76. številka.
V Trstu, v sredo 21. septembra 1887.
Tečaj XII.
Opazke.
Vsi dopni se pošiljajo uredništvu v ulici Torrenle.l2.VHak list mora biti frankiran. Kokopitti »e vračajo.
skritis
Inserati (razne vrnte naznanila in po-slanice) se zaraeunijo po pogodbi; pri kratkih oglasili z drobnimi rrkatni ne plačuje za vsako besedo t nov
Naročnino, reklamacije in inserate prejema opra7ništvo. ulica Torrente 12.
EDINOST
■ E dinosii
izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in soboto ob 1 uri popoludne.
Cena z a vse leto s prilogo 1 for , zm pol :i for I»0 nov., za četrt leta I for. ?«• nnv — Edinost brez priloge stane za celo leto It fnr., za pol leta 3 for., za četrt leta I for. J»© nov. — Posa-
nu-zne številke se dobivajo pri oprav-iii^-tvil, Wjirodiijalnicab tobaka v Trstu po	v Gorici in v Ajdovščini po
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko/
4t nov
»V «<liiio«ti je mofi«
Vabilo na naročbo.
K malu mine tretje četrtletje dvanajstega tečaja „Edinosti". Vsojamo se tedaj slavno p. n. občinstvo nnjuljudneje vabiti na novo naročbo, ter prosimo ob enem naše gg. naročnike, kojim sedaj naročnina izteče, da jo o pravem času po-novč, kajti brez točne podporo nam je nemogoče svojo težko nalogo izpolnjevati. „Edinost" stane: Za vso leto . . . . f. fi.— n s prilogo . „7.— Za pol leta . , . . „ 3.— „ s prilogo , „ 3.50 Za V4 leta . . . . „ 1.50 „ s prilogo . „ 1.75 One gg. naročnike pa, kateri so nam Se na dolgu, prosimo, naj svoj dolg poravnajo, ker se jim sicer list ustavi.
IJpravništvo „Edinosti".
Politična zmes.
(Konec).
Na Bolgarskem ne bode miru, dokler ga Rusija no ustanovi. In res, oči vseh so obrnene o tej zadevi proti severnemu velikanu ter nestrpljivo pričakujejo, kako se reši bolgarsko prašanja. AH tudi Rusija je v skrbeli.
Bolgarski narod je v zadnjem času jasno pokazal, da ne pušča vsakemu do sebe. Zmaga zoper Srbe mu je vzbudila ponos na lastno moč in zadnjič, ko je Rusija fiklenola poslati na Bolgarsko generala Ernrotha, odgovorili so Bolgari, da tega ruskega poslanika dobrovoljno sprejmejo ako ne pride k njim radi političnih zadev, sicer pa ga v deželo ne pustč.
Seuvanjo regentstva in slavofobne, po Angležkej podkupljene stranke, na bolgarski narod je vidno vpljivalo; ta narod ^Suti 8e močnega zadosti da se upre in pripravljen bode, z orožjem braniti samostojnost svoje države.
Ali v Bnlgarskoj se nahaja še druga slavoljubna stranka, ki širi in zagovarja ruski vpljiv in zahteve. Glava tej stranki
je Cankov. Ta sTanka je neki zadnji čas dobila iz Rusijo 15000 rubljev, ki naj bi jej služili v to, da razburi narod ter mej njim nemirov seje o priliki volitev.
Ta svota se pa nekaterim zdi premajhna. Rusija je gotovo večje svote dovolila v ta namen.
Ne vemo prav, komu bi pripisovali krivdo teh tako zamešanih in kritičnih zadev v Bolgarskej. Rusija ima, ako nepristransko mislimo, vso pravico, moralno vpljivati na Bolgarsko ter jo obdržati pod svojim duševnim pokroviteljstvom. Rekli bi skoraj, da se njen korak inora opravičevati tudi tedaj, ako bi dejanstveno Bolgarsko zasedla ter jo pridružila svojim deželam, ako bi to tirjali neznosni odnošaji.
Kako bi se pa vedla tedaj Avstrija in Nemčija P
Tudi Rusiji berolinska mejnarodna pogodba roke veže, da ne Btori tega koraka ter Bolgarske ne zasede. Rušilo bi se tedaj evropsko politično enakotežje in Rusiji na korist bi trpele druge na Balkanu interesovane velevlasti.
Nemčija se boji svojih galskih sosedov, ker vedno rožljajo ter hrepene po Alzaciji in Loreni. Boje se tem bolj, ker se ti nevarni sosedje uže davno pečajo z Rusi ter na vse kriplje delajo za froncosko-rusko zvezo.
Avstrija ne bi bila zadovoljna, ako bi se jej kratile pravice na Balkanu z okupacijo Bolgarske od strani Rusov.
Naravno pa je, da tudi Avstrija gleda na to, da se z ruskim velikanom ne sprfc.
In kaj, ako bi jo prisilili kraČeni interesi na Balkanu? Bi se li mogla tedaj Avstrija mirno opreti na svoje zaveznike Nemce ?
Nemčija in njen bistromuni „vladar" Bismarck si hoče Rusijo pridobiti s tem, da pušča Rusom prosto pot na Balkanu. Ako bi tedaj v bližnjej prihodnjesti Rusija si osvojila Bolgarsko, Bismarck bi začasno molčal, ker pridobil bi si Rusijo za se. Ako bi pa pozneje ostale velevlasti Nemčijo naakakovale — skliceval bi se Bismarck na „večno" berolinsko pogodbo; opral bi si roke ter pustil, da se druge države z Rusom pobotajo.
Isti železni kanclar obeča svojim za-i veznikom Avstrijcem, da bode branil, da se ne kratijo Avstriji pravice na Balkanu
PODLISTEK. Čuden tujec.
(Dalje.)
Bil je poklican tudi kupec, ki je kupil vola od rajnkega. Povedal je, da je rajnkemu odštel štiristo goldinarjev. Ali te svote pri ranjcem niso našli. Kdo mu jo je ukradel, ako ne Tine V Skoraj vse priče so se vjemale, samo onega čudnega gosta, znanoga nam tujca, nikdo ni omenil. Obravnava jo bila dokončana, in Tine ob-dolžen ubojstva. Povrnoti je inoral Za-breškovej družini ukradenih štiristo goldinarjev in obsojen je bil na 15 let težke ječe.
Z globoko na prsa pripogneno glavo, kojo jo podpiral z rokama, Bedel je Tine bled in prepaden na trdem stolu. Oči so mu vdrto, upadlo oko ne zre več tako jasno iti veselo, kakor nekdaj; ves je uže -spremenjen. Prevdarjal je svojo nesrečo in izginol mu je oni žarek upanja, ki mu jo prej sijal, kajti svest si je bil svoje nedolžnosti. Zdaj je obsojen kakor najhujši razbojnik, tat. ubijalec! O kako ga je moralo to boleti!
Nekaj dni pozneje ro ga odvedli v ječo, da ostane v njej petnajst let.
' Se nekaj časa so se potem pomenkovali v Vrlinom o rajnkem Zabrešku in o Tinetu, njegovem ubijalcu. Nihče bi
tudi pustivši Rusiji prosto pot. Tako vsaj zatrjujejo časniki, izhajajoči v „blaženem rajhu".
Sicer je pa to nemška domišljavost in ošabnost. Kanclar menda ne vodi še Avstrije tako privezane za seboj, kakor svojega patrijarhalnoga psa, kar bi pač bilo Avstriji v največjo sramoto.
Istina je; ako se ugodni odnošaji moj Avstrijo in Nemčijo ohlade, oživi ter okrepi se zveza Avstrije z Rusijo; ako pa Avstrija z gotovostjo računa na svojega zapadnega soseda, ni v nič kaj dobrih odnošajih s petrograškim dvorom.
Rusija, kakor vse kaže, noče prva kaliti evropskega miru. Izmislila si je zategadelj dober pomoček, kojega bi jej v resnici vsakdo svetoval.
Petrograški dvor hoče namreč prisiliti lenuha Turka, da se zgane ter se zopet osvoji vshodnjo Rumelijo.
O tem pritisku ruske vlade na oto* mansko ima londonski časnik „Times" ta le telegram iz Carigrada: „Rusija pritiska tu na turško vlado, da jo prisili zasesti vshodnjo Rumelijo. Ker se pa turška vlada vedno boji nakladati si nepotrebnih težkoč in sitnosti, obrnola se jo zopet na Nemčijo. Admiralu Riistov-u, ki je odpotoval v Berolin, dala se je naloga, naj se dogovori z Bismarckom o tej zadevi. Ta naloga se je dala tudi nemškemu opravniku ter se pristavilo, da bi turška vlada rada vedela menenje berolinskega kabineta o ruskoj želji, predno dejanstveno stopi v vshodnjo Rumelijo".
Šlo bi tedaj ob enem za to, da se leni Turek spravi od Dardanel.
»koda, da ta tako zaželeni čas ne pride šo tako hitro! —
Trgovsko in obrtno prašanje.
V najnovejšem času se je začelo, hvala Bogu, bolj pogosto pisati po slovenskih časnikih, kako naj bi Slovenci napredovali v gospodarskem oziru.
Povdarjala se je po pravici velika važnost obrtnije in trgovine za razvoj in blagostanje narodov, in obžalovalo, da smo Slovenci v tem oziru toliko zaostali.
poprej ne mislil kaj slabega o njem, a zdaj jo bilo vse drugače. — Ako ne bi bil Tine ubijalec, gotovo ne bi ga bili zaprli. Ubil je Zabreška in k malu na to tudi lastno mater. Umrla je namreč zadnja od žalosti v strašnoj misli, da je njen sin vendar le utegnol biti ubijalec. Tinetov oče je bil sicer v srce žalosten, ali utola-žil se je k malu. Se uekdo drug je žaloval po Tinetu in rajnkem Zabrešku. Fra-nica, hči rajnkega Matevža, ni mogla verjeti, da bi bil Tino kriv smrti njenega očeta. Predobro jo poznala svojega ljubimca.
Dolgo je bila ona te misli, ali videč, da so vsi bili preverjeni Tinetovega hudodelstva, udala se jo tudi ona tej misli ter jela sovražiti navideznega morilca njenega očeta. Čas ozdravi vsako rano; sčasoma so tudi vaačani pozabili rajneega Zabreška in Tineta.
II.
Bilo je kake štiri leta pozneje. Vremo je bilo slabo in silen dež je lil na zemljo, ko pridrdra pred županovo hišo v Vrh-nem majhen vozič, s kojega stopi nepoznat človek. Levo roko je nosil obvezano na ruti, zavozanej okolo vratu. Plačavši voznika krene tuj^c proti voznim vratom. Oče župan jo prišel mej tem na vežni prag in lahno pozdravil prišleca v strganej, ogaranej suknji in po izrečenoj tujčovej želji, da bi rad z njim na samem govoril, zapreta se oče župan in čudni tujec v stransko sobo. Ne da bi mu župan velel, sode tujec na bližnji stol. Uil je truden,
prepaden, bled. Zmršena črna brada in zmršeni, skuštrani lasje delali so ga nekako divjega. Suha, umazana desna roka je večkrat segla tja, kjer jo visela leva. Popravljal ai jo je in pri tem delal grozno kisel obraz.
—	„Oče župan", tako je začel, čudno se Vam gotovo zdi, da je prišel tak capin, sem k vam, v to mirno vas.
Župan promeni nekaj navadnih fraz, pa k malu obmolkne.
„Čudno res, meni eamemu se čudno zdi, pa je tako in ne sme biti drugače" nadaljeval je tujec. Župan je molčal.
—	„Morebiti se še spominjate, poprime tujec zopet besedo, pa ne morebiti, ampak spominjate se gotovo še, da je nekdaj iz vaše, recimo iz naše vasi, po-hegnol dijak četrto latinsko šole, imenom: Janez Delan. „Mogočo, mogoče, pa" . . .
„Res, res je, — segne tujcu župan v besedo, — pa počakajte, hočem Vam povedati vso od začetka. —
„I)a, da sedaj mi je prišel na misel", — pravi oče župan in primakne stol, da bi sedel.
No zmenivši so za županove besede pripoveduje tujec:
„Moj oče jo bil star častnik, doma s Hrvatskega. Dolgo časa je živel v Ljubljani, v Trstu itd., a slednjič prišel tu sem, da sprove zadnje dneve svojega ži-venja, zbral si jo pa ta kraj zato", ker je poznal rajnkega tukajšnoga župnika, liila sta rojaka. So predno sva došla sem z očetom in staro deklo, hodil sem jaz v
Nek pisatelj je kazal na to pomanjkljivost, da si moramo veščako v trgovinskih in obrtnih strokah še le izgojiti. Sla-gam se ž njim, da moramo za prihodnji boljši razvoj skrbeti za narastaj takih strokovnjakov in pošiljati nadarjene mladeniče v tujino, kjer si morejo pridobiti potrebnih vednosti, da morejo pozneje postati voditelji naših obrtnih in trgovinskih podjetij.
Zdi so mi pa, da bomo za prvo potrebo takih veščakov uže zdaj nahajali v našej sredi, ako jih le iščemo. Tako sem se pred kakimi 15 leti v Trstu seznanil z nekim mladim slovenskim trgovcem, g. P. kateri govori, če je še živ, italjan-ščino in angleščino ter je bil prav veščak v kupčijstvu. On je uže takrat povdarjal, kar se zdaj razpravlja po časnikih, naj bi se Slovenci v trgovini postavili na lastne noge s tem, da bi so osnula velika kupci jska zadruga, ki bi vsakovrstno blago za slovenske pokrajine kupovala neposredno v Londonu, središči svetovne trgovino. Izdelal in prečital ini je vea načrt, kako naj bi se vredila taka zadruga, ter pristavil, da bi en miljon goldinarjev zadostovalo za tako podjetje. Mislim, da en-miljon bi se po delnicah med Slovenci uže šo nabral! Saj bi se stvar polagoma začela, in ne bi trebalo, da je ves denar v enem hipu skupaj. *)
Tudi v obrtnih podjetjih se najde tu pa tam kak slovenski delovodja. Če drugače ne gre, i/posodimo »i jih pa od Čehov! Ti nam kmalo izvežbajo slovcnak narastaj tudi brez obrtnih šol, ako jih tako brž ne dobomo.
Zdi se mi toraj, da nam ni treba čakati, kdaj se strokovno izuči nekaj slovenskih mladeničev, ampak da uže lahko precej z dolom pričnemo! Po mojih mislih naj bi se osnovali dve veliki delniški zadrugi, ena trgovinska, druga obrtna. Prva naj se polagoma polasti vse slovenske trgovine in naj Slovence preskrbuje z vsem blagom, kar ga iz tujine potrebujemo, in sicer tako, da ga kupi na prvem viru. Tako dobimo cenejše in najbrž tudi vselej pristno blago, ter postanemo nezavisni od Italjanov v Trstu, od Nemcev
*) To Htj je pod vodstvom omenja epa ioda uže poskusilo, uli — boljše da " '.um
Kosp uničimo.
(Uredn)
latinske šole. Bil sein uže star, ko sem nastopil prvo latinsko šolo. Ko sem došol sem, končal sem uprav tretji razred. Tukaj sem se k malu spoznal z lepo deklico, in tudi ona se je zagledala v mene. Čeato-krat nas ju našel njen oče skupaj in vselej se je jezil. Ona je imela mnogo snubačev, a za nobenega ni marala. Njen id^jal sem bil jaz. Pa tudi v meni se jo tedaj unela čudna strast. Ljubil sem jo srčno. Vsak dau sem bil v nevarnosti zavoljo nje. a nisem se mnogo menil za to. Vsi domači fantje, posebno pa rajnki Zabrešček in sedanji udovec Miha Sevec, pogledovala sta za krasno Ivanko. Vedno sta za mano pazila ter bila povsod mi za petami. Ali jaz 80 nisem ustrašil. Krepak sem bil tedaj in kos desetini, posebno pa, ako je šlo za-njo.
Bilo je o volikej noči. Bil sem tedaj četrtošolec, in došol sem na velikonočne počitnice k dobremu očetu. Proti mraku se odpravim sem v vas gozd. Slutil sem nekaj posebnega. Priuedšemu v gozd pride mi nasproti Ivanka. — K malu na to sva sedela drug poleg druzega na velikem kamenu.
Sedela sva kake pol ure poluglasno šepetajo, kar nenadoma mi prileti kamen v klobuk. Jaz se obrnem in vstanem, da bi pogledal, kaj je bilo. In glej! Za bližnjim hrastom Be je nekdo grdo krohotal. Čudna zavest me je obšla. Stopim bližjo ali izza hrastovega debla so dvigneta Zabrešček in Sevec. Mene poprime jeza. Jamein ju obdelovati z besedami in sled-
A
▼ TieČu in Hamburgu, od Židov v Brnu in PeSti. Glavna stvar jo pa, da dobiček od te kupčije v slovenskih rokah ostane.
Ti laski, nemški in židovski posredovalci, ki so od nas dosti stržili, pa nas za to zaničevali s „ščavo" in „\vindischer", začno nas bolj spoštovati ko se jim jamo mošnjiček krčiti. Pa mi se pod njihovo „zaščito" več ne podamo; predobro jih poznamo! Mali kramarji in vcei trgovci po deželi in po mestih slovenskih stopijo v našo zadrugo ter bodo od njo blago prejemali, in kar zadrugi dobička prepuste, dobe ga po delnicah spet nazaj. Kramarji, ki ne bodo hoteli pristopiti v zadrugo in bodo blago še vprihodnje prejemali iz tretje in četrte roke, ne bodo mogli z našimi konkurirati. Ako se najde energičen mož, ki to misel izvrši, videli bomo Slovenci kmalo lepše dni. Ne bomo več ro-botali za tuje \Vertheimerce, kmalo bo zadosti denarja med Slovenci, ker se no bo odtakal v tujino in v blagajnice tujcev in nasprotnikov naših; dela bo zadosti in pošteno se bo plačevalo. Denarno nezavisni postanemo bolj ponosni, in naj bo v Beču ali Trstu ali Pešti denarni polom, da pokajo in se podirajo stare trgovsko hiše, nas vse to nič ne zadene.
Trgovinskemu se mora pridružiti pa tudi obrtno delovanje. Več ko blaga sami doma izdelamo, manj ga je treba kupiti iz tujine, manj denarja gre iz dežele! Misliti moramo najprej na izdelovanje takih reči, ki jih vsak človek potrebuje, ker za toke se najdejo kmalo kupci. Izdelovati pa jih moramo prav tako dobro in če mogoče še bolje, prav tako ceno in če mogoče še boljši kup, nego tujci; v tem grmu leži zajec pokopan; ako nam je to mogoče, potem jo zmaga že naša.
Najprej moramo misliti na take izdelke, ki jih lahko spečamo doma na Slovenskem, in le na domovino se iz začetka ozirajmo; nikar pa že zdaj ne špekulirajmo na izvoz v tujo dežele.
V svarilen izgled naj nam bo banka „Slovenija", ki so je preccj zaletela v tujino in osnula agenturo in podružnice na Češkem in Ogerskem. Omejena na slovenske dežele bi še danes lahko živela in cvetela; pa v tujih deželah so jo ustrigli, ker je bila še premlada in premalo sku-šena. Slovenska obrtna zadruga, ako se usranovi, naj toraj gleda, da se najprej utrdi doma v Sloveniji; ako bodo njeni izdelki dobri, najdejo polagoma uže tudi pot v sosedne dtžele.
Se nekaj bi rad omenil. Ako mislimo na ustanovo obrtne in na ustanovo trgovinske zadruge, glejmo, da k delu vpre-žemo več novih moči! Eden in isti človek, naj bo še tako nadarjen, ne more ob enem biti voditelj mnogih različnih del. Povsodi ne more biti s celo dušo in mislijo, eno ali drugo delo mora zanemarjati. Zraven gospodarskih naporov ne smemo opustiti političnega boja. Vsakemu naj so odloči tisto delo, za katero je najbolj sposoben; eden naj bo poslanec ua Dunaji, drugi voditelj trgovinske zadruge, tretji voditelj obrtne zadruge, četrti predsednik „Matice", peti predsednik kmetijske družbe itd. Tako
njič smo prišli si v lase. Močno udarim s pestjo Miho, da je telebil ko stepli snop na tla. ZabrešČek se jo pa odtegnol. Pa ubežati tako brez nič vendar ne sme, tako sem si mislil, pograbil sem velik kamen in ga zalučal z vso močjo za njim. Težki kamen je podrl Zabreška na tla. Jaz stečem k njemu. Ni bilo več diha iz njega. Obračam ga in stresam, a ni so ganol. Groza in strah me obide; stečem k Ivanki, še enkrat jo stisnem na prsi, poljubim jo in »bežim i/, domače vasi, od moje predrage, zapustivši ljubega očeta. Ivanka je jokala, tarnala, prosila; vse zaman. Nisem je mogel poslušati, Meni ni bilo več ostati ondaj. Kam sedaj? Odpravim se v Trst, in dan pozneje se vkrcam, premenivši ime, na anglešk parnik. Jadrali smo tedne in tedne; a slednjič smo vendar dosegli svoj cilj, ter došli v Ameriko. Celili 28 let sem se klatil potem in skrival, kradel, ubijal po velikej daljnej Ameriki. Pohodil sem vsa mesta, vasi, trge, puščave in gozde. Vse mi je bilo znano. Nikder nisem bil zaprt, nikoli me niso zasačili pri mojih hudobijah. Pred štirimi leti pa se mi je vzbudila zopet želja, povrnoti se v domači kraj. Denarja ni mi manjkalo, ko sem se vkrcal v parnik, ki jo uprav imel odpluti v Evropo, v Trst. Prešli so neki tedni in jaz Bem zopet glodal ljubo Evropo, slednje Trst in kmalu potem tudi mojo rojstveno vas.
(Konec prih.)
i bo, kakor v velikem stroju vsako kolesce
na svojem mestu stalo in delovalo v prid naroda.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Naučnoga ministra naredba, s katero je odpravil mnogo slovanskih srednjih šol, ali jim pa odtegnol državno podporo, utegne imeti Še jako ozbiljne na-stopke; gotovo jo uže zdaj, da se v državnem zboru češki, moravski in tudi slovenski poslanci tej naredbi po robu postavijo in upati je tudi, da ne bodo sami. ampak da jih bodo podpirali tudi nekateri drugi poslanci. Potem nastane prašanje, ali vlada hoče žrtvovati ministra Gautscha, ali pa zgubiti podporo večine slovanskih poslancev, kateri vlade no bodo več mogli podpirati, ker bi s tem prišli v nasprotje z svojimi volilci. Znamenja kažejo, da je vlada na Gautschevej strani, ker so Gautsch nasproti raznim prošnjam vede tako odurno, kakor kak samooblastnik, kar je pri ministrih v ustavnih državah jako redka prikazen. To kaže tudi pogovor dr. Riegerjaz ministerskim načelnikom grofom Taffo o tej stvari. „Politik", ki je o tej stvari gotovo dobro podučena, piše mej drugim te le pomenljive, Slovanom pač ne ugodne besedo: „Pogovor dr. Rie-gerja z grofom Taaffe-jem jo gotovo stvar nekoliko razjasnil, i naši poslanci, ko se državnega zbora vrata odpro, kar bo takrat imelo neko enakost z odprtjem svetišča vojnega boga. gotovo ne opuste, da ne bi ovrgli krivega menenja, da gre le za nezadovoljstvo enega ali nekaterih časnikov. Na Dunaji se k malu avtentično prepričajo, da so državnega zbora počitnice, ki so se tako mnogoobečavno pričelo, nazadnje postalo tako neugodne, da se neu-godniših skoraj misliti ne moremo." — Tako piše „Politik", njo besede so jasne in ker je ona organ poslancev češkega naroda, ne more nam biti več neznano, kako bodo Čehi v prihodnjem zasedanji državnega zbora postopali; da bodo imeli na1 svojoj strani tudi poslance južnih Slova- j nov, to je gotovo. — „Politik" dalje govori za to, da bi se srednje šole odteg-1 nolo področju naučnoga ministerstva in podredile deželnim šolskim svetom pod nadzorstvom deželnih zborov.
Državni zbor so po sklepu mini-sterskega sveta skliče v dobi mej 5. in 10. oktobrom, deželni zbori pa še le sredi meseca decembra.
Splitski občinski s v et jo 19. t. in. izvolil odvetnika Butata županom.
Ogerski državni zbor se formalno odpre 26. t. m.; 28. t. m. pa ga odpre cesar s prestolnim govorom.
lir v a tki sabor je 17. t. m. izvolil poslance v ogerski državni zbor in potem odložil zborovanje do 7. novembra.
Vnanje dežele.
V B e 1 g r a d u je 19. t. m. imel odbor za predrugačbo ustave vpričo ministrov prvo sejo, za načelnika jo bil izvoljen pravosodni minister Avakumovič
Na Bolgarskem je nastalo neko trinoštvo, vladi nasprotujoči časniki so se zatrli, sun ljivi ljudje so zapirajo; to so znamenja bližnjega viharja. Sicer pa bolgarsko prašanje visi mej nebom in zemljo; vlade ga menda ne rešijo.
Angleškega državnega zbora zasedanje je bilo 16. t. m. odloženo. Prestolni govor naglaša prijateljsko razmere z vsemi vladami ter se nadeja, da se z Rusijo sklene pogodba glede severno avfganske meje, kar veliko pripomoro k trajnemu miru v srednjoj Aziji. Predstolni govor dalje naglaša ugodno stanje v Egiptu in upa, da novi zakoni utrde mir na Irskem.
Iz Londona se v „Pol. Corresp." piše, da se angleška politika zdaj prav malo briga za bolgarsko prašanja. Kobur-žan ima mej angleškim ljudstvom mnogo manj sočutja, nego Battenberg. Pa tudi j brez ozira na osobno prašanje ne bi Angleži danes v ogenj šli za bolgarsko svobodo. Oni imajo drugo skrbi. Irsko prašanje jih teži kakor mdra, in zato bi prinesli masikatero žrtev, da se le ohrani svetovni mir. Kazen irskih zadev vznemir-jujeti še dve drugi prašanji angleške politi karje: kanadski ribarski prepir i nezadovoljnost naselbin v Avstraliji. Glavna skrb sedanje vlade je, da s temi naselbinami ohrani dobre razmere ter jih trdneje oklene na Angleško. Za rešitev ribarskoga prašanja namerjavajo sestaviti mešano komisijo iz angleških, kanadskih in severno-amerikanskih zastopnikov. Ali zelo se je bati, da se amerikanska vlada temu upre, ker ni jasno, ali amerikanska ustava do-
pušča, da bi me j narodna prašanja reševale komisije in ker je lansko leto senat v Vasingtonu zavrgel sestavo tako komisije. Ako bi se tedaj taka komisija sestavila, skoraj gotovo senat zavrže nje sklepe. Prav tako ozbiljne so težave in nevarnosti v Avstraliji. Vzrok temu je ta, da so Francozi zasedli Hebride ter jih nočejo zapustiti, če tudi so uže večkrat izjavili, da bodo spoštovali samostojnost otokov. Avstraljci tedaj nomajo več vere v francoska zagotovila in njihova razburjenost je zelo vskipela. ko so Francozi začeli utrjevati luko Sandvich, ki je najboljše stra-tegično mesto v tihem morji in posebno pripravno za velik vojaški arzenal i se mnogo Francozov tja seli. Avstraljci nujno zahtevajo, naj Francozi otoke zapuste ter so izjavili, da si sami pornogo, ako bo angleška vlada odlašala. Vse to prav lahko vzbudi mej Angleži in Francozi jako nevarno navskrižje.
A bi sine i so si osvojili utrjeni samostan Koren, kateremu poveljniki italijanske vojske pripisujejo veliko važnost. To Italijane zopet razdraži.
DOPISI.
Trst 10. septembra. [Izvirni dopis.] (Angleži, Italijani — in Avstrija.) Lavorom posuta angleška eskadra je zapustila naše pristanišče. Tekmoval je naš slavni „municipij" z gosti, da skaže drug drugemu kolikor večje gostoljubje in naš „diktator" je podal nj. kralj, visokosti vsemogočno svojo desnico. To jo uže nekaj. Ali kako jo še-le narastel greben našemu velezaslužnemu „podosta", ko so jeli Angleži njemu na čast palili smodnik, zapu-stivšemu admiralov brod „Alexandra"! Kaj tacega se ne pripeti vsak dan in so celo za one. kateri pripadajo mej onih blaženih „deset tisoč", gotovo jo to nekaj posebnega. Pa tudi Trst se je izkazal, kolikor se je mogel in znal, samo bati so je, da vso slavo uzurpira sam tor da Avstriji ne pripusti prav nič. Saj so vendar dosti pogostoma povdarja, da jo Trst „čisto italijansko mesto".
Kor pa sem slučajno naletel na „italijansko mesto", spominjam se na Benetke. Predno je prišla angleška eskadra v Trst, bila je, kakor veste, tudi tam.
Ne boste me obsojali, gospod urednik, ako sem tudi jaz enkrat pogledal čez „veliko lužo" ter prav po nedolžno kot pravi radovednež prišel v Benetke, ker se je silno govorilo o pripravah za slavnostni sprejem Angležev. No, istega znamenitega dno je bilo ljudstva toliko, da si za težke novce komaj mogel dobiti čolniček. Kričanja je bilo tudi dovelj, kakor je to uŽo stara navada v Italiji. Kar m o jo pa najbolj osupnolo, to je: da niso Benečani sprejeli Angležev jednostavno mrzlo-ofici-jelno, ampak prisrčno in navdušeno. Vih alo je na tisoče robcev in lik grom so se razlegali klici: „\Velkome" in „Evviva 1' Inghilterra!" Demonstracija, katero pripravi priprosto, navdušeno občinstvo, mora veseliti vsakega dobromislečega človeka bolj, nego tristotisoč raket in plinovih 8vetilnic.
Videl sem pa tudi, kako je Trst sprejel sveje goste. Vse se je vršilo, — rekel bi — po šabloni, bilo je mnogo luč in lučic, bilo je tudi petja in godbo — ali prisrčnosti nisi našel. Osupnolo pa me je še posebno, da je „nepristransko" tržaško občinstvo igro angležko godbo, kakor tudi angložke pesni jako živo odobravalo, mej tem ko se za c. kr. vojaško godbo ni nikdo zmenil. Je-li tudi to demonstracija? Slaba čast tedaj Trstu! Potem pa še eno. — Kedaj se je brigalo naše mestno zastopstvo za sprejem katerega članu naše vladajoče dinastije? Res je, da se jo ne-kolikokrat nekaj pripravilo, ali kaj je bilo to v primer razsvitljavi Angležem na čast? F to je karakteristično. — — Pa kaj bi Vam, gospod urednik, vse to našteval, saj sami dobro veste, kako so ljudstvu sipa pesek v oči in — prav imajo! Mundus vult decipi!
Trst 21. septembra. |Izv. dop.j (Prva veselica pevskega društva „Ilai-drih" na Prošeku.) Mlado društvo pognalo je uže krepke korenine in dokazalo v nedeljo, kaj moro dobra volja uže v kratkem času. liže ob 6. uri popoldne začelo so je zbirati občinstvo v okusno okrt-šenej dvorani gosp. Lukša. Ob pol 7. uri pa je bilo toliko poslušalcev, da je kmalu nastala neznosna vročina. Za uvod h koncertu igrala jo godba našo „Naprej", zatem pa jo nastopil društveni predsednik gospod Gorjup. V daljšem, jako lepem govoru pozdravi mnogobrojno občinstvo ter
se zahvaljuje za vsestransko zanimanje za novo društvo, katero je dokazalo občinstvo j prav s tem, da je v tako lepem številu počestilo denašnjo veselico. Za tem tolmači namen in važnost pevskih društev sploh, posebno pa novoosnovanoga zbora | „Hajdrih". Ono ima sveto nalogo buditi z narodnim petjem narodno zavest v trža-škej okolici. Tudi obeča, da bode njemu j kakor društv. predstojniku vedno pred očmi njegova dolžnost: skrbeti za pro3veto j naroda in trdno upa, da tudi doseže svoj I cilj. — Konečno se obrača do slovenskih I rodoljubov, posebno pa do okoličanov z prošnjo, da gmotno podpirajo mlado društvo .ter zaključi z navdušenim: „Živilo pevsko 'društvo „Hajdrih!"
! Govornik je izval mnogokratnik bur-j nih živioklicev. Pevsko društvo je nasto-j pilo s krasno Hajdrihovo „Na boj!" Petje je bilo tako ubrano in dovršeno, da seje I morala pesen vsled burnega zahtevanja j slušalcev ponoviti.
Tretja točka programa je bila deklamacija in sicer Stritarjeva „Ljudmila". Zopet je žela poznata vrla naša deklamo-movalka, gospodična Nadliškova burno odobravanje. — Tudi moški četverospev se je jako odličil v Hajdrihovej .* „Slabo sveča je brlela". Pesen so morali ponoviti. Prav tako so je vrlo izkazal mešan zbor v Nedvedovej „Oblakom", pri kate-[ rej je pelo tudi kakih 10 jako ljubeznivih deklet v ukusnej narodnej noši. Tudi ta J točka se je ponovila. V Hajdrihovej „Na j straži" imeli smo priliko slišati krasen bariton g. Slavika, koji je pel solo. Žel je I obilo priznanja in pesen se je morala šo . enkrat zapeti. — Šaljiva igra „Pol vina pol vodo" se je vršila jako precizno. Posebno so so odlikovali gospodičini Nadliškova in Gregoričeva ter gg. Slavik in Naborgoj ml., katerih igro je priznalo občinstvo z živahnim ploskanjem. Zadnja točka programa je bila Eisenhutova šaljiva polka „V naravi", katero je prav hvalevredno pel moški zbor. Tudi ta točka se je ponovila. — Omeniti moramo še, da je novemu društvu pevovodja g. Slavik ml., kojemu gre glavna zasluga, da je pevski zbor v tako kratkem času tako izvrstno izšolal. — Po končanem koncertu razšli so se nekateri gostje po raznih sobah, ter pri kozarcu dobrega vina užili par krasnih ur. Mladina pa se je v dvorani veselo vrtela do rnno zore. — Se se zahvaljujemo rodoljubom na Prošeku, kateri so z svojo požrtvovalnostjo pomogli novemu društvu na noge in srčno želimo, da mu ostane na čelu še mnogo let g. Gorjup, kateri je svoja načela v svojem govoru tako lepo narisal. Naj tedaj društvo cvete, naj se širi in pomaga nam vsem, da dosežemo vzvišeni naš cilj: izobražbo naroda. Zato kličemo iz vsega srca: „Živila društvo Hajdrih!"
Iz Dekani 16. septembra. (Odgovor dopisu v št. 73 cenjene Edinosti.) No, upamo, pa bode kmalo konec našim prepirom, kajti gospod dopisnik so je uže naveličal odgovarjati takovim neslanostim, nasvetovaje nam po nepotrebnem vporab-ljeni čas obrniti v boljo svrho, prosimo ga pa vendar še za par besedi, da popol-nitno njegov „še neopravičeni" dopia, ter popravimo pot, v koji smo v zadnjem dopisu so svojimi neslanimi trditvami zabredli.
Radi bi vedeli, v kako pojasnilo Vašemu prvemu dopisu služi Vam razprava o godbenem vodju v zadnjej polovici drugega in v celem tretjem odstavku? Odgovori Vašim trditvam naj Vam bodo prav lakonični.
Razen mestnih godob nema skoro nobena godba na deželi svojega vodjo, čemer ovirajo znatni troški in premalo denarne moči.
Med godci so pa taki, ki so se za časa godbenega vodje gosp. Zommerja prisvojili več učenosti nego drugi, koji so morda tudi kesneje pristopili k godbi, ti potem drugim pomagajo. Pri skupnih vajah vodi pa godbo eden izmej boljih godcev, kateri so še lena posvetovanje drugih odloči za en ali drugi godbeni komad; drugih prednosti on nema. To je vse o našem vodji.
Glede uniforme naj omenimo le to, da ne bi bili nikoli pričakovali od prav istega županstva, ki nam je v dobrem po-razumenji spremljalo prošnjo glede uniforme, da nas na zahtevanjo informacije višje oblastnije, oziroma omenjene prošnje, z svojim odgovorom tako očrni, i/, česar prihajajo vse ostale neprijetnosti.
Res je, da si je druga stranka proti volji županstva omislila drugačno uniformo,, a kar je samosilnost, to bi bila lahko rosna odločnost, združila namreč oho godbi v eno celoto.
Javni plosi so morda kedaj zatro, ali niti Vi gosp. dopisnik niti županstvo so se do sedaj no moro brez uzroka ustavljati starim ustanovljenim plesom, ki so pred leti prouzročili so enkrat toliko troškov, kakor dandanes.
Kar se pa tiče slavnosti rojstvenega dne Nj. Veličanstva, uže smo pet let zaporedoma svirali pred županijskim uradom na predvečer imenovanega dne in ako smo pili in jedli, morali smo tudi na veselje občinstva svirati v pozno noč. Neki pot, da bi ustregli želji županstva pri enakej slavnosti, razdrli smo v bližnjej vasi pogodbo za ples, ni dovolj, morali smo prav isti dan nekega tujega godca sami izplačati. Recite sedaj, ni li to v našo lastno škodo! ?
Izrazajoči so, da smo svirali na trgu mej hišami poštenih in zvestih Avstrijcev (ne pa lo mej nekojimi ljudmi, kakor ste se izrazili užo v prvem svojem dopisu), hoteli smo reči, da je tudi tukaj primeren kraj, kjer so more takova slavnost. obhajati, da nismo pa menili s tem žaliti drugih sovaščanov, mej koje spadamo vsi godci, lahko je umljivo, ker takim načinom bi bili sami sebi dali zaušnico.
S tem ko pravite, da je naš gotovi vir glede sprejema negotov, nezanesljiv, obrekovalen, niste čisto nič dokazali. Vam g. dopisnik, ki Vas vse našo zadeve prav nič ne brigajo, ne bodemo pojasnovali našega gotovega vira, dokler ne bode skrajna Bila, ker nemoremo vsake tajnosti javno proglasiti.
Gospod dopisnik bi bil rad podal vsakemu njemu ali županstvu namenjenemu vbodcu primerno zdravilo, a ker je zaman iskal pravih sredstev, opustil je nekoje neozdravljivo rane, pripustil jih je neko liko lastnej razumnosti pri drugih, ki so se mu prav tako potrebne zdele zdravila, kojim pa ni mogel do sleda, iskal je to, kar ni in ne more biti t. j. diako v jajcu, tretjim je dal nejasne dokaze. Ako smo užo svoje razmere javnosti odkrili, morali ste biti uverjeni, da jih tudi dokažemo in bomo zagovarjali.
Vi g. dopisnik pravite, da bi čas, ki ga posvetimo takovim neslanim dopisom, vporabili za nadaljno izobraževanje; no, ne bi tudi Vam škodilo, da bi se naučili temeljiteje pisati s tem, da bi so držali svoje naloge, ter 8e ne spuščali v nepotrebne obširno razprave.
Še enkrat ponavljamo, da prav v hi-iah nahajajočih so okolo vaškega trga, kjer so pošteni in zvesti Avstrijci, ne stanuje noben godek; recite sedaj Vi g. dopisnik. da je eden! Vi, ki sto pokazali, aa imate dobro fantazijo, ponuja se Vam tukaj lepo gradivo v nadaljno obširno razpravo prihodnjemu Vašemu dopisu.
Iz celovške okolice 16. septembra. [Izv. dopis.] (Nemška nestrpnost.) Srečni položaj koroških Teutoncev in vladna dobrohotnost, katero v polnoj meri uživajo, dela jih tako ošabne, da v Cislitvaniji ne-majo para, lo Madjarom bi si dali primerjati.
Tukajšni listi smejo brez kazni za-sramovati vsacega, kdor se jim slepo ne pokori, in celo poulično drhal ščuvati na njega; zasmehovanje Slovencev sploh pa je na dnevnem redu; milost nahajajo le tisti, ki pristopijo k sulferajnu in priznavajo nemško nadvlado ter pomagajo zabavljati na svoje slovenske rojake, osobito na Kranjce. Po takej pisavi se ni čuditi, da jo tudi masa nemškega prebivalstva, posebno po mestih, čedalje bolj fanatična in nestrpna nasproti Slovencem. V Celovcu so nekemu narodnjaku obečali, da ga bodo kamenali, ker se je v gostilni potegal za Slovence. Na Spi, dobre pol uro od Celovca, bilo je zadnjo nedeljo „žegnanje" ali „kirchtagu, če prav ni tam nobene cerkve. To je tukaj sploh navada, da napravljajo krčniarji še po več „kirch-tagov" v letu, tudi v takih krajih in vaseh, kjer ni nobene cerkve. Glavn« stvar jo, da krčmarji spečajo nekaj judovskega vina po 48 kr. liter, katero sami po 10 kr. kupijo. Prosto ljudstvo pa vleče ples. Tu se shajajo cigararce in vojaki, hlapci in dekle, nekaj srednjega stanu iz mesta, pa tudi Venus vulgivaga je navadno dobro zastopana.
Na Spi tedaj je bil tak „kirehtag", ki so tam imenuje tudi „nemška nedelja", ker pride na „žegnanjeu mnogo Celovča-nov. Zvečer pri odhodu so začeli Celovški fante iz okolice na korajžo klicati: „Kumts her, os bindisehen Teufel, wenns a Schneid hobts!" Ko so pa Slovenci za njimi šli, spustili so se Celovški junaki v beg; in ko so luli uže precej daleč, začeli so spet zabavljati. Slovencem se je to preneumno zdelo in pustili so jih pri miru.
To pripovedujem le, da se vidi, kako je narodna nestrpnost prošinola že nemško prosto ljudstvo. Največ jo gojijo nemški lističi z svojo surovo pisarijo; mnogo storijo pa tudi nemški in nemškutarski agitatorji, ki svojo strupeno strast kakor kugo trosijo v srca dosedaj še mirnih ljudi. Nas slovenske rodoljube imenujejo „šeuvarje", pa ni treba iskati hujših ščuvarjev, kakor so oni sami. Proti takim ljudem bi bilo res treba ostrejših postav. Če slovenski urednik kako ostro besedo piše, zaprejo ga kar na tri ali štir mesece v ječo. Taki ščuvarji pa hodijo od gostilno do gostilne, rabijo veliko hujše izraze in apelujejo radi celo na surovo silo, zakaj pa taki ostanejo brez kazni? Ugovarja se, da časnik daleč po svetu pride; pa tudi ti ljudje pridejo z mnogimi v dotiko, in živa beseda še več izda, kakor pisana! Sprava med narodi, katere si uže vsak pravični človek tako gorko želi, ne doseže se, dokler bo vlada nemškim listom in nemškim šeuvarjem tako svobodo dajala.
Večina Nemcev jo zdaj še miroljubna, pati hujskači jih gonijo v boj v proti Slovanom.
Če vlada res hoče spravo med narodi, mora hoteti tudi pripomočke, ki jej k temu pomorejo. Ščuvarje božati pa so pravi, le olje v ogenj vlivati.
Domače vesti.
Odlikovanje. Cesar je podelil dalmatinskemu namestniku Blažekoviču povodom njegove službene petdesetletnice v priznanje vspešnega delovanja Commandcur-križec Leopoldovega reda.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda naznanja vsem čč. podružnicam, da jim v kratkem razpošlje „Vestnik", kteri naj slavna načelništva blagovole razdeliti čč. družbenikom ter drugim rodoljubom, da jih tem več pristopi ter z svojimi, če tudi majhnimi doneski podpro to šolsko družbo. Naj primernejšo se to utegne zgoditi o priliki občnega zbora ali kake podružnične zabave ter se tako združuje utile dulci.
Slovenska posojilnica. Akoprav imajo goriški Slovenci dve nasprotni stranki: italijansko in nemčursko, osnovali so si vendar svojo „ljudsko posojilnico*1. Mi v Trstu pa smo odvisni v denarnem prometu samo od Lahonov. Razni rodoljubi so uže skušali iznebiti se tega bremena, izbral se je odbor, predložil je dotična pravila vladi, — ali sedaj se o slovenskoj posojilnici v Trstu no sliši nič več. — Bilo bi jako dobro, da se stvar malo povspeši!
Angležko brodovje jo zapustilo tržaško pristanišče v pondeljek ob 6 uri zvečer. V Pulj je prispelo včeraj ob uri zjutraj.
Lep okrajni zdravnik. Nek oče v Ko-lonji je hotel ovih dni vpisati svoje dete v šolo. V to svrho mu treba zdravniškega spričevala, da je dete zdravo. Šel je toraj k zdravniku za Sv. Ivanski okraj, proseč ga, naj mu napiše dotično spričevalo. Gosp. doktor pa je zahteval neko takso ter izrazil, da se zastonj ne dela nič; tu je treba plačati. Rekel je, da ima tak ukaz od si. našega magistrata. — Stvar jo res čudna. Kaj imamo okrajne zdravnike morda zato, da gulijo nepremožne, poštene rokodelce? Čemu neki dobivajo mastno plačo od naših žuljev iz mestne blagajne? S kratka, mi nikakor ne vemo, v čem je vtemeljena taka naredba naše diktature.
Vožnje v Benetke. Lloydovo ravnateljstvo objavlja, da odidejo od 1. oktobra dalje parniki v Benetke o polunoči namesto ob 11. uri zvečer.
Porotne obravnave. Pred porotnike pridejo še te-lo osebe: dnč 4. oktobra Viktorija Danielis radi hudodelstva težkega telesnega poškodovanja; dne 5. oktobra Emilija Giarapiccoli radi tatvine; dne 6. Just Butinaski radi tatvine in dne 7. okt. Matej Parovel radi hudodelstva uboja.
Tržaške novosti:
Ura pri Sv. Jakopu uže mesec dni kaže trdovratno na 5.45. — Želimo, da so ista vendar popravi, kajti mnogo de-lalccv se mora samo po njej ravnati.
B o ž j a e t je zvila včeraj na „Acque-dottu" 1 Dietno služabnico Katerino Zolfa-nelli. Imela je 21etno dete v naročju in pravo čudo je, da so isto ni hudo poškodovalo, ko so je služabnica zgrudila na tla. — Odpeljali so jo takoj v bolnico.
Mrtvoud jo zadel v pondeljek težaka Miho Pajka inej delom v novej luki. Prenesli bo ga takoj v bolnico.
Sodnijsko. 17-letni postopač Ivau Gherbaz jo dobil radi poBkušeno tatvine 8 mesecev ječe. Po prestanej kazni ostane pod nadzorstvom policije. — 16-letni mor-
nar Štefan Alinovič iz Spljeta je bil obsojen radi nekega grdega čina na ti mesečno ječo. Sodba se j»> vršila pri zaprtih durih. — Služabnica Marija Raich i/ Drniša je dobila za razne tatvine 6 mesečno in Luka Godnig iz Sežane radi istega prestopka 4 mesečno ječo.
Spored devetdnevnice v čast rožno-venčne kraljice Device Marije v župnij-skoj cerkvi sv. Jarneja v Harkovljah. Začetek devetdnevnice 23. t. m. o 5«/* zvečer: sveti rožnivenec, pete lavretanske litanije
1	sv. blagoslov.
Tako tudi v saboto 24. — V nedeljo 25. zjutraj o 7 sv. maša in pridiga. Po-poludne ob 3. sveti rožnivenec, pete litanije lavretanske, sveti blagoslov i večer-nice za verne rajnke. — Od 20. t. m. do
2	vinotoka pobožnost kakor 23. i 24. t. m.; 2. vinotoka; sveta roženvenčna nedelja, ob 9 uri zjutraj: Pridiga, slovesna sveta maša, in ako bodo vreme ugodno, slovesen sprevod z kipom rožnovenčne kraljice Device Marije. Popoludno ob 3. uri sveti rožnivenec, dar za cerkvene potrebe, slovesne lavretanske litanije i blagoslov s presv. rešnim Telesom.
Toča. |Nek popotnik prišedši sinoč v Trst je pripovedoval, da jo sinoč, ravno ko je brzovlak šel memo Divače in pozneje mimo Prosoka, po onih krajih zelo toča bila. — Tukaj smo imeli pošteno ploho.
Iz Škrbine se nam piše: Pri nas petje prav lepo napreduje, ker se gosp. učitelj jako trudi za to. Namerjamo ustanoviti tudi bralno društvo, ker je res zelo
potrebno; s tem bi se odvračala naša mla-j 8nctoSa mleka narejenem ne pogrešamo dina in tudi nekateri možje, da no bi v j san10 te£ft> temuč tudi normalne mlečnate nedeljah in praznikih po krčmah popivali vrednosti — tolščo. Mi vemo, katere snovi in denar zapravljali, kar je toliko bolj ža- ®leko dovaža krvi za rast in razvoj te-lostno. ker imamo zelo slabo letino in	1>0 tem tacom vidimo, da sir ni
vedno bolj v siromaščino in dolgove lc-!~* v pravem pomenu besede — tako režemo. — Našo starešinstvo nam priskrbi dilna .M' kakor mleko, ker mu manjka nove orgijo, uže so jo pogodilo zanje z ; segornj omenjenih snovi. Tolšča in slador nekim mojstrom; stale bodo 1535 gld. in 8ta za razvoj telesa veliko vrednosti, tedaj prvikrat zapojo v nedeljo lt). oktobra. |JU nikakor ne smemo pogrešati. Katera
V Kranju se prvi' razred gimnazije Pot nam ostane tedaj odprta, obe baži vendar privatno odpre.	, 8ira nadomestiti z man jkajočimi redilnimi
Stritarjevih zbranih spisov izšel, tvarinami, da bodete potem našemu te-je 13. snopič, v katerem se nadaljuje lesu bolj teknili? Odgovor: dodaj k uži-roman „Zorin". Vsak snopič stoji 25 kr. j vajočemu siru vedno manjkajočo redilno a dobi se pri Ig. Kleinmayr-ju v Ljubljani.; 8nov,> j- ne jej "ikdar samega, ampak
Na Furlanskem preti lakota. Te dnijv zvezi s kako drugo jedjo, ki ima dovolj so se sešli furlanski /.upani v posvetova-j 8novi v sebi, katere pogrešamo v siru. N. nje, kako bi se lakot odvrnola. Zarad hude ; PN mi jedli navadni kravji sir, pa suše tam niso nič pridelali. Ljudstvo hoče j dobro vemo, da mu manjka tolšče in sla-v Ameriko. Pelngra bo prihodnjo zimo' dorja. Pomanjkanje tolšče se lehko nado-hudo razgrajala; uže zdaj v goriškej bol- mesti s tem, da pridenemo nekoliko su-nišnici ni nobenega prostora več za bol- rovega maslr.. Drugače jo s pomanjkanjem nike na pelagri.	; sladorja. Da bi ga nadomestili pri užitji
Popravek. V št. 61. od 90. ju- '
Gospodarske in trovinske stvari.
Mleko.
(Kemija v kuhinji.)
(Dalje.)
Največ mleka se použijo v obliki sira. Načini, po katerih se sir na rej a, jako so različni. Težko je najti v mastnem holand-skem ali v sqkovitem švicarskem siru enake lastnosti s trdim kravjem sirom, posebno kar so okusa tiče. Vzrok te veliko razlike eno in iste hrane moremo le v pripravi iskati in sicer je ta: mleko seje pustilo, predno so jo pričelo siriti, v svojem prvotnem stanu; ali se mu je pa pobrala Binetana. Potem se je ločila pri si-renji mleka širina od siratke (Molken), koja vzprejema v mleku nahajoči se raztopljeni slador in sir prevzame svoj navadni tek. Cisto naravno je, da je sir radi različnega pripravljanja in izdelovanja tudi raznovrsten. Iz neposnetega mleka narejeni-sir ima v 100 utežnih delih (Geuichtstheil) 48 delov tolšče v podobi surovega musla v sebi, a oni iz posnetega mleka le 11 delov. V zadnjem se nahaja mnogo več širine, kakor pa v prvem. Ta ima namreč 80 delov širine, in oni le 45. Mlečnati Blador ostane v siratki. zato ga v siru no nahajamo. Če primerjomo obe baži sira s temi nam v mleku znanimi tvarinami, najdemo, da se obe manj ali več razliku-jeti od te „poglavitne jedi" — namreč od mleka. Iz neposnetega mleka narejeni sir se le po tem razlikuje, ker mu manjka v siratki zaostalega sladorja. Pri siru iz po-
sna z navadnim sladkorjem iz pese, pač ne moremo priporočati. Tu nam kemikar zopet nasvčtuje neko tvarino, ki se, ako jo s sirom vred uživamo, polagoma v sladkor izpremeni. Ta snov je škrob, ki se nahaja v obilnosti v našem navadnem kruhu. Tako tedaj uživajmo kravji sir v zvezi z surovim maslom in kruhom ter ga na ta način storimo za razvoj človeškemu v8e, telesu redilnega. Mi vidimo tedaj raarsi-je vrnol in prišel 16. t. m. na Dunaj. Ca- kateri navidezni luksus, ki je pa iz fizijo-kalo m jako sočutno ga je sprejelo več logičnega stališča vendor potreben. — Šir, dcputacij in velika množica ljudstva. narejen iz neposnetega mleka, pa mo-Kolera se v Italiji širi ter je zelo: remo še na laži način v dobri redilni živež hudobne narave. Od 12. do 15. t. m. je | premeniti. Ker ima v primeri z mlekom zbolelo v Rimu 56, v Mesini pa 253 osob dovolj tolšče v sebi, pri uživanji ne po-in od teh poslednjih umrlo 113.	| trebujemo surovega masla. Sladkor, ki ga
Izvrstno sredstvo proti difteriti je 8jr nema dovolj, pa so doda, ako zraven
lija t. 1. b i 1 o j e n a 3. strani v 3. koloni po pomoti tiskano „Zbor političnega društva „Edinost" namesto „O dbor". itd.
RAZNE VESTI.
Popotovalec po Afriki dr. Holub
neki našel priprost delavec v Avstraliji. V mnogih slučajih jo dal bolniku 4 kapljice močne žvepleno kisline (H3 SOJ v tt/4 z vodo napolnjenem navadnem kozarcu. Za otroke zadostuje nekaj manj. Skušnja je učila, da kislina parasito takoj uniči in
Hira kruh jemo.
(Konec prih.)
Poslano. r)
Jaz in moj svak S k e r t imava dve prodajalnici papirja, knjig itd., ena je v
bolnik oteklino izknšlja. Celo otroci, za h e m e n i š k oj u 1 i c i, druga je pa na koje nikdor ne bi bil mislil, da ozdrave, Travniku. V prvej vodim jaz vsa opra-- -	vila, v druge j je pa družnik, moj devet-
najstletni svak; ta jo pod vodstvom nekega izurjenega knjigarja s Koroškega.
so se 10 minut po užitku tega sredstva užo igrali ter bili popolnoma ozdraveli.
London je naraste! od leta 1840., v katerem jo štel 2,478.758 prebivalcev na 5,3G4.G27 duš. Policija ima 13.804 mož. V istem času se je zidalo 488,374 novih hiš in 3009 so jih šo zida. Mesto pokriva (588 štirjaških milj in dotično zemljišče je vredno 330,815.723 gl. —
Menjača F. Gurre, kateri jo po raz-nili časnikih ponujal denar na posodo, zaprli so v Gradcu radi raznih"sleparij.
Katalog. Opozorujemo čest. naše čitatelje na ravno izšel ilustrovan katalog za jesen in zimo 1887-8 dobro poznate tvrdke Kammer & Fiecher na Dunaju VIL, Richtergasse 11. Ta zapisnik prijavlja vse novosti mode, konfekcijo in enakih potrebščin. — Nuj si tedaj č. čitatelji naroče ta zapisnik, kajti dobo ga z uzorci vred zastonj in franko. Tudi prevzame ta tvrdka razne druge naročbe, koje ne spadajo prav v lastno stroko ter jih izvršuje vestno in točno.
Ne prvi no drugi pa ne poznata šo narodnih razmer na Goriškem.
Dne 2. t. m. dobi moj svak Skert naročilo od vodstva laško šole v Podgori, naj dopošlje nekatere šolske rekvizite, ki so potrebne pri ustanovitvi nove šole. Moj mladi svak, ne sluteč nikakoršnih intrig svojih trgovinskih nasprotnikov in ne po-znajoč narodno političnega pomena one šole, odposlal je poleg kupljenih tudi v dar nekaj raznih šolskih rekvizit. To priložnost jo nek tekmovalec, katerega štejejo Slovenci med svoje nasprotnike, hlastno pograbil in pretiral, da bi me očrnil pri Slovencih. Kakor sem bil prej vedno napadan od laške strani zaradi slovenskoga nadpisa nad svojo prodajaluico in zaradi tega, ker sem bil vsaki narodnosti enako pravičeu, ker sem imel na prodaj ter na razgled razna slovenska dela in 8em pri-
*) Za atvurt pod tem naslovom jtj uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu posta** veleva.
poznaval vsakej narodnosti svoje pravice in z vsakim v njegovem materinem jeziku govoril: tako me sedaj napadata slovenska lista „S o č a" in „Edino s t". Jaz pa upam, da slavno slovensko občinstvo vzame omenjeno zadevo za takošno, kakor je bila in ne drugače. Ako bi bil isti dan, ali prej kdo prišel v prodajalnico, kjer je moj trgovinski drug, nakupit raznih rekvizit, za katero na novo ustanovljeno slovensko šolo, dodal bi bil moj svak z isto neskrbnostjo nekatere reči brezplačno za uboge učence, kakor jih je podaril za laško šolo. Ko sem jaz. ki poznam na-rodno-šolske razmere, narodne težnje in namene na Goriškem, zvedel o navedenem dogodku, opomnil sem svojega svaka na njegovo neprevidno postopanje v navedenej zadevi in po mojem nasvetu je bilo poslano brž tisti dan tudi slovenski šoli v Gorici več šolskih rekvizit.
Tako tedaj reč stoji. Jaz sem si postavil geslo, da hočem biti vsakej narodnosti pravičen; jaz sem zaradi tega od laške strani mnogo pretrpel; jaz sem edini trgovec te vrste v Gorici, kateri govori korektno slovensko in sem slovenskej narodnosti bil vedno prijazen in ljudi, ki k meni dohajajo, ne ločim po narodnosti, ampak želim, puščam in privoščim vsakej narodnosti to, kar jej tiče. Način, kako me je cenjena „Soča" napadla in stvar vse drugače zasuknila, kakor je bila v resnici, žalil me je res in razdražil; če sem pa g. urednika „Soče" nekoliko razdraženo nagovoril, zaradi tega še nema pravice dopisnik v 74. štv. „Edinosti" imenovati moje postopanje surovo. Zoper tako očitanje energično protestujem in
Sejem v Tominu
za živino, poljske pridelke, gospodarsko in kmetijsko orodje, istacunsko blago itd., bode na sv. Matevža dan 21. septembra in na sv. Jurja dan 23. aprila vsako leto.
V Tominu, 4. septembra 1887. 3—3	Županstvo.
Praktikanta,
mladeniča, ki je dovršil četrti gimnazijalni ali realni razred ali pa trgovsko šolo, ter je zmožen slovenskega in nemškega jezika in razume vsaj nekoliko tudi italijanščine, vsprejme slovenska tvrdka v Trstn, ki se peča z jedilnim blagom na debelo. — Ponudbe so prosi: P. S. Št. 2, poste restante Trst. (1 —2)
1,1 M KA':
spolne in želod-vh ttcU sti, HHRiope k)i7«nja l osliibehjn nioJk-i «l<ihosti, polneij •, žgačo voli«. moČeiijn postelje, ptiAČanj« krvi, zabirje V' d«, hi za vse liol>zni mehurja, nroba in živcev. Tudi pismeno po nitjnovt j3em znanstvenem posto unju i neškodljivimi sreustvl	2->—57 —104
C. Stroettel, specijalni zdravnik Lindan am Bodem««
Vinske stiskalnice
najnovejše i najboljše uredbe, se železnimi in lesenimi padovi, so na prodaj in pripravljene v zalogi tvrdke
Schivitz & Coni p, Via Zonta št. 5 v Trstu,
»
Čudovite kapljice
Sv. Antona Pacovanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava ilolirodejna pomočiti nI treba innosrih b»-seiti. ,ift ne dokuže njihov« Sud vita moč se le rabijo iieko'lko dni, olujšajo in preženejo prav ktnulu najtrdovratniše leloilbnt bolesti. Prav izvrstno vstreznjo zoper hentorojdr. proti boU-zrinim nn ietrin irt na rrnntn. proti drevesnim bol^nim iti proti glistam, pri 'ženskih mlečnih nadl-i-nontih, zoper beli tol<, božjast, zoper seropok ter fiisti pokvarjeno kri One ne preganjajo samo omenjenih imlezi i, Mmpak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	4—12
Prodajajo »•■ « vseh plavnih lekarmcah na svetu; za naroflo in pošiljatve na edino v le-karmci Cristnfoteia r Goric t, r frttu v lekarni E. Zanttti i G R. Rnvis, G. ft Farnboschi in V Rarnsini. Eiih steklenica stane 3o novcev.
Varovati seje pokvarjenih pnsne/knr, skaterlmi se za volj Želje po dobičku tu pa tam ljudstvo golju fa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
Pekarija i tovarnica
A. Bonne
krojač,
Corso št. 4 II. nadstropje, nad uredništvo lista „II Piccolo".) Izdeluje vsakovrstne fine, cene obleke po najmodernejšem kroju. Preporočuje se torej si. občinstvu za naroČoe. G—0
SREBRNICO
ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilken80na popolnoma in stalno. . Prospekt zastonj.
Kurol Kreikcnbaum
15	Braunsohweig.	31—52
, ..... r________________ bi
vložil tožbo pri sodniji, ako bi poznal do- Kjcr »e dobivajo tudi drugi stroji za vsa-pisnika, ali kaj tacega o svojej osebi čital kovrstne potrebe/ tehnični in strokovnjaški v tukajšnem lokalnem listu. Z nado, da predmeti ter priprave za zidanje. 2—3
slavno slovensko občinstvo vzame ome---
njeno zadevo v takem smislu, kakor je bila v resnici, a ne v onem, kakor jo bila zlobno pretirana in zasuknena, priporočam se p. n. slovenskemu občinstvu spoštljivo in upam, da slovensko časopisje ne bode več orodje katerega zavidljivega trgovca moje vrste, ki h oče sebi v korist meni škodovati.
Z odličnim spoštovanjem
Matej Coppag
za se in svojega svaka Skert-a.
Listnica upravuifitva
Gosp. Stipraki, Pulj. Dentir sprejeli, listje bil povrnjen Trosilno natančen naslov!
Znjamčeno popolnoma neškodljivo sredstvo, koje odpravi v i/a ure gotovo
Trakovico 1-10
z glavo vred, pošilja se franko proti f, fi.75, ali treba je, da se naznani starost bolnika. Edino pristno pri „St. Oeorgs-ApothekeK, \Vien V. Wimmergasse 83.
ŠALJIVI KOLEDAR
za leto 1888.
Slavnemu p. n. občinstvu naznjamo, da izide proti koncu meseca novembra t. 1. v naše j tiskarni slovenski šaljivi koledar
% jako bogato vsebino in mnogobrojnimi primernimi slikami. Pri sestavljanju istega pa se nisino obzirali samo na zabavno, ampak tudi na praktično gradivo.
Haljivi koledar tedaj no prinaša samo humoresk, pesnic in smešnic itd., objavlja tudi vuzne rede železnic, parobrodov, razne tarife, potrebne skrižaljke i. dr.
Šaljivi koledar bode obsegal okolo 150 strani in stane samo
40 SOLDOV,
po pošti 45.
Ker se ta koledar ima vse leto pri roki, torej je jako prikladen za raznovrstna naznanila, katera so po ceni sprejemajo.
Takoj delujoče.	Uspeh iij mč?«
IM eizogibljivo!
Svak dobije li'ios n n t rim, kod kuga bi moj sigurno djeljući
ROBORANTIU M
Ur ditv.i t i briiittrAHt)
besuspješan ostao.hto tt>ko sigurno djeluje /iruhr ćelavosti, ispa-fhinjv lose peruti i oteaenju Uspjeh viSj-puinim trenj m lajamfiom. Originalne boce po 1. for. 5U nS. i hoče tu probu po 1 for Šalje	50—11
J. Grolich u Brnu.
U Trotu sumo kod A Praxmarer. P. Preti.iini; v Ljubljani Edv. Mahr-u* v Gorici lekur C. Oris oifolett', H. Pontoni lekar, A. Hermaink drotfur: v Reki lekur J. Gmulner; v Celji Kd. 1'ellč; v Mariboru J Martin/.; v Gradcl Kasp. Kotil, Mu r plat/, i.
f/tT Tarno kh mož" takodjer dobiti Eau de I1e>>e t iztofino sredstvo ljepote, koje ntiirži svieŽost i bie-loču puli. Ciena 85 nov5it{&. — B«- Ni aleparija!
sladkarij, osladjenecja sadja i konzerv, tort, krokant, finega peciva i biškotov; 4—6 tudi veliko skladišče
vin i lik&rov
domačih i ptujih
udove Josipa Šamokez.
Tudi se izvršujejo vsakovrstne naroebo pri ženitovanjih i pri krstnih pojedinah.
TRST
ulioa. Dogana
Priporoča se filimitMiiu olicinstvu
Karclina udova Samokez.
| Ljubljanski Zvon. |
% Gld. 4.60. £> % Gld. 2.30. Gld. 1.15. |
' lltJillllllIlililitllillMlilIl TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprojemljt denarne vloge v liankovcih od | »id o0 Bold do vsacega zti. ska vsak dnn v t-dnu razun praznikov, in to o-! 9—12 lir« opoludne. Ob m d liiih j pa od 10-11. ure zjutraj. Obresti
na knjižicu..........
Plačaj« vsak dnn od 9—12 ureopolncine Znesku od 50 gld. precej, od 50—100 ie treba 1 dan odpovedati, 100—lt)0o 1 3 dni in čez 1000 pa 5 dni poprej. Eikomptuje inenji e domicilirane i.a trižafi-
kmii trgu po . ... . . 35
Posojajo na državne pupi rje avstro-ogrske
j d . 1000 gl I. po....... 5°/0
i višje zneske v ukočeni računu po. Saje denar proti vkujiŽeidu na posefltvu v Trstu. Obresti po dogovoru.
TUST, 1, oktobra 18d6.	18-21
Teodor Slabanja
sta obrni* v CSorloi — Via I%f o rolli bi*. «T,
se priporoča velečastiti »luhovžč.ini za izdelovanje cerkvenega orodja — namreč:
Monstranca, hustodlje, ke-lihe, ciborije, svetllnlce, svečnike za oltarja, taber-nnkeljne i preil stnrjone, križe za nltarjei bnndera, relikvarije, monštrančice ali križe za svetinje, kanonske table, kadilnice i kadilnim čolnlčem, steklenice za darilno vino, sto-pec, ročnik iz kovine, krstne sklede in žlice, kotliČe za blfigoslovljeno vodo, kropilnike, posode za sv. olje in popotnico, držala za sveše, sklepe pri pljuvijah po najniži ceni. Tudi se pri njemu staro cerkveno orodje V Ognjtl pozlati, posrobri, izčisti in popravi. Nft blagovoljno vprašanje bode radovoljno odgovarjal in vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto pošiljal. Staro, nevpo-rabljivo orodje, mesing in kufer jemlje v račun.	10—24—22
PRI JULIJ GRIMM-U
(leži) i kar, Barricra Vecchia 18
je zelo bogata zaloga soliu nikov za ^o-Spe, za jako nizko cene. — SolnČlliki za gospode od 00 novč. naprej.
Mali dežniki za otroke od 25 novč. najboljših plemen na drobno in debelo. — naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, Prevzame vsuko po&iljatev na deželo, ka- volno in bombaža. Sprejemajo se popravki tera se izvrši točno in solidno, ion UlJ za jako nizko cene.	9 — 104
Androna Ou.sion št, 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste
papir
7-3«
Najboljši
z,a cigarete
je pristni
LE HOUBLON
fraacozlii fabrikat Carjev in Hbiirje? v Parizu.
Svari se pred ponarejenjem.
Ta papir gorko pri|tnro£uj > n<>Kpo<i)H >iri. J J. l'olil, E. Ludvv n. bi. Lipiiiaiiti. profn-H'iri k. iiiije na JunajKk-in VHflinSilii^n, radi nj goVr! najboljša kuknvo ti. ra>li njn^ove čisiot i in /lilo, ker v nj m ni nikuK« iliugu
zdravju škodljive ivor.lie. I'.'zor: VmiU
h i aslednji podpis
rAc-muii.il i>K i.'KTigunr* 17, rui B»rjafl»r. i Pilil
Ni nič boljšega!
za obrano i pospeševanje rasti las, kakor po Nj. c. kr. ap. Vel. cesarju Fran-Josipu I. avstrijskemu itd. po c. kr. posebnemu privilegiju odličena
rodbinska pomada
za jakost lasi, 30-27 koja, rabeč jo redno, na golili krajih goste lasd prouzroči; sivi in rudeči lasje postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje ; odstrani grinto v malo dneh; je proti izpadanju las; podeli lasem naravno svitlost; jih kodri in ne osivijo do visoko starosti. Velika posoda z napoto porabe v več jeziki stane z pošto f. 1.50 a. vr. Glavna zaloga en gro s z prodajo na malo je pri
A. J. FIALA,
vlastnik c. kr. privilegija. Wien, IX, Nussdorferstrasše 59, kamor se ima posiliti pisma. Jako fina vonjava, elegantna oblika. Naročila iz pokrajin proti gotovem
denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. Prosimo, da se zahteva izrečno : Familien-Kraft-Pomade.
FILIALE IN TRIESTE
deli' i. r. priv
Stabilirijento austr, d i Credito
per Commercio ed Industria.
Vemamentl In contantl.
Banconote:
2'/,°/u annuolntercsse verno pretivvisodi 4giorni • ... 8 . 3 • • » • . 30 »
Napoleoni: 2'/,°/o annuointflrtss« verso preavvisodi 4 glornl 3'/*» • » » » 3 m««i 2 • • • . • 6 •
Banco Giro:
Banoonote 2*/« »opra qnalunque đonima Napoleoni senza intereaai
Assegni
•topra Vienna, Praga, Pest, Bruna, Troppavln, Leopoli. Fiuine nonch6 su A gram, Arao, Hol-zario. Oraz, HernianriNtadt, JimMirin-k, Kla-genfurt, LubiHiia. SalUtmrgo — franco spesc.
Acquisti e Venditc
ilvalori, divim- f inoanoo conpon«1 y"'/. provvlg
Antecipazioni
sopra Warrant« in contanti, initr^HN« d» oon-v^nirsi
Mt-diinit« an'Ttiirit di credito h Londrb o Parlgi provvlg.
Ser 3 metli.
'l»°/o interese annuo sino 1'im-port.o di 10(M) pur Importi supe-rinri dn coi'Vf nlrsi. IlepoMitl In C:tiMlodla.
Si uccettuno in r.ustod a cartedi valore, monet-* oro e d' urgenlo bunkonotM e« rre ecc. a coiidizioni da convenirsi Trleite. Maržo 1 H««	28-J8-J8
Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine.
Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz Dunaja,
povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v T FviSTU. Via del Teatro 1 (Tergesteo>
Lastnik društvo „Edinost".
Izdatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.