Adresna debata v državnem zboru. Kakor je preatolni gOTor, kterega Tlada izdela, vladar pa poalancem prebere, ogledalo tega, kar Tlada misli, želi iu dela, tako je adresa alj odgoTor poslanceT na prestolno beaedo živo ogledalo tega, kar Tečina poslanceT misli, želi in zahteTa. Ko bi t Avstriji prava nstaTa bila, taka namreč, da bi res vaak narod e d n a k e politične praTice imel, in bi nebi Tladala le e n a, namreč nemško-liberalna atrauka, bi tudi adrese do ceaarja Tse diugo lice imele: bile bi t reanici praTO ogledalo tega, kar t s i mislijo in želijo. Zdaj je večina nemakih uataTakoT tako ,,nobel", da se ne zmeni za to, kar menjaiua bočc, marvec sklene adreso, kakor jc njej — večini — po volji. Pii takem stanji ne morejo naši poslanci diuga stoviti, kakor da vsaj govorijo in naše potrebe in želje naznanjajo. In to so pri tej piiliki ves storili ter očitno pred svetom povedali, daSloTenci nismo zadovoljni, maiTeč imamo mnogo praT biitkih pritožeb. Ker je vaeh naaih nadlog izTir t s i s t e m i (t načinu Tladarstva), je izvratni naš zaatopnik g. Herman stvar pri korenini prijel in sistemo šibal tako, da ae ustavakom nibčer takib povedal ni. Vea njegov izvrsten govor podajemo bralcem t prilogi denešnjega lista. Menda ga ni SloTenca, najmanj pa t toHInem okraji g. Hermana, ki bi ne bil vesel možate besede njegove. Zatorej pa nc moremo pritrditi temu, kar je nGr. Volksbl." Herinanu nasproti poudarjal, da namieč ni prav storil, da je govoril, češ, da §. 9. klubovib pravil prepoTeduje govoriti udom njegovim, ako se ni to kteicmu dovolilo. Tudi mi spoštujemo red, na kterega je Tsak poalanec navezan, dokler je t klubu; toda t s e d anjih naaib razmerah ni mogel Herman molčati. Vedel je namreč, da bodo SloTenci nasprotne stranke govorili. Da se pa nebi danes alj jutre proti stranki, h kteii spada g. Herman z nami Tred, hujskalo tudi s tem, da so priTrženci te stranke t državnem zboru lepo tiho bili, zato je g. Herman praT storil, da je goToril. Toliko t opraTičenje g. Hermana. Poglejmo zdaj ob kratkem, kako da je bilo pri adresnem razgovoru (debati). Povzeli bomo le to, kar so razni poslanci gOTorili o najvažnejšib režeh: o pravici dežel, narodov in kat. cerkve. Poljak dr. DunajeT8ki je goToril tako, kakor govori Tečina PoljakoT sploh, namreč: nedosledno. Iz enc strani zagotavlja, da je ustaTi celo udan, iz druge strani pa — z nami Tred — pogreaa mnogo 8tvari, katere so praT po sedanji ustavi uemogoče. V direktnib toIittah Tidi ,,deloma skičeno pravico" deželnib zboroT ter graja, da adresa dalje sega kot prestolni govor, t kterem ao omenjene ,,potrjene pravice posamesnib dežel" in ,,koristi različnib narodoT", ki ae ne smejo prezirati. 0 vsem tem pa adre°a — molči, kar mu je znamje, da boče večina ne bolj samonpravo dežel stisniti. — ,,Avstrijska državna misel" — o kterej adreaa govori — ,,se ne da tako zapopasti, kakor da smo mi le za to, da se — t nem štvu zgub imo. Za to bi ne bilo aTStrijske mouaibije treba, kteia po zgodoTinskem razvitku nič druga ni, kot združeuje raz1 ičnib narodov, da si svoje posebne koristi pod obrambo vladarake rodovine Tarujejo." — Zatorcj je ,,aTstrijski državni miali celo nasprotuo, da ae deželuim zborom jemlje vpljiT na vkupue državne zadeve." Cudi se, da adresini očetje s ,,cerkTenimi postaTami" tako pritiskajo. ,,V umetno zapletenem stroku (periodi) se goTori zdaj o državni oblaati, zdaj o Ttikanji t držaTno obla8t, zdaj o praTicah držaTe; o praTicab kat. cerkTe pa ne beremo nič!" ,,Iz teh ZTitih stavkoT Tonja sovražen duh proti cerkTi, kakor da bi ona občnemu blagru neTarna bila." — ,,Upajmo" (m i z g. Hermanom nič ne upamo), ,,da bode Tlada kakor držaTi, tako tudi — glede na naJTiše dušeTne koristi — cerkvi njene praTice in STobodno gibanje TaroTala." (??) Izieče slednjič, da bode proti adresi s Poljaci glasoTal. Rueinec KoTalski opisuje kriTice, ki so se Rusinom od strani PoljakoT t Galiciji godile, pozdraTlja z Te8eljem direktne TolitTe, češ, da je Rusinom le tako mogoče, pri Tolitvah t držaTni zbor TeljaTO si pridobiti, t tem ko so jih poprej Poljaci t deželnem zboru odrivali. — NjegoTim besedam so navdušeno pritrjeTali ustavaki, Poljaci pa jezno ugOTarjali; pa jim nič ne pomaga: politične kritic e prej ali slej — tepo vedno krivičnika. — Rusini pa si utegnejo kmalu skusiti, da so — pobegniTŠi t tabor uatavakoT — iz deža prišli pod kap. Poslanec Cienciala, kmet iz Šlezije, je izTrsten mož naše stranke. Njemu ne gre v glaTo, kako da bi držaTni zbor iz direktnih voliteT sestavljen ,,obrat k boljemu bil." rDrž. zbor kaže danas na desni strani (sedeži za Cehe) rebra, kakor jih je kazal za čas posrednih Tolitev. Tudi mi SloTani, ki smo aicer tukaj, pa kot n asprotniki centralistične stranke, tudi mi ne moremo za gotovo povedati, ali bomo na teh stolih obsedeli; kajti pri umetno sostaTljeni Tisoki zbornici zamore lehko nad nas s o p a r c a priti, ktere ne bomo mogli prestati, ter bomo prisiljeni iz BTojih stoloT vstati in iti." — rZa naa Slovane t Sleziji je dosle ustava iluzoiična (prazna reč). Po pravici se ji pravi, da je konatitueija ene stianke. In ravno ta stranka OTere dela, da se ustaTa izpeljati ne da." To pojasnuje s žalostnim stanjem STojih rojakoT doma: Poljakom se ni doTolilo pol. društvo, nemško društvo v Tešinu pa počenja STobodno, kar se mu poljubi; volilne oklice Nemcev so potitični uradi razširjevali, poljske oklice so pa žandarji lovili in ljudem jemali; enakopravnost §. 19. ustave je eicer na papirji, t življenji pa nikjer ni itd. — ,,Dokler se narodnim menjšinam po deželab po posebni postavi, kakoršno so Čehi 1. 1870 za nemške deželane predložili, narodnoatne zagotovi, ostane konštitucija prazna reč!" . . . ,,Bil bi torej le zastopnik zužnjeT (belotoT), ko bi nebi proti tej adresi glasoTal." Dr. Demel, ustaTak iz Slezije, skuaa predgoTornika pobijati, t resnici je pa le sebe in svojo stranko pobijal, ko ni druga Tedel poTedati, kakor: Mi smo mi, in kar mi čemo, to mora biti; to pa; kar moj rojak hoče, se v tej zbornici nik- dar spolniti ne more! Ako ima kdo kakih pritožeb, kakor predgovornik, nismo mi — uataTaki — kriTi, ampak drugi, ki nočejo po naši piščalki plesati, in to mora državna oblaat (to je: liberalna naaa goapodska) brezobzirno kaznovati. Sicer pa take ,,krajne pritožbe" ne spadajo tu sem t zbornico (in Tendar je t prestolnem govoru rečeno bilo, da je tu praTo meato, kder naj Tse stranke svojim željam in zahtevam akusajo Teljave pribojevati. — Uredn.). Grof Hohenwart ae kratko izjaTi kakor smo zadnjič poTedali. Dr. Giakra, ekselenca milijonar, je komaj čakal, da bi Hobenwartu mogel odgoToriti; pa zgodilo se je Giskri, kakor mnogokrat lovcu: zajec jo je prej iz deteljišča popuhnil, kakor je loTec sprožiti zamogel. — Zatorej je Giskra uameril po drugih, pa streljal je le kar s smoduikom brez svinca. — Poljakom in Rusinom pravi: Zdaj ste celo naši, tako je piav; le pridni bodite in nas lepo ubogajte, potem dobiate od nas ,,fleiscedel." Kot školnik alj kantnar Tseb ustavakov podučeva zdaj Poljaka Dunajevski-ja, da nima prav, čc se pritožuje, da adresa dalje sega kot prestolni govor. Mi ustavaki smo t Tečini; in ,,kakov t Tseh uataraih državab, moia tudi v Avstriji adresa to izreči, kar večina miali.'' —• Ekaeleuca je pa celo pozabila, da je t Avstriji večnarodov, da so nemški ustavaki dejansko t inenjšini, ker se ž njimi niti vsi Nemci ne skladajo! — V direktnib Tolitvah ne vidi Giskra prikra jaanj a deželnih pravic: po ujegovib mislib bodo že le zdaj deželui zbori prav vspešno za deželne koristi skibeti zamogli, ker ,,se jim ne bo treba več pogaujati za dižaTno-pravne stvari." — Siluo uiiIo8tljivo, ekselenca! Deželnim zborom vsaj doTolite, da bodo ceste popravljali, vode zajezevali, ubožce z lepimi besedami pitali, praT pohlevno drobtinice pobirali, kteie jim bodo padale z mize dižavnega zbora, t kterem Vi s svojo stranko deželnim zastopom porcijone delite! Kar je pa Giakra ocerkvenih postavali govoril, ni več aala, ampak kaže grozui prepad, nad kterim stojimo. V imenu odbora je izrekel, da ,,ceikvene postave" ua to ir.erijo, da si sme vsak državljan v srnislu ustavnih člankov ,,vero po svojem prepričanji prirediti, po SToji Testi Tersko življenje si vravnati, STOje stališče proti najvišjemu bitju po svojem prepričauji vrediti." — Po tem takem ni treba več ,,državljanom" ne Božjega razodetja, ne cerkve, ne svetili zakramentov, ne očitne božje službe — vsega toga ni več treba, ampak ljudje naj žive vsak po svoji Teri: tatovi po svoji, odrtniki in prešestniki po SToji itd. Potcm prerokujc, da bodo ,,postave" starokatoličanoin in brezvernikom popoluo svobodo zagotovile, katoličanom nasproti pa povdarja, da si mora država s t o j o oblast TaroTati proti Tsaki družbi, tudi proti oni, ki si rdcmialjuje, da ima ključe do nebes"; kajti ,,država je prva in najvišja stvav v tem življenji!" — -*Naj cerkev uči ljubezen, upanje in vero (kloboštranski red — uredn.) ter se naj peča z unim svetom; kar pa državo zadeva, v to se ceikev vtikati ne sme/' Tu ga imate ! ,,Dižava" smo mi liberalci in brezverniki; aola mora biti, kakoršne mi želimo, ona pripada ,,državi", to je: nam libeialcem! Če torej cerkev — krščanskim staršem, občiuam in državi na korist — tirja, da naj bo šola krščanska, je to po Giskiini modrosti samovoljno ,,vtikanje v državne zadeve", za katero je treba ostiih paragrafov. — Ce se pride pošten župan dušnemu pastirju pritoževat zoper grozno pohujšanje, ki .srenjo r.azdeva, ter prosi pomoči; — če pride eden zakonskili prosit, da naj gospod divjaka alj divjavko podučijo, posvarijo, zakonskim mir povrnejo, — bi moral k vsemu temu dušni pastir molčati, kajti ,,corkev se no sme vtikati v državne zadeve", srenjske razmere in zakon sam spadajo pa v ndržavne stvari", v ktere se cerkev vtikati ne sme, ker se ona le z ,,unim svetom peča!" Tem ljudemje 18stoletna zgodovina kat. cerkve — prazna tabla, na ktero še le liberalni ustavaki pišejo nektere ,,regelce", po katerih smejo katoličani živeti in kraljestvo božje, sveta cerkev, se vesti in delati! (Konec prihodnjič.)