških do t. i. inovativnih vklju- čujočih zapisov, ki se sklicujejo na rabo podčrtaja). Pri zagatah glede oblikovanja poklicnih poimenovanj za ženske si lahko pomagamo tudi s Standardno klasi- fikacijo poklicev (1997), ki vsebuje zapise vseh poklicev v ženski in moški obli- ki. 12 Kljub temu pa odločitve o rabi (ne)seksističnega jezika ostajajo predvsem na individualni ravni posameznega govorca ali govorke (pisca ali piske), ki z (ne) izbiro spolno bolj občutljivega jezika izraža tudi (ne)strinjanje (ali neozavešče- nost) s takšno rabo. Ženska poklicna poimenovanja Poklicna poimenovanja so v slovenščini neposredni kazalnik spola osebe (zaradi končnic), ki jo naslavljajo (npr. zdravnik – m, zdravnica – ž), vendar se problem pojavi v nedoslednosti njihove rabe. To je v svoji raziskavi ugotavljala Bešter (1997, 21–22), ki je opazovala rabo ženskih poimenovanj v slovenskih uradovalnih besedilih in ugotovila, da se ženska oblika uporablja zelo redko, navadno le v nagovorih v obvestilih in vabilih, manj pogosto pa v drugih delih teh besedil (Bešter 1997, 22). Do podobne ugotovitve je prišla tudi Kobal (2015), ko je v analizi glasila MOL (izdanega pred lokalnimi volitvami v letu 2014) opazovala poimenovanja kandidatk za županjo in mestne svetnice, pri tem pa ugotovila, da veliko število kandidatk nosi moška poimenovanja (Kobal 2015, 54–55). Leskošek (2000, 422) je (žensko) prakso prevzemanja moških nazivov 10 So pa prispevale k večji ozaveščenosti o temi spola in jezika na splošno. 11 Smernice so nastale v sodelovanju Urada za enake možnosti (na MDDSZ) in Generalnega direktorata za prevajanje EK. Poleg smernic iz leta 2018 so v Sloveniji na voljo tudi Temeljna izhodišča prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika (Žagar in Milharčič Hladnik 1995), Priročnik za medije o upoštevanju načela enakih možnosti spolov (Hrženjak in Šribar 2004), Interne smernice za spolno občutljivo rabo jezika (Šribar 2010), Napotki za spolno občutljivo rabo jezika in praktični primeri dokon- strukcije nekaterih androcentričnih slovničnih pravil (Šribar 2014), Priročnik za medijsko poročanje o transspolnosti (Koletnik in Grm 2017). 12 Spolno občutljiva raba jezika je bila obravnavana/urejana tudi v nekaterih strateških dokumen- tih. Najbolj eksplicitno je to področje urejala resolucija o Nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških (2015-2020), delno tudi Poslovnik državnega zbora (2002) in Nomotehnične smernice (2004) (za celoten pregled slovenskih jezikovnih politik glej Mikić 2020, 252–70). Omeniti pa velja, da se vse več organizacij in institucij odloča za oblikovanje svojih priporočil in usmeritev (npr. Univerza v Ljubljani). 787 • let. 62, 4/2025 • Seksizem v poimenovanjih poklicev? Analiza poklicnih nazivov v slovenskih časopisih in revijah … 787 (matematik, kemik, profesor ipd.) videla kot način, na katerega ženske z moškimi poimenovanji pridobijo tudi vse lastnosti, ki so tipično pripisane moškim. Razlogov za neuporabo ali izogibanje ženskim poklicnim poimenovanjem je več. Večji del teh lahko pripišemo (še vedno) pogosti rabi (generične) moške oblike, ki se je dolgo časa uporabljala za poimenovanja večine poklicev, pred- vsem pa za visoke in vodilne položaje, ki so jih tudi pretežno zasedali moški, pa tudi v tem, da najvišje položaje še vedno prevzema manj žensk kot moških, kar (navidezno) upraviči manjšo rabo ženskih nazivov (Derganc 2017, 126). K manjši rabi ženskih poimenovanj zagotovo pripomore tudi (čeprav zastarelo, še vedno upoštevano) prepričanje, da besede, s katerimi označujemo naloge delavca ali delavke, same po sebi ne označujejo konkretnega spola osebe, ki to delo izvaja, ampak le njeno ali njegovo funkcijo (Stabej 1997, 58; Pogorelec 1997, 5). Ena od ovir rabe ženskih poklicnih poimenovanj je tudi, da so ta danes identična tistim, ki so jih v preteklosti uporabljali za naslavljanje žena nosilcev pomembnih funk- cij, položajev in nazivov (npr. glavarice, davkarice, pekovke, mlinarice, mini- strice, županje itd.) 13 (Vidovič Muha 1997). Nekatere avtorice in avtorji so ugo- tavljali, da so lahko ženska poklicna poimenovanja problematična tudi zaradi pomenske enozvočnosti z besedami, ki jih uporabljamo za opisovanje stvari, strojev, orodij ali drugih pojavov (Umek 2008, 47) in lahko zato nosijo negativni prizvok. 14 Hkrati pa velja, da za mnoge poklice do začetka devetdesetih let prej- šnjega stoletja tudi še niso obstajali ženski izrazi. Ženski poklicni nazivi lahko mnogokrat nosijo tudi zožene in pomensko raz- lične predstave o poklicih – v primerjavi s tistimi, ki so zapisana v moški obliki. To se je potrdilo v raziskavi 15 obojespolnih parov poklicev avtorjev Stopar in Ilc (2019), ki je pokazala, da moška in ženska oblika poklica ne nosita vedno enakih pomenov, predvsem na račun stereotipnih predstav o videzu, značaju in spolnih vlogah, ki pogosteje spremljajo ženske oblike. Na rabo (moške ali ženske) oblike poklicnega naziva vplivajo tudi (stereotipna) pričakovanja o primernosti določe- nih poklicev po spolu. Stopar in Ilc (2019, 335–36) sta ugotavljala, da »/…/ večjo pogostnost v korpusu pri besedi zdravnik lahko pripišemo generični rabi, med- tem ko je večja pogostnost pri besedi sobarica posledica družbenega konteksta, saj gre za večinoma ženski poklic«. Šabec (2019, 295) podobno navaja primer medicinske sestre, kateri pripisujemo predvsem t. i. ženske lastnosti (nego, soču- tje), medtem ko v primeru medicinskega tehnika preidejo v ospredje predvsem 13 Pri novotvorjenih ženskih poimenovanjih (predvsem za tiste poklice, ki so bili dolga stoletja vezani le na moške) je zato v preteklosti pogosto prihajalo do zmede zaradi njihove večpomenskosti. 14 S tem primerom se je srečal Korošec (1998, 79), ko je oblikoval Slovenski vojaški slovar (1977), saj je moral za določene izraze, zaradi potencialnega pomenskega zavajanja in asociacij z drugimi stvarmi ali dogodki, poiskati ustrezne alternative. Med takšna primere spadajo: brzostrelkinja name- sto brzostrelka, ki je izraz za avtomatsko orožje, izvidničarka namesto izvidnice, ki predstavlja vojaško enoto, ipd. 15 V raziskavi je bila analizirana sopojavnost različnih poimenovanj z drugimi besedami. Pregled rabe ženskih poimenovanj je potekal na dveh podkorpusih zbirke FidaPLUS (1979–1990; 2000–2006), za več o metodologiji glej Stopar in Ilc (2019). 788 TEORIJA IN PRAKSA • Jasna MIKIĆ LJUBI 788 TEORIJA IN PRAKSA njegove strokovne kompetence. Pogorelec (1997, 5) je opozarjala na očiten pri- mer semantične nesimetrije, tajnika in tajnice. 16 METODOLOGIJA Analiza poklicnih nazivov je potekala v več korakih. Najprej je bil narejen izbor časopisov/revij in izbrano obdobje opazovanja. V analizo so bili vključeni: časopis Delo (in ena številka Slovenskega poročevalca kot predhodnika Dela v letu 1958), reviji Naša žena in Gospodarski vestnik. Medije, ki so bili predmet analize, smo v grobem opredelili kot javna publicistična besedila, namenjena širši javnosti, oz. novinarska besedila (Slovenski poročevalec/Delo; dalje SP in Delo) in besedila, namenjena specifični javnosti (reviji Naša žena in Gospodarski vestnik; dalje NŽ in GV). Gre za tri vsebinsko zelo različne revije/časopise, ki pokrivajo za našo analizo ključna področja (in izhodišča za primerjavo): splošno poročanje (kot nevtralno), poročanje o družini/ženskah; poročanje o gospodar- stvu (kot moško-dominantni temi). Pristop k analizi vsake revije ali časopisa je bil ustrezno prilagojen 17 (glej Tabelo 1). Analiza je zajemala štiri časovne točke: leta 1958, 1978, 1998 in 2018, da bi lahko zagotovili tudi vpogled v razlike v rabi oblik poklicnih nazivov v obdobju 1958–2018. V drugem koraku smo identificirali področja, ki jih želimo raziskati. To so bila poimenovanja poklicev 18 (moški, ženski, obojespolni nazivi, splošno (poklicno) naslavljanje v edninskih in množinskih situacijah). Ko so se začeli določeni poklicni nazivi ponavljati in je prišlo do saturacije, jih v nadaljeva- nju nismo večkrat zapisali, saj je bil cilj pridobiti splošno informacijo o tem, v kakšnih oblikah se pojavljajo. Opredeljeni so bili tudi deli časopisov/revij, ki jih nismo vključili v analizo. 19 16 Beseda, ki označuje poklic, zapisana v moški slovnični obliki, opisuje tudi drugačno delovno mesto in odgovornosti (tajnik je zadolžen za vodstvene naloge in se navadno pojavlja v asociaciji z glavni tajnik, državni tajnik; tudi sekretar) kot beseda, ki označuje isti poklic v ženski slovnični obliki (tajnica kot osebna pomoč). Posledica tega je, da se številne tajnice ne želijo identificirati s tem nazivom in raje prevzemajo moško obliko poimenovanja dejavnosti (Umek 2008, Kranjc in Ožbot 2013; Smolej 2021). 17 Raven obsega analize – koliko številk je bilo vključenih v analizo; raven predmeta raziskovanja. 18 V analizo smo tako vključevali le konkretne poklicne nazive (npr. primeri, kjer je bilo zapisano »ko nekdo dela v trgovini«, in ne konkretni naziv, npr. »trgovec«, niso bili vključeni v analizo; tudi ne splošni izrazi za službe, npr. »policija«). 19 Sem spadajo prispevki, ki ne omenjajo poklicev/poklicnih nazivov ali spola, razna promocijska sporočila, priloge ipd. 789 • let. 62, 4/2025 • Seksizem v poimenovanjih poklicev? Analiza poklicnih nazivov v slovenskih časopisih in revijah … 789 Tabela 1: IZBOR ČASOPISOV IN REVIJ PO LETIH Revija/časopis* Leto Izbrane številke (meseci) Slovenski poročevalec/Delo 1958 1978 1998 2018 marec, maj, julij/september, december a Gospodarski vestnik b 1958 1978 1998 vse številke c Naša žena d 1958 1978 1998 marec, maj, julij/september, december * NŽ in GV sta prenehali izhajati do leta 2010, zato je bil v analizo za leto 2018 zajet samo časnik Delo. Glede na to, da živimo v tem času (smo nenehno informirani o dogodkih in spremljamo pisanje v časnikih vsak dan), so bili podatki, ki smo jih pridobili iz časnika Delo, povsem zadovoljivi, da smo si ustvarili ustrezno kontekstualizacijo rabe (ne)seksističnega jezika v časopisju za leto 2018. a Marec (zaradi omembe dneva žena), maj (zaradi omembe praznika dela), julij/september (julij zaradi omembe sezonskih delavcev ali delavk; september zaradi začetka posezonskega dela in šole) in december (kot zadnji mesec v letu, ko se povzema celotno leto). Meseca julij in september sta izbrana izmenjujoče se (vsak od mesecev po dvakrat). Analiza zajema številke časopisov na 8. dan v mesecu (8. 3., 8. 5., 8. 7./8. 9., 8. 12.), kot podlaga za to je dan žena (na ta dan se navadno več piše o ženskah). Ista metodologija je uporabljena tudi pri analizi GV in NŽ. Obseg časopisa se je skozi leta spreminjal: leta 1958 je vsebovala ena številka 8 (velikih) strani, leta 1978 že 16 velikih strani, leta 1998 20–24 strani, leta 2018 pa 24 strani. Potek analize: pregled celotne številke, izpis omembe vseh poklicnih nazivov, poudarek na omembah žensk in moških v poklicih oz. s poklicnimi nazivi. b Ker ni izhajal v celotnem analiziranem obdobju (manjka leto 2018), so v pregled vključene le tri časovne točke (1958, 1978 in 1998). c V analizo so vključene vse številke v izbranih treh letih (1958, 1978 in 1998), v letu 1958 izhaja revija vsako sredo in soboto, tj. 2 številki tedensko po približno 6 (do max 16) velikih strani (skupaj 100 izvodov v letu 1958); v letu 1978 izhaja 3- do 5-krat mesečno (vsaka številka ima 66–98 strani), v letu 1998 pa 4- do 5-krat na mesec (vsak četrtek) in vsebuje 82–114 strani na številko. Ker je gradiva po obsegu več kot v prvih dveh revijah/časopisih, smo se pri GV osredotočili samo na pregled naslovov, podnaslovov in uvodnih odstavkov oz. vsega, kar še ni besedilo prispevka, ostalo besedilo prispevka pa preleteli. Če so omenjeni poklicni nazivi in/ali ženske v naslovih/podnaslovih, je sledil tudi pregled vsebine članka. d Kljub temu da smo v analizo vključili manj številk NŽ (zaradi manjkajočega leta 2018), kot v pri- meru Slovenskega poročevalca/Dela, pa so številke Naše žene po obsegu večje (leta 1958 v povprečju med 30 in 40 strani; leta 1978 okoli 60 strani; poletna številka kar 76 strani, leta 1998 pa okoli 90 strani). Potek analize: pregled vseh novic v izvodu, poudarek na poklicnih nazivih, izpis teh in ugotavljanje, v kakšni obliki se pojavljajo, način splošne rabe jezika (prisotnost generične oblike). Glej opombo 39. Vir: Lastna analiza. V tretjem koraku smo nato izbrali metodo, ki bo kar najbolje zajela posebnosti tematik, ki jih želimo raziskati. Izhajali smo iz kvalitativne deskriptivne metode z uporabo feministične stilistike avtorice Sare Mills (1995), ki analizo besedil središči na spolu in išče razlage za pojavljanje pristranskosti v jeziku v femini- stični literaturi. Feministična stilistika povezuje jezik besedil z zunajbesedilnimi političnimi procesi in izhaja iz kritične lingvistike ter kritične diskurzivne ana- lize. S preučevanjem sloga in vsebine besedila feministična stilistika odkriva tako očitne kot subtilne oblike seksizma ter kritično ocenjuje upodabljanje 790 TEORIJA IN PRAKSA • Jasna MIKIĆ LJUBI 790 TEORIJA IN PRAKSA ženskosti (Mills 1995). Vključuje tri ravni analize jezika: leksikalno, skladenjsko in diskurzivno raven. Za potrebe analize smo se osredotočili le na dve ravni: na leksikalno raven (raven besed), kjer smo opazovali oblike zapisa poklicnih poi- menovanj, ki so bile uporabljane za naslavljanje žensk in moških. Opazovali smo rabo moške generične oblike (ki je, po feministični teoriji, znamenje večvredno- sti moške prezence in izkušenj, s katerimi zakriva/zanika prisotnost ženske) kot spolno specifične in zato izključujoče ter rabo ženskih oblik (pogostost, obliko) kot označenih (ki sugerirajo, da so ženske odklon od (moške) norme). V analizo smo vključili tudi spremljanje pojavljanja obojespolnih oblik kot vključujočih do obeh spolov. Pomembno se nam je zdelo vključiti tudi širšo makro (diskurzivno) raven analize, kjer so vsi pojavi v jeziku videni kot del širših struktur in vzorcev, ki lahko določajo ali vplivajo na pojavljanje posameznih leksikalnih enot v dolo- čenem trenutku. Tu smo opazovali predvsem poklicna poimenovanja v povezavi s konteksti, v katerih se pojavljajo, npr. pogostost pojavljanja (moških/ženskih) poklicnih nazivov, medij pojavljanja (v kateri reviji/časopisu), prisotnost povezo- vanja družbenih/spolnih in poklicnih vlog. Vse izvode časopisov in revij smo pridobili v Narodni in univerzitetni knji- žnici (dalje NUK); ker so bili ti izvodi dostopni samo v NUK-u, smo večji del analize opravili tam. Izpisovanje gradiv je potekalo ročno, saj si s programsko tehnologijo 20 (npr. programi Nvivo, Atlas), ki omogoča analizo velikega obsega gradiv, nismo mogli pomagati. Postopek analize je potekal v več fazah. Najprej smo zbirali podatke po posameznih časopisih in letnicah, potem pa smo ključne informacije združili po letnicah, da bi omogočili primerjavo med leti. Sledila je analiza, ki ni bila vezana na razporejanje po časopisih/revijah ali letnicah, ampak je združevala vsebino glede na glavne teme, ki smo jih opazovali v poročanju. Analiza, ki jo predstavljamo, je opisna, 21 zato ne omogoča (statističnih) oz. številčnih primerjav med različnimi letnicami oz. časopisi/revijami, prav tako ne moremo govoriti o natančnih frekvencah in pogostosti pojavljanja določenih poklicnih nazivov, ampak lahko podamo samo splošen vtis. Pri tem se poslužu- jemo štetja in primerjanja (tj. ali se pojavljajo določene oblike (moške, ženske, obojespolne) in katere se večkrat, v kakšnih kontekstih, katere se nikoli ne poja- vijo itd.). REZU LTATI V nadaljevanju predstavljamo izsledke in nekatere ključne ugotovitve analize poklicnih nazivov v slovenskih časopisih in revijah. 22 20 Programske tehnologije se nismo posluževali, ker so bili izvodi, ki smo jih pridobili iz NUK-a v elektronski obliki, slabe kvalitete, poleg tega je bila večina datotek shranjenih v obliki slike (.jpg), kar je onemogočalo označevanje le delov besedila v časopisu/reviji. 21 Gre za značilnost feministične stilistike kot metode raziskovanja, katere preučevanje temelji na sistematičnem opisu dejstev ali značilnosti predmeta raziskave (Mills 1995). 22 Ker smo vključili v analizo tri tematsko popolnoma različne časopise/revije, je bilo podajanje jasne oz. enoznačne predstave o rabi jezika v novinarskem pisanju v analiziranem obdobju zelo oteženo. Zato so ponekod dodane obrazložitve oz. označene izjeme. Rezultati niso strogo ločeni na izsledke 791 • let. 62, 4/2025 • Seksizem v poimenovanjih poklicev? Analiza poklicnih nazivov v slovenskih časopisih in revijah … 791 V zapisovanju poklicev prevladuje moška slovnična oblika Analiza vseh treh časopisov/revij je pokazala, da je bila v izbranih štirih časovnih točkah pri zapisovanju poklicev pogosto v rabi moška slovnična oblika kot generična. Pri tem so bili najpogostejši primeri, ko je šlo za pisanje o poklicih na splošno (npr. omenjeni so primeri poklicev, kot so, recimo, »gospodarstve- niki«, »obrtniki« itd.) ali ko je šlo za množinsko situacijo, pri čemer je bila lahko mišljena spolno mešana, spolno neopredeljena ali samo moška skupina ljudi, ki opravlja določeni poklic (primer naslavljanja spolno mešane skupine ljudi: »člani Zveznega izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj, Lidija Šentjurc in Sergej Kraigher«). Izjemo od moške generične oblike v splošnem naslavljanju poklicev je bilo mogoče zaznati pri (nekaterih, ne vseh) primerih poklicev, ki veljajo za tradi- cionalno ženska področja, npr. »knjižničarka«, »gospodinja«, »perica«, »hišna pomočnica«, »služkinja«. Večina vseh poklicev, tudi nekaterih tradicionalno ženskih (oz. poklicev, v katerih so prevladovale ženske), je kljub temu večinoma zapisana v moški obliki: npr. »vzgojitelji«, »hišni služabniki«, »socialni delavci«. To velja predvsem za prvi dve leti analize. V letih 1958, 1978 in 1998 se pojavijo tudi primeri, v katerih so bile z rabo moške (generične) oblike naslavljane sku- pine oseb, ki so jih sestavljale samo (neposredno poimenovane) ženske (nepo- sredno: »solisti Bisera Veletanlić in Marjetka Falk«; posredno: primeri, v katerih celotna novica govori o ženskah, npr. kmetice, in v katerih se tudi omeni ženski naziv (npr. »kmetica«), v nadaljevanju pa se (čeprav je jasno, da je govor o žen- skah) uporablja moška generična oblika, npr. »kmetovalec«, »nosilec kmetijske dejavnosti«). Moški so vedno naslavljani s poklicnimi nazivi v moški obliki Poklicni nazivi, ki so se uporabljali za naslavljanje moških v časopisnem poročanju, so bili vedno in v vseh analiziranih časovnih točkah zapisani v moški slovnični obliki. Moški poklicni nazivi so bili navadno zapisani s polnim delov- nim/poklicnim nazivom (tudi z izobrazbenim nazivom, če ga je imela oseba, npr. dr., inž., oz. z nazivom tovariš v letih 1958 in 1978). V večini je šlo za nazive, ki opisujejo osebo moškega spola, vendar imena ne omenjajo (npr. »predsednik«, »zunanji minister«, »direktor«), ali pa nazive, ki stojijo pred imenom in priim- kom moškega (npr. »pisatelj Slavko Grum«, »režiser Stele Janković« itd.). Raba ženskih poklicnih nazivov ni dosledna, se pa povečuje po letih Analiza je pokazala, da se raba ženskih poimenovanj z leti spreminja, pri čemer beležimo trend povečevanja prisotnosti ženskih poklicnih poimenovanj v analiziranem obdobju (od leta 1958 do 2018). V prvih dveh analiziranih letih 1958 in 1978 so poklicni nazivi, ki se uporabljajo za ženske, zapisani bodisi v leksikalne in diskurzivne analize, čeprav je lahko zaznati, da se predvsem ugotovitve 1–4 navezujejo na analizo na ravni besed in da ugotovitvi 5 ter 6 opisujeta izsledke diskurzivne analize. 792 TEORIJA IN PRAKSA • Jasna MIKIĆ LJUBI 792 TEORIJA IN PRAKSA ženski bodisi v moški obliki, pri čemer velja, da je bila raba ženskih poklicnih poimenovanj dosledna v SP in Delu (v letu 1958, večinsko v letu 1978), medtem ko zapisi ženskih poklicnih poimenovanj v GV in NŽ niso bili vedno skladni z ženskim spolom. Predvsem za GV velja, da je bilo pri naslavljanju žensk na viso- kih položajih veliko ženskih poimenovanj še vedno zapisanih v moški obliki, 23 medtem ko najdemo ženske v drugih (tudi nižjih) poklicnih vlogah v GV leta 1978 z zapisom poklicnega naziva v ženski obliki. 24 Podobno velja za leto 1978 tudi v NŽ, kjer je sicer veliko ženskih poimenovanj v ženski obliki, kljub temu pa najdemo tudi primere, ko je ženska naslovljena z moško obliko poklica. 25 Raba ženskih oblik poklicev je postala bolj redna v primerih, ko je šlo za opi- sovanje (konkretnih, poimensko navedenih) 26 žensk v devetdesetih letih dvaj- setega stoletja, in to velja za vse tri revije/časopise. Podobno prakso vidimo tudi v letu 2018. Omeniti velja, da se je od leta 1998 v vseh analiziranih časopisih/ revijah delež omemb žensk – v primerjavi s predhodnima analiziranima letoma – močno zvišal (kljub temu pa so ostale ženske v Delu in GV še vedno omenjane manj pogosto kot moški, medtem ko velja za NŽ obratno), kar je razvidno tudi v spektru poklicev, v katerih so bile ženske omenjane (pogosteje na položajih moči; med drugim se pojavi tudi izraz »menedžerka«). Pojavijo se tudi nazivi, ki jih v ženski obliki še ni bilo mogoče zaznati, npr. »defektologinja«, »direkto- rica nuklearne medicine«, »pekinja«, »kiparka«, »arhitektka« itd; vendar so zelo redki (pojavijo se enkrat do dvakrat), manj je nekaterih drugih poklicev (»gospo- dinja« itd.). V letu 2018 27 se ženske že redno pojavljajo v poročanju (v primeru Dela 28 ), vendar še vedno ne tako pogosto kot moški. Raba obojespolnih poklicnih poimenovanj le, ko gre za izrecno povezovanje z ženskami Obojespolna poimenovanja poklicev so bila zelo redko v rabi, kar velja za vse tri revije/časopise. Pogostejša so bila v splošnem naslavljanju poklicev (raba obojespolnega para »delavci in delavke«) kot v konkretnih primerih poklicev. Analiza kaže, da so bila obojespolna poimenovanja prisotna predvsem ko gre za izrecno povezovanje (ali omemba/sodelovanje/naslavljanje) z ženskami v 23 Primeri: »podpredsednik Dušanka Kovačević«, »beograjski sodelavec tov. Bosa Jovovićeva«. 24 Primeri zapisov v ženski obliki: »zdravnica obratne ambulante in strokovnjakinja medicine dela v Saturnusu dr. Dagmar Bencon«, »socialna delavka Marja Sedlaček«, »Draga Brezovnik, direktorica TOZD Detajl v Nami«. Na prvi strani je med odgovornimi navedena tudi »glavna urednica in direktorica TOZD GV Alenka Mišič«. 25 Primeri: »Gospa kapitan je na komandnem mostu«; »Agata Calanna postala kapitan«, »pove- dala, da je kadet«, »tiste, ki bodo študirale bodo postale mornariški častniki« itd. 26 Zato se pri ženskah v NŽ pogosteje pojavlja zapis poklica v edninski obliki (za razliko od moških poklicnih nazivov, kjer so pogostejši zapisi v množinski obliki). 27 V marčevski številki so omenjane pogosteje kot v drugih številkah Dela v letu 2018. 28 V letu 2018 se v pisanju v Delu sicer moški še vedno pogosteje pojavljajo s poklicnimi nazivi kot ženske, vendar razlike niso zelo velike. 793 • let. 62, 4/2025 • Seksizem v poimenovanjih poklicev? Analiza poklicnih nazivov v slovenskih časopisih in revijah … 793 zgodbi. Vendar pa mnogokrat obojespolnemu poimenovanju (ki se pojavi ob prvi omembi) sledi samo moška oblika, ki se samostojno uporablja v nadaljeva- nju besedila. 29 Ženski poklicni nazivi najpogostejši v splošnih in tradicionalno ženskih poklicih, moški poklicni nazivi po večini vezani na položaje v politiki in gospodarstvu Analiza kaže, da so bili v splošnem časniku SP/Delu ženski nazivi sprva vezani predvsem na tradicionalne ženske vloge, tj. »prodajalke«, »varuške«, »gospodinje« itd., kasneje so prevladovali ženski nazivi v novicah o kulturi (1998) in nazadnje v političnem in gospodarskem poročanju (2018). 30 V speciali- zirani gospodarski reviji GV so se ženski poklicni nazivi pojavljali v vseh anali- ziranih letih predvsem v povezavi z visokimi položaji v gospodarstvu in politiki, vendar so bile kljub temu ženske redko omenjane. V tematsko družinski/ženski reviji NŽ pa je bilo vedno možno najti zelo širok nabor raznolikih del, v povezavi s katerimi so bile ženske omenjanje, od visokih političnih do položajev v kulturi in umetnosti itd. Ker so moški v vseh štirih analiziranih letih predstavljeni predvsem v svoji poklicni vlogi, kot politiki in podjetniki, so tudi najpogostejši moški nazivi, ki se pojavljajo (predvsem v SP/Delu in GV), vezani na poklice oz. položaje, ki imajo visok prestiž in ugled v politiki ali gospodarstvu (poudarek na politiki je bolj viden v splošnem časniku, na gospodarstvu pa v GV, čeprav sta v obeh prisotni obe temi), ki tudi tradicionalno veljata za moški področji. Moške so tako naj- pogosteje spremljali poklicni nazivi, kot so npr. »predsednik«, »minister«, »pre- mier«, »uradniki«, »analitiki«, »ekonomisti« itd. 31 Moški nazivi so bili prisotni tudi na drugih področjih, z leti pa se je povečal obseg poklicev in poklicnih nazi- vov, v katerih so bili predstavljani. V SP oz. Delu gre za širši spekter različnih splošnih poklicev, kar je tudi skladno s tem, da gre za splošen časnik, ta nabor pa se z letom 1998 še bolj razširi: z razvojem novih poklicev (npr. marketing), z vlogami, ki jih prevzemajo moški ter zaradi dodajanja novih rubrik 32 v tistem času. Po drugi strani pa so poklicni nazivi v GV večinoma še vedno vezani na visoke oz. strokovne položaje in je manj poklicev, ki so bolj splošni oz. jih zaseda večina prebivalstva. To se v GV spremeni leta 1998, predvsem na račun novih tem, 33 ki jih zajema nova različica revije in zaradi pojavljanja novih izrazov, npr. menedžer. Za razliko od omenjenih časopisov/revij pa je v NŽ na splošno 29 To je bilo izrecno opaženo v letih 1978 in 1998. Primer (NŽ, 1978): novica o ženskah v gumar- skem poklicu, kjer se na začetku pojavi nagovor učenke in učenci, v nadaljevanju pa se uporablja samo učenci – čeprav je novica o ženskah. 30 Predvsem, ker smo za zadnje leto vzeli v analizo le časnik Delo. 31 Ženske so v teh kontekstih v SP (ne pa v GV in NŽ) pogosto omenjane kot soproge funkcionar- jev. 32 Delo uvede novo rubriko Marketing, tudi Poslovno delo, v kateri so na dveh straneh objavljene novice s finančnih trgov. 33 Zato lahko najdemo med poklicnimi nazivi tudi profesorje, zdravnike, fizične delavce itd. 794 TEORIJA IN PRAKSA • Jasna MIKIĆ LJUBI 794 TEORIJA IN PRAKSA manj moških nazivov poklicev in manj takšnih, ki sodijo v visoko politično in gospodarsko sfero, ter več poklicev oz. poklicnih nazivov, ki so bolj splošni (npr. zdravniki, pesniki, gozdarji, avtomehaniki, poštarji itd.). Pogostost pojavnosti poklicnih nazivov v moški ali ženski obliki v veliki meri odvisna od tematik revije/časopisa Analiza je pokazala, da so bili moški poklicni nazivi omenjeni pogosteje kot ženski poklicni nazivi na primeru poročanja v dveh revijah/časopisih: v SP/Delu in GV. V teh časopisih/revijah je bilo tako mogoče zaznati več omemb moških (posledično tudi moških poklicnih nazivov), saj je bilo največ novic vezanih na omembo visokih in vodilnih položajev v politiki (SP/Delo), pa tudi položajev v gospodarstvu (GV) (v katerih so bili moški omenjani in ki tudi tradicionalno veljajo za moška področja). Moška poklicna poimenovanja so bila pogosto tudi del novic na prvi/naslovni strani revije/časopisa, ki so navadno namenjene naj- pomembnejšim in najbolj izpostavljenim novicam. Medtem ko je v SP/Delu in GV le nekaj prispevkov, katerih vsebine se v celoti posvečajo poročanju o ženskah (in prevladujejo prispevki o moških), pa je v NŽ večina prispevkov namenjena ženskam oz. obravnava ženske. V pisanju žen- skam namenjene revije NŽ so bila tako pogostejša ženska poklicna poimenova- nja, v NŽ je bilo mogoče najti tudi najširši nabor različnih poklicev in omemb, ki se pojavljajo v ženski obliki (od visokih političnih do položajev v kulturi in umetnosti itd.). Ženska poklicna poimenovanja so bila v primeru SP/Dela skopa in splošna (tj. zajemajo vloge »gospodinje«, »pesnice in prevajalke«, »zdravnice« idr.); pojavljajo se bolj proti koncu časnika, v manj izpostavljenih rubrikah (npr. »iz naših krajev«, »kultura/znanost/šolstvo«, »kronika«, »mnenja in komentarji« itd.). Tudi v GV so ženske redko omenjene, saj gre za revijo, ki najpogosteje ome- nja poklicne nazive visokih funkcij. Tudi omenjanje in citiranje žensk je bilo v Delu in GV redko (zelo pogosto so citirani moški). 34 Popolnoma nasprotno velja za NŽ, kjer so ženske najpogosteje omenjane in se pojavljajo v večini vseh rubrik. Povzetek vseh ključnih ugotovitev je prikazan v Tabeli 2. 34 Izjema so rubrike, v katerih gre za mnenja in komentarje, tudi pisma bralcev, kjer se pogosto pojavi kakšen prispevek avtorice, ali pri omembah pridelkov, kmetovanja, doma. 795 • let. 62, 4/2025 • Seksizem v poimenovanjih poklicev? Analiza poklicnih nazivov v slovenskih časopisih in revijah … 795 Tabela 2: PRIMERJAVA RABE POKLICNIH POIMENOVANJ (V ŠTIRIH ČASOVNIH TOČKAH IN V TREH ČASOPISIH/REVIJAH) Poimenovanja poklicev/leto 1958 1978 1998 2018 Moška poklicna poimeno- vanja Zapis Vedno v moški slovnični obliki Vedno v moški slovnični obliki Vedno v moški slovnični obliki Vedno v moški slovnični obliki Pojav­ ljanje (najbolj) V politiki in gospodarstvu (SP in GV) in splošnih poklicih (NŽ) V politiki, gospodarstvu (Delo in GV) in splošnih poklicih (NŽ) V politiki, gospodarstvu (Delo in GV) in splošnih (tudi fizičnih) poklicih (NŽ) V politiki in gospodarstvu Ženska poklicna poimeno- vanja Zapis Samo v ženski (Delo) ter v ženski in moški slovnični obliki (GV in NŽ) Samo v ženski (Delo) ali v ženski in moški slovnični obliki (GV in NŽ) Večinoma v ženski slovnični obliki Večinoma v ženski slovnični obliki Pojav­ ljanje (najbolj) Splošni (tudi tradicionalni) poklici (SP in NŽ), politika in gospodarstvo (GV) Tradicionalne poklicne vloge (Delo), splošni poklici (vsa področja; NŽ), politika in gospo­ darstvo (GV) Kultura (Delo), splošni poklici (vsa področja; NŽ), politika in gospodarstvo (GV), Politika in gospodarstvo Oboje- spolna poklicna poimeno- vanja Zapis (oblika) Moški in ženski naziv Moški in ženski naziv; izjema: mornariški častniki (častnice?), kapitan– kapitanka? Moški in ženski naziv Moški in ženski naziv; izjema: najučitelj/ica Pojav­ ljanje Zelo redko Redko Zelo redko Redko Vir: Lastna analiza. DISKUSIJA IN SKLEP Članek obravnava področje spola in jezika ter predstavi analizo poklicnih poimenovanj, ki so se pojavljala za naslavljanje ženskih in moških v obdobju od leta 1958 do 2018 v treh analiziranih slovenskih časopisih in revijah. S pomo- čjo analize smo skušali ugotoviti, kakšna je bila praksa zapisovanja poklicev v slovenskih časopisih/revijah, s posebnim poudarkom na pojavnosti seksizma v jeziku. Ugotovitve kažejo, da se je zapisovanje poklicnih nazivov v analiziranem obdobju spreminjalo: tako v pogostosti rabe moških in ženskih slovničnih oblik kot tudi v rabi konkretnih izrazov za naslavljanje moških in žensk, hkrati pa je bilo možno na primeru poklicev zaznati tudi znake seksizma v jeziku, ki so bili najpogosteje povezani z uveljavljeno jezikovno normo, delno pa tudi kot odraz 796 TEORIJA IN PRAKSA • Jasna MIKIĆ LJUBI 796 TEORIJA IN PRAKSA spolnih stereotipov in predsodkov. Nekaj teh primerov predstavljamo v nadalje- vanju. Izsledki analize kažejo, da je pri naslavljanju poklicev prevladovala moška (generična) oblika, ki je bila v rabi: 1) za naslavljanje moških v poklicih; 2) za naslavljanje poklicev na splošno, ko so omenjani primeri poklicev, npr. policisti, politiki oz. v množinskih situacijah, v katerih je lahko mišljena spolno mešana, spolno neopredeljena ali samo moška skupina ljudi, ki opravlja določeni poklic; 3) ponekod tudi za naslavljanje posameznih žensk ali skupine žensk. Miselni pro- cesi, ki se nam sprožijo ob srečanju z besedo za poklic v moški obliki, so samo- dejni in prispevajo k ustvarjanju (zgodovinske) podobe o (samo) moških kot nosilcih poklicnih funkcij oz. tistih, ki so se udejstvovali v javni sferi (Leskošek 2000; Gygax et al. 2008; Garnham et al. 2012, Mikić Ljubi et al. 2022). Takšna široka in splošna raba samo enega slovničnega spola je z vidika slovničnih pravil, ki veljajo za slovenščino, vključevalna in obvestilno učinkovita (Vidovič Muha 1997), z vidika feministične teorije pa problematična, saj ne omogoča enakovre- dnega naslavljanja moških in žensk, hkrati pa s pravilom »moški zajema tudi žensko« zagotavlja oz. ohranja nevidnost žensk v strukturi jezika in širše ter ustvarja zgodovinsko podobo o prisotnosti samo enega spola (Spender 1980; Irigaray 1995; Rowbotham 1973; Mills 2008; Leskošek 2000 itd.). Prepričanje o nezaznamovanosti moške oblike je nenehno potrjevano s slovničnimi in pravo- pisnimi pravili in je globoko ukoreninjeno v medijski in vsakdanji rabi jezika, kar je bilo mogoče zaznati v analizi poklicnih poimenovanj v časopisih/revijah. Prevlada pomensko spolno nevtralnih moških oblik za naslavljanje spolno mešanih skupin ljudi je zavirala uveljavljanje tako ženskih kot obojespolnih poklicnih poimenovanj ali drugih jezikovnih alternativ moški obliki (saj moška oblika, po pravilih, popolnoma ustrezno naslavlja oba spola). To je v analizi razvidno iz (vedno) manjšega deleža ženskih poklicnih poimenovanj 35 (razen v specifični ženski reviji NŽ) in obojespolnih oblik v primerjavi z moškimi poklic- nimi nazivi, pa tudi v tem, da so bile izrecno poimenovane ženske (z imenom in priimkom) mnogokrat naslavljane z moško obliko. Pri slednjem bi lahko govo- rili o pojavu seksizma v jeziku, ki izvira iz nedoslednosti zapisovanja poklicnih nazivov v obliki, ki bi ustrezala spolu posameznika ali posameznice. Takšnih primerov je bilo veliko (v prvih treh analiziranih letih), kljub temu da v slo- venščini relativno enostavno (z dodajanjem končnic) tvorimo ženske slovnične oblike in imamo možnost slovnični spol prilagajati spolu osebe, ki jo naslavljamo (Leskošek 2000; Pogorelec 1997). Vendar pa je na situacijo treba vseeno pogledati nekoliko širše in poiskati vzroke za razlike v naslavljanju moških in žensk tudi v dejstvu, da za mnoge poklice v zgodnjih letih analize (1958 in 1978) še niso obstajale ženske oblike poklicnih poimenovanj oz. ni bilo potrebe po njihovem tvorjenju, saj so bila vse do leta 2001 (edninska) naslavljanja žensk z moškimi 35 Najbolj dosledna raba ženskih poklicnih poimenovanj je bila v splošnem poročanju (Delo), manj v poročanju o gospodarstvu ali družini/ženskah. 797 • let. 62, 4/2025 • Seksizem v poimenovanjih poklicev? Analiza poklicnih nazivov v slovenskih časopisih in revijah … 797 nazivi v Slovenskem pravopisu označena kot slovnično ustrezna (Korošec 1998; Toporišič 1976). Tudi kasneje (leta 1998 in 2018), ko se je raba ženskih oblik v poklicih že nekoliko bolj uveljavila, so lahko k njihovi nedosledni rabi vplivale slabšalne, manjvredne in ironizirane konotacije ženskih poimenovanj (Mills 2008), ki odvračajo govorke/bralke od samoidentificiranja z njimi, pa tudi govorke in govorce/pisce in piske na splošno od rabe teh oblik. Omeniti je treba tudi nekatere primere, pri katerih se izkaže, da na rabo (moške ali ženske) oblike poklicnega naziva vplivajo tudi drugi dejavniki, 36 kot so družbeni kontekst, družbeni spol in/ali (stereotipna) pričakovanja o primer- nosti določenih poklicev po spolu (Stopar in Ilc 2019) oz. ko ti dejavniki pre- vladajo nad slovničnimi pravili. Primer tega so nekateri ženski poklicni nazivi (predvsem v prvih analiziranih letih), ki so se pojavljali le v povezavi s tradicio- nalno ženskimi poklici, splošnimi poklici in poklici v kulturi (oz. poklici/podro- čji, na katerih so prevladovale ženske), po drugi strani pa je bilo mogoče zaznati prevlado poklicnih nazivov v moški slovnični obliki v gospodarstvu in politiki. Raba različnih poklicnih poimenovanj za naslavljanje moških in žensk (oz. raba nekaterih poimenovanj za ženske in drugih za moške) je dokaz tega, da so spolni stereotipi, ki so povezani z določenimi poklici, v nekaterih primerih sposobni preseči vpliv pravila moške generične oblike, kar so pokazale tudi nekatere tuje raziskave (npr. Gygax et al. 2008; Gabriel et al. 2008; Merkel 2013 idr.). Kaže pa tudi na dejstvo, da je jezik odraz situacije v družbi in na trgu delovne sile, kjer prevladujejo poklici, ki so maskulinizirani in feminizirani (Kanjuo Mrčela et al. 2016), kar posledično vpliva tudi na spolno specifično rabo jezika pri naslavlja- nju žensk in moških v teh poklicih. Raziskave trga dela v obdobju 1958–2018 v Sloveniji (Mikić 2020) kažejo, da so bili moški pogosteje kot ženske zaposleni na visokih gospodarskih in političnih položajih 37 (v katerih se tudi najpogosteje pojavljajo v poročanju), ker pa so to položaji z veliko družbene moči in ugleda, je bilo o njih tudi pogosteje poročano – kar rezultira v večji pojavnosti moških poklicnih poimenovanj v poročanju časopisov/revij. Ženska poklicna poime- novanja so se v splošnem pojavljala manj pogosto (v SP/Delu in GV, v NŽ so se pojavljala pogosteje kot moški poklicni nazivi) tudi zato, ker so bile ženske manj prisotne na trgu delovne sile in so zasedale sprva le ozek spekter pokli- cev. Večji obseg časopisnega poročanja o ženskah in bolj dosledna raba ženskih oblik pri naslavljanju žensk v različnih poklicnih vlogah sovpadata s postopno večjo prisotnostjo žensk na trgu delovne sile in obsežno prisotnostjo žensk na različnih (tudi tipično moških) delovnih področjih (90. leta prejšnjega stoletja; Mikić 2020). Na tem primeru lahko jasno vidimo medsebojno prepletenost in neločljivo povezanost jezika in družbe, pri čemer je jezik odraz potreb, ki so se pojavile na trgu dela (več žensk v različnih poklicih). 36 Med te dejavnike štejemo tudi vrsto medija. Analiza je namreč pokazala, da so ženska poime- novanja pogostejša v specifični ženski reviji, medtem ko moška poklicna poimenovanja prevladujejo v poročanju o gospodarstvu in splošnem poročanju. 37 Za podroben vpogled v politično-ekonomski kontekst glej Mikić (2020, 149–201). 798 TEORIJA IN PRAKSA • Jasna MIKIĆ LJUBI 798 TEORIJA IN PRAKSA Pričujoča analiza, ki je ponudila vpogled prakso zapisovanja poklicev v slo- venskih časopisih/revijah v obdobju 1958–2018, je pokazala, da je imela največji vpliv na rabo (slovničnih) oblik poklicev jezikovna norma, ki je (in še vedno) postavljala moški slovnični spol v vlogo generičnega, in zato ustreznega za naslavljanje moških in žensk z le eno (moško) obliko. Čeprav je bila takšna raba jezika predpisana in v zgodnjih letih prejšnjega stoletja tudi nepreizpraševana oz. izpodbijana, jo vseeno razumemo kot seksistično prakso, saj je utemeljena na spolni hierarhiji, ki odraža in hkrati pomaga reproducirati (spolne) neena- kosti v družbi. Po drugi strani pa opažamo rabo spolno specifičnega jezika, tj. rabe moške/ženske oblike pri naslavljanju tipično moških/ženskih poklicev, ki postavlja izjemo pravilu moške generične oblike, vendar le za primere, ko gre za stereotipno ujemanje poklica s spolom, kar je ponovno odraz seksizma v jeziku in ima (lahko) pomembne realne posledice. Če smo prej govorili o jeziku kot odrazu družbe in trga dela, lahko tu vidimo primer, kako jezik hkrati tudi vpliva tudi na ustvarjanje (predstav o) trga dela in odnosov med spoloma. S poja- vljanjem npr. ženskih poklicnih poimenovanj samo v predominantno ženskih poklicih se namreč ustvarja podoba o ustreznosti (samo) žensk za feminizirane poklice, kar (lahko) omejuje možnosti, ki jih ženske (in moški) pridobijo na trgu delovne sile in poglablja že obstoječe neenakosti v družbi. Čeprav analiza poudarja prisotnost seksističnih praks pri zapisovanju poklicnih poimenovanj v časopisih/revijah, pa je treba omeniti tudi napredek, ki je viden v analizi in ki ga na splošno opažamo skozi čas. Moška generična oblika sicer ostaja prevladujoč način zapisovanja poklicev (zlasti v zaposlitve- nih oglasih, za več glej Mikić 2021b), vendar se vzporedno odpira tudi prostor za vse več ženskih poimenovanj, ki se (odvisno od konteksta) v večji ali manjši meri uporabljajo dosledno (dosledna raba je navzoča predvsem, ko naslavljamo konkretne ženske z imenom in priimkom), kot je razvidno iz analize. Takšna raba jezika je rezultat (že omenjene) vedno večje prisotnosti žensk na trgu dela (in v najrazličnejših poklicih), kjer je bilo potrebno ustvariti jezik, ki bo ustrezno opisal/naslovil ženske, številnih (sprva) mednarodnih in (kasneje) slovenskih naporov, da se področje seksističnega jezika tudi bolj formalno uredi s predpisi, politikami, priporočili in smernicami, pa tudi javnih razprav, ki so vplivale na večjo splošno ozaveščenost o spremenljivosti jezika in škodljivosti nereflektirane rabe togih slovničnih pravil. Napredek je mogoče zaznati tudi v kontekstih naj- pogostejšega pojavljanja ženskih poklicnih poimenovanj, ki so se iz sprva tradi- cionalnih poklicev (1958, 1978) razširili na poklice, vezane na kulturo (1998) in gospodarstvo 38 (2018). Predstavljena analiza ponuja vpogled v zgodovinske prakse rabe poklicnih poimenovanj in ima nekaj omejitev (omenjene v predstavitvi metodologije). Kljub temu pa ponuja dobro izhodišče za nadaljnje raziskovanje te teme, katero bi se lahko usmerilo v več smeri: na širjenje obsega medijev (še drugi časopisi/ 38 Pri letu 2018 je treba upoštevati, da je bil v analizo vključen le en medij – Delo. 799 • let. 62, 4/2025 • Seksizem v poimenovanjih poklicev? Analiza poklicnih nazivov v slovenskih časopisih in revijah … 799 revije, tudi spletni mediji in družbena omrežja) ali izbiro drugih virov razisko- vanja (zaposlitveni oglasi, interni organizacijski akti, platforme), širjenje obsega jezikov in njihove medsebojne primerjave, uporabo korpusov (npr. Gigafida 2.0) za analizo pisne standardne slovenščine, širjenje analize na govorno slovenščino (npr. korpus Gos) ipd. Zanimivo bi bilo raziskati tudi načine, na katere lahko uporabimo umetno inteligenco pri raziskovanju poklicnih nazivov, bodisi vse- binsko (kako UI ustvarja poklicne oblike, na kakšen način reproducira spolne stereotipe, ko govori o poklicih ipd.) bodisi metodološko, kot orodje za analizo velikih besedilnih korpusov. LITERATURA Bajec, Anton, Rudolf Kolarič, in Mirko Rupel. 1964. Slovenska slovnica. Druga popravljena izdaja. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Bešter, Marja. 1997. »Raba poimenovanj za ženske osebe v uradovalnih besedilih.« Ženska v slovenskem jeziku, literature in kulturi. 33. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, uredila Aleksandra Derganc, 9–23. Ljubljana: Filozofska Fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. Bourdieu, Pierre. 1991. Language and Symbolic Power. Oxford: Polity Press. Delo. 1978. Delo, marec, maj, september, december. Ljubljana. Delo. 1998. Delo, marec, maj, september, december. Ljubljana. Delo. 2018. Delo, marec, maj, september, december. Ljubljana. Derganc, Aleksandra. 2017. »Poimenovanja za ženske nosilke poklicev in položajev v sloven- ščini in ruščini«. Jezikoslovni zapiski 23 (2): 125–30. Eckert, Penelope, in Sally McConnell-Ginet. 2003. Language and Gender. Cambridge: Cam- bridge University Press. Gabriel, Ute, Pascal Gygax, Oriane Sarrasin, Alan Garnham, in Jane Oakhill. 2008. »Au-pairs are Rarely Male: Norms on the Gender Perception of Role Names Across English, French, and German«. Behavior Research Methods 40 (1): 206–12. https://doi.org/10.3758/BRM. 40.1.206. Garnham, Alan, Ute Gabriel, Oriane Sarrasin, Pascal Gygax, in Jane Oakhill. 2012. »Gender Representation in Different Languages and Grammatical Marking on Pronouns: When Beauticians, Musicians, and Mechanics Remain Men.« Discourse Processes 49 (6): 481– 500. https://doi.org/10.1080/0163853X.2012.688184. Gaucher, Danielle, Justin Friesen, in Aaron C. Kay. 2011. »Evidence that Gendered Wording in Job Advertisements Exists and Sustains Gender Inequality.« Journal of Personality and Social Psychology 101 (1): 109–28. https://doi.org/10.1037/a0022530. Gorjanc, Vojko. 2005. Neposredno in posredno žaljiv govor v jezikovnih priročnikih. Družbo- slovne razprave 21 (48): 197–209. Gorjanc, Vojko. 2007. »Kontekstualizacija oseb ženskega in moškega spola v slovenskih tiska- nih medijih.« Stereotipi v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 43. SSJLK, uredila Irena Novak Popov, 173–81. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko. Gorjanc, Vojko. 2017. Nije rečnik za seljaka. Beograd: Biblioteka XX vek. Gorjanc, Vojko, Monika Kalin Golob, Roman Kuhar, Rastko Močnik, Boris A. Novak, Mojca Šorli, Saška Štumberger, in Andreja Žele. 2019. Okrogla miza »Jezik in spol.«, Slovenščina 2.0, 7 (2): 1–44. Gospodarski vestnik. 1958. Gospodarski vestnik, januar–december. Ljubljana. 800 TEORIJA IN PRAKSA • Jasna MIKIĆ LJUBI 800 TEORIJA IN PRAKSA Gospodarski vestnik. 1978. Gospodarski vestnik, januar–december. Ljubljana. Gospodarski vestnik. 1998. Gospodarski vestnik, januar–december. Ljubljana. Gygax, Pascal, Ute Gabriel, Oriane Sarrasin, Jane Oakhill, in Alan Garnham. 2008. »Generi- cally Intended, but Specifically Interpreted: When Beauticians, Musicians and Mecha- nics Are All Men.« Language and Cognitive Processes 23 (3): 464–85. https://doi.org/ 10.1080/01690960701702035. Gygax, Pascal, Ute Gabriel, Oriane Sarrasin, Alan Garnham, in Jane Oakhill. 2009. »Some Gram- matical Rules Are More Difficult Than Others: The Case of the Generic Interpretation of the Masculine.« European Journal of Psychology of Education 24 (2): 235–46. https://doi. org/10.1007/BF03173014. Gygax, Pascal, Ute Gabriel, Arik Lévy, Eva Pool, Marjorie Grivel, in Elena Pedrazzini. 2012. »The Masculine Form and its Competing Interpretations in French: When Linking Grammatically Masculine Role Nouns to Female Referents is Difficult.« Journal of Cognitive Psychology 24 (4): 395–408. https://doi.org/10.1080/20445911.2011.642858. Hodel, Lea, Magdalena Formanowicz, Sabine Sczesny, Jana Valdrova, in Lisa von Stockhausen. 2017. »Gender-Fair Language in Job Advertisements: A Cross-Linguistic and Cross-Cul- tural Analysis.« Journal of Cross-Cultural Psychology 48 (3): 384–401. https://doi.org/ 10.1177/0022022116688085. Horvath, Lisa, in Sabine Sczesny. 2016. »Reducing Women's Lack of Fit with Leadership Positi- ons? Effects of the Wording of Job Advertisements.« European Journal of Work and Orga- nizational Psychology 25 (2): 316–28. https://doi.org/10.1080/1359432X.2015.1067611. Hrženjak, Majda, in Renata Šribar. 2004. Priročnik za medije o upoštevanju načela enakih možnosti spolov. Ljubljana: Mirovni inštitut. Humar, Marjeta. 2011. »Poimenovanja za moške in ženske v novejših slovenskih terminoloških slovarjih.« Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja, uredil Marko Jesenšek, 422–40. Mari- bor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. Irigaray, Luce. 1995. Jaz, ti, me, mi: Za kulturo različnosti. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Kalin Golob, Monika, Aleksandra Kanjuo Mrčela, Karmen Šterk, in Jasna Mikić. 2018. »Še vedno drugi spol? Analiza poročanja o volilni kampanji pomlad 2018.« Javnost – The Public 25: 34–51. https://doi.org/10.1080/13183222.2018.1554310. Kanjuo Mrčela, Aleksandra, Samo Uhan, Slavko Kurdija, Jasna Mikić, in Tina Vovk. 2016. Dostopnost trga dela za ženske in moške. Končno poročilo. Ljubljana: MDDSZ. Kambič, Mojca. 2008. Vloga jezika pri konstituciji družbene neenakosti med spoloma. Diplom- sko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani. http://dk.fdv.uni-lj.si/ diplomska/pdfs/Kambic-Mojca.PDF. Kern, Boris. 2015. »Politična korektnost v slovaropisju.« Zbornik prispevkov s simpozija 2013, Škrabčevi dnevi 8, uredili Danila Zuljan Kumar in Helena Dobrovoljc, 144–54. Nova Gorica: Založba Univerze. Kobal, Petra. 2015. Ženska poimenovanja poklicev. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakul- teta. https://www.slov.si/dipl/kobal_petra.pdf. Koletnik, Anja, in Evan Ana Grm. 2017. Priročnik za medijsko poročanje o transspolnosti. Ljub- ljana: Transfeministična iniciativa TransAkcija. Korošec, Tomo. 1998. Slovenski vojaški jezik. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Kozmik, Vera, (ed.), in Jasna Jeram, (ed.). 1995. Neseksistična raba jezika. Ljubljana: Vlada Republike Slovenije, Urad za žensko politiko. 801 • let. 62, 4/2025 • Seksizem v poimenovanjih poklicev? Analiza poklicnih nazivov v slovenskih časopisih in revijah … 801 Kranjc, Simona, in Martina Ožbot. 2013. »Vloga spolno občutljivega jezika v slovenščini, angle- ščini in italijanščini.« Družbena funkcijskost jezika (vidiki, merila, opredelitve), uredila Andreja Žele, 233–39. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Kunst Gnamuš, Olga. 1995. »Razmerje med spolom kot potezo reference in spolom kot slov- nično kategorijo.« Jezik in slovstvo 40 (7): 255–62. Leskošek, Vesna. 2000. »Med nevtralnostjo in univerzalnostjo uporabe moškega slovničnega spola.« Časopis za kritiko znanosti 28 (200/201): 409–26. Markežič, Tjaša. 2018. »(Ne)omejenost tvorbe feminativov v slovenščini.« Slavia Centralis 11 (1): 61–78. Merkel, Elisa. 2013. The Two Faces of Gender-fair Language. Ph.D. Thesis. Padova: Università degli Studi di Padova. Mikić, Jasna. 2020. Jezik in družbena (ne)enakost spolov na trgu delovne sile. Doktorska diser- tacija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Mikić, Jasna. 2021a. Spol in jezik. Ljubljana: Založba FDV. Mikić, Jasna. 2021b. »Gender and language in the labour market: Analysis of job advertise- ments in Slovenia between 1958 and 2018.« Teorija in praksa 58 (1): 160–82. Mikić Ljubi, Jasna, Andraž Matkovič, Jurij Bon, in Aleksandra Kanjuo Mrčela. 2022. »The effects of grammatical gender on the processing of occupational role names in Slo- vene: An event-related potential study.« Frontiers in Psychology 13: 1010708. https://doi. org/10.3389/fpsyg.2022.1010708. Mills, Sara. 1995. Feminist Stylistics. London: Routledge. Mills, Sara. 2008. Language and Sexism. Cambridge: Cambridge University Press. Mucchi-Faina, Angelica. 2005. »Visible or Influential? Language Reforms and Gender (in)equa- lity.« Social Science Information 44 (1): 189–215. https://doi.org/10.1177/0539018405050466. Naša žena. 1958. Naša žena, marec, maj, september, december. Ljubljana: Delo Revije. Naša žena. 1978. Naša žena, marec, maj, julij/avgust, december. Ljubljana: Delo Revije. Naša žena. 1998. Naša žena, marec, maj, september, december. Ljubljana: Delo Revije. Osterhout, Lee, Michael Bersick, in Judith McLaughlin. 1997. »Brain Potentials Reflect Violati- ons of Gender Stereotypes.« Memory & Cognition 25 (3): 273–85. https://doi.org/10.3758/ BF03211283. Pogorelec, Breda. 1997. »Slovenska skladnja in poimenovanja ženskih oseb.« Ženska v sloven- skem jeziku, literature in kulturi. 33. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, uredila Aleksandra Derganc, 1–9. Ljubljana: Filozofska Fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. Poslovnik Državnega zbora – PoDZ-1. 2002. Uradni list Republike Slovenije št. 35/2002. https:// www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2002-01-1599/poslovnik-drzavnega-zbo- ra-podz-1?h=poslovnik%20dr%C5%Beavnega%20 zbora. Robnik, Sonja. 2016. Enakost spolov – (še) nedokončana zgodba. Pregled razvoja na področju enakosti spolov v Sloveniji, 1991–2016. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Rowbotham, Sheila. 1973. Woman's Consciousness, Man's World. New York: Penguin. Salecl, Tanja. 2003. Položaj žensk na trgu dela v tranzicijskem obdobju v Sloveniji. Magistrsko delo. Fakulteta za družbene vede. Ljubljana. Slovenski poročevalec. 1958. Slovenski poročevalec, marec, maj, julij, december. Ljubljana: Slo- venski knjižni zavod. 802 TEORIJA IN PRAKSA • Jasna MIKIĆ LJUBI 802 TEORIJA IN PRAKSA Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo. 2004. Nomotehnične smernice: Podlage za izdelavo pravnih predpisov. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. Smolej, Mojca. 2021. »Spolski vidiki slovenskega jezika.« 57. seminar slovenskega jezika, litera- ture in kulture: ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, uredila Alenka Žbogar, 11–21. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko. Spender, Dale. 1980. Man Made Language. London: Routledge & Kegan Paul. Stabej, Marko. 1997. »Seksizem kot jezikovnopolitični problem.« Ženska v slovenskem jeziku, literature in kulturi. 33. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, uredila Aleksandra Derganc, 57–68. Ljubljana: Filozofska Fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književno- sti. Stahlberg, Dagmar, Friederike Braun, Lisa Irmen, in Sabine Sczesny. 2007. »Representation of the Sexes in Language.« Social Communication. A volume in the series Frontiers of Social Psychology, uredil Klaus Fiedler, 163–87. New York: Psychology Press. Standardna klasifikacija poklicev. 1997. Uradni list Republike Slovenije št. 28/1997. https://www. uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=199728&stevilka=1641. Stopar, Andrej, in Gašper Ilc. 2019. »Stilistična (ne)zaznamovanost moških in ženskih poimeno- valnih parov za poklice v angleščini in slovenščini«. Slavistična revija 67 (2): 333–42. Stout, Jane G., in Nilanjana Dasgupta. 2011. »When He Doesn't Mean You: Gender-exclusive Language as Ostracism«. Personality and Social Psychology Bulletin 37 (6): 757–69. https:// doi.org/10.1177/0146167211406434. Šabec, Nada. 2019. »Jezikoslovni in družbeni vidiki kategorije spola v slovenščini in angleščini.« Slavistična revija 67 (2): 291–99. Šauperl, Mojca, Helena Dobrovoljc, Jasna Jeram, in Maksimiljan Gulič. 2018. Smernice za spolno občutljivo rabo jezika. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Šribar, Renata (2010). Interne smernice za spolno občutljivo rabo jezika. Ljubljana: Komisija za ženske v znanosti. http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/zna- nost/Zenske_v_znanosti/interne_jezikovne_smernice_za_komisijo_final.pdf32577837. Šribar, Renata. 2014. Napotki za spolno občutljivo rabo jezika in praktični primeri dekonstruk- cije nekaterih androcentričnih slovničnih pravil. Ljubljana: Ženski lobi Slovenije. Toporišič, Jože. 1976. Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja. Toporišič, Jože. 2000. Slovenska slovnica. 4. prenovljena in razširjena izdaja. Maribor: Založba Obzorja. Toporišič, Jože. 2001. Slovenski pravopis. Ljubljana: ZRC SAZU. Umek, Neža. 2008. Feminizacija v slovenščini in francoščini: družbeni in/ali jezikovni problem? Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Fakulteta za družbene vede. Vidovič Muha, Ada. 1997. »Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poimenovalne tipolo- gije njenih dejavnosti, lastnosti.« Ženska v slovenskem jeziku, literature in kulturi. 33. semi- nar slovenskega jezika, literature in kulture, uredila Aleksandra Derganc, 69–79. Ljubljana: Filozofska Fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. Žagar, Igor, Ž., in Mirjam Milharčič Hladnik. 1995. »Temeljna izhodišča prizadevanj za odpravo seksistične rabe jezika.« Neseksistična raba jezika, uredili Vera Kozmik in Jasna Jeram, 7–18. Ljubljana: Urad za žensko politiko. Žele, Andreja. 2019. »Spol v predikaciji«. Slavistična revija 67 (2): 141–49. 803 • let. 62, 4/2025 • Seksizem v poimenovanjih poklicev? Analiza poklicnih nazivov v slovenskih časopisih in revijah … 803 SEXISM IN OCCUPATIONAL NAMING? ANALYSIS OF OCCUPATIONAL TITLES IN SLOVENIAN NEWSPAPERS AND MAGAZINES (1958–2018) Abstract. The purpose of this paper is to analyse the grammatical forms in which occupational titles appeared and, through the lens of feminist stylistics, to identify aspects of sexism in language. The analysis covers four points in time (1958, 1978, 1998, 2018) and focuses on three newspapers/magazines (Delo, Gospodarski vestnik, Naša žena). The findings indicate that the language was largely subject to sexism, as primarily reflected in the dominant use of the masculine grammat- ical form as generic and in the gender-specific use of language while referring to occupations. These practices reflect both established linguistic norms and gender stereotypes. Keywords: language, gender, sexism, sexist language, occupations, occupa- tional titles.