Geografski vestnik 78-1, 2006
Kronika
Bil je eden redkih osnovno{olskih u~iteljev, ki je redno raziskovalno delal. Svoje dose`ke je predstavljal na doma~ih in tujih znanstvenih konferencah. Posebej velja izpostaviti njegovo preu~evanje obalnega in podmorskega reliefa. Pri svojih raziskovanjih je odli~no povezoval meritve fizi~nogeografskih pojavov ter procesov z uporabo geografskih informacijskih sistemov in uporabo zgodovinskih ter kartografskih virov. Kot primer navajamo njegovo prou~evanje dinamike umikanja klifov, ki ga je predstavil na zborovanju jugoslovanskih geomorfologov v Kr{kem leta 1990. Najve~ji njegov raziskovalni uspeh pa je bilo odkritje podmorskih termalnih izvirov pred Izolo. Za to, verjetno zadnje veliko geografsko odkritje na ozemlju Slovenije, je bila potrebna povezava odli~nega geografskega in geomorfolo{kega znanja z dolgotrajnim in sistemati~nim terenskim delom, ki zahteva tudi ustrezno {portno kondicijo in tehni~no znanje. Jo`e @umer je imenitno odkritje povezal z ustrezno znanstveno interpretacijo pojavov. Svoja dognanja je razlo`il na ve~ doma~ih in tujih znanstvenih konferencah, {ir{i strokovni javnosti pa jih je pokazal z objavo v Geografskem obzorniku. @al ga je prehitela huda bolezen in raziskovanja ni mogel dokon~ati.
Upam, da bodo v prihodnje na{i kolegi, ki si zaslu`ijo stanovsko ali strokovno priznanje, ustrezno nagrado dobili {e za ~asa svojega `ivljenja. Prav gotovo se nekaj na{ih kolegic in kolegov lahko pohvali z odli~nimi rezultati na znanstvenem podro~ju, v javnem `ivljenju in v sferi civilne dru`be. Zato vas pozivam, da za~nete razmi{ljati o posameznikih in organizacijah/dru{tvih, ki jih ne smemo spregledati. Naslednji razpis za nagrade ZGDS bo v za~etku leta 2007, in sicer za Ile{i~evo priznanje in za zlata, srebrna in bronasta priznanja ter pohvale ZGDS. Do takrat vam `elim obilico ustvarjalnosti in u~inkovitosti.
Mimi Urbanc
60 let Geografskega in{tituta Antona Melika ZRC SAZU
Ljubljana, Pre{ernova dvorana SAZU, 11.5.2006
Rojstni dan in{tituta je 7. maj 1946, ko je tedanja Vlada Ljudske republike Slovenije z uredbo ustanovila Zemljepisni muzej, najstarej{o in{titutsko enoto. Istega leta je Akademija znanosti in umetnosti namenila prva sredstva za njegovo delovanje, in sicer za merjenje Triglavskega ledenika, kar in{titut {e vedno opravlja
Sve~anost je popestrila glasbena skupina Perunovo listje (levo), posladkala pa torta velikanka (desno).
117
Kronika
Geografski vestnik 78-1, 2006
vsako leto, tako da je raziskovanje ledenika verjetno sploh najstarej{i stalni slovenski raziskovalni projekt. Leta 1947 je imel in{titut `e svojo postavko v prora~unu Ljudske republike Slovenije, leta 1948 pa je skup{-~ina Slovenske akademije znanosti in umetnosti potrdila Statut Geografskega in{tituta, ki ga je pripravil pobudnik ustanovitve in{tituta akademik dr. Anton Melik, po katerem in{titut nosi ime od leta 1976.
Leta 1950 je in{titut izdal prvo knjigo iz zbirke Dela In{tituta za geografijo. Do leta 1968 je iz{lo 11 knjig. Leta 1999 je in{titut za~el izdajati njeno naslednico, zbirko Geografija Slovenije, in do vklju~-no leta 2005 natisnil 11 knjig.
Leta 1952 je iz{la prva {tevilka znanstvene revije Geografski zbornik/Acta geographica, ki od zdru`itve z revijo Geographica Slovenica leta 2002 izhaja pod imenom Acta geographica Slovenica/Geografski zbornik. V {estdesetem letu delovanja in{tituta sta iz{li {tevilki 45-1 in 45-2.
Leta 1952 je in{titut ustanovil Oddelek za tematsko kartografijo, ki je zibelka slovenske institucionalne kartografije. V zadnjih letih je mo~no okrepil sodelovanje z najpomembnej{imi kartografskimi hi{ami na svetu, tudi z National Geographic Society, za katero je v jubilejnem letu pripravil nov zemljevid Slovenije.
Pomembno je leto 1998, ko je in{titut je pripravil ve~ temeljnih geografskih del o Sloveniji, med njimi tudi regionalno monografijo Slovenija - pokrajine in ljudje, ki je do`ivela ve~ ponatisov, in Geografski atlas Slovenije, prvi nacionalni atlas na{e dr`ave.
Leta 2002 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o priklju~itvi In{tituta za geografijo h Geografskemu in{titutu Antona Melika ZRC SAZU.
Jubilejno leto 2005/2006 smo na in{titutu po~astili delavno:
•  z organizacijo 3. sestanka izvedenske delovne skupine Organizacije zdru`enih narodov za zemljepisna imena v Ljubljani od 19. do 21. maja 2005,
•  s soorganizacijo 1. mednarodno posvetovanje geografov Slovenije ter Bosne in Hercegovine Geografija in regionalno prestrukturiranje Slovenije ter Bosne in Hercegovine po letu 1991 v Ljubljani od 29. do 30. septembra 2005,
•  in z izdajo dveh pomembnih publikacij: Atlanta, faksimila prvega svetovnega atlasa v slovenskem jeziku, in Geografskega terminolo{kega slovarja.
Praznovanje {estdesetletnega delovanja in{tituta smo sklenili z organizacijo slovenskega geografskega kongresa 3. Melikovi geografski dnevi oziroma kraj{o ve~erno slovesnostjo ob koncu kongresa.
Kljub {tevilnim organizacijskim spremembam in{titut {e vedno deluje v skladu s temeljnimi smernicami oziroma nalogami, zapisanimi v prvem statutu in{tituta: vodenje in organiziranje geografskih raziskav v Sloveniji, razvijanje vseh vej geografije na temeljnem in aplikativnem podro~ju s poudarkom na Sloveniji ter izdajanje razli~nih geografskih publikacij.
Drago Perko
Nagradi Avstrijskega geografskega dru{tva
Dunaj, Avstrija, 20. 5.2006
Avstrijsko geografsko dru{tvo je 8. najstarej{e geografsko zdru`enje na svetu, saj deluje neprekinjeno `e 150 let. Visok jubilej so obele`ili z vrsto aktivnosti, ki so potekale med 18. in 20. majem. Med drugim so v pala~i Eschenbach pripravili znanstveni simpozij z naslovom Znanost, mo~ in prostor ter »Pomladno zabavo« v baro~nem gradu Halbturn. Slednja je bila za nas {e posebej pomembna, saj so na njej podelili nagrade dru{tvom in posameznikom, zaslu`nim za razvoj geografske vede in njeno uveljavitev v dru`bi. S ~astnim ~lanstvom sta bila nagrajena Zveza geografskih dru{tev Slovenije in dr. Anton Gosar. Omenjeni nagradi sta za na{o stanovsko organizacijo in za kolega Gosarja {e toliko `lahtnej{i, ~e vemo, da so geografi s severne strani Alp do sedaj nagradili le enega Slovenca iz mati~ne domovine. Leta 1956 je dr. Valter Bohinec postal dopisni ~lan Avstrijskega geografskega dru{tva.
ZGDS je prejela ~astno ~lanstvo v zahvalo za njene posebne zasluge pri dolgoletnem in tesnem sodelovanju in pri izmenjavi predavateljev ter publikacij z Avstrijskim geografskim dru{tvom ter avstrijskimi geografi.
118