61 2164
\
E)6M ■
S
:
DEM
5 DEM 2 DEM 4 DEM
r
Puške ne bomo vrgli v koruzo
Aia Pusar Je ič: Petje je čudovit Blagoslov
I Opi ko smo dělali sami


%g Habat:
me vežejo no ciklizem
DOMŽALE
AVTO SERVIS ®0MŽALE i
Ljubljanska 1, 1230 Domžale, tel.:061 7i6 ias?
^ĆAĆO MAJHENIČ s.p.sď
Ljubljanska 91, 1230 Domžale tel./fax: 061 721-057
■ ■míliu
atelje za portretno in amatersko fotografijo ekspers color in č.b. laboratorij povečave in uokrivljanje fotogr- ; foto reportaže fotografiranje za prospekte foto trgovina
OPTIKA
Martina Skofic
Ljubljanska 87, Domžale Tel. 714-006
Delovni čas: vsak dan 8.00 - 12.00 in 16.00-18.00 sobota zaprto
Slovenska 24. P.E. Mengeš tel.: 738-980
Nova in rabljena vozila po ugodnih cenah! Tudi na kredit!
AVTOKLEPAJRSTVO • RAVNALNA MIZA AVTOLIČARSTVO • AVTO PRA LNIC A
Ciril Kosmač
Mengeška c. 81, TRZIN, tel.: 0(il 737 176
3
TUDI JESENI BO VROCE
. obi k učenju, kolone rTčasu. koje Ireba v službo , <jjj,še in zelo počasne, v jH^-fc albumih pa še živijo . m veselih doživetij iz po-nami. Vsak ima svojo ^ većini žal, da je čas "frezdelja - čeprav je bilo o. kot smo pričakovali, že __ ' opazovati in živeli, pa ntihku Muje čare in lepote! i jesen za Trzin, tako kot je to fas sadov in da bodo i vsaj nekatere od obljub i, o katerili smo pisali v prejšnjih : » vsi, ki so za kaj pristo-, i/.rabljali za počitek in , kar smo napovedovali - semafor za OIC, .■ ulice, hodnik ob Mengeški i in še marsikaj drugega, ni u. narejenega prav niče-da vi v pisarnah naredili in pripravljalnih korakov, uOijo, da temu lahko le, ko vidimo, da je res kaj ilj btsede so nas že pre-: na led.
.. časopisa, so nas z , d4 ne ustrezamo njihovim i nam finančno pomagali,
prejšnja leta pa so lahko iz istega naslova financirali podobna ali pa še slabša glasila. Zanima nas, kam so letos namenili denar?! Žal smo še vedno v občini Domžale, ki še naprej rada pobira denar iz Trzina, pri vračanju pa je precej mačehovska. Na KS so nam zeleno luč za izhajanje podaljšali do konca leta, potem pa bomo spet tehtali potřebnost Odseva v Trzinu. Iz radovednosti smo že v tej številki o tem naredili anketo. Poskusili bomo čas, ki nam je na razpolago, kar najbolje izkoristiti in vas obveščati o vsem, kar bi želeli vedeti, pa niste. V Trzinu je toliko zanimivih tem, da nam gradiva za
pisanje nikakor ne more zmanjkati. Tokrat smo se spet nekoliko bolj posvetili lemam iz preteklosti Trzina, predstavljamo nekaj zanimivih sokrajanov, poskušali pa smo tudi zajeti popočitniško vzdušje v našem kraju.
Uredništvo se počasi krepi, manj uspešni pa smo pri zbiranju denarja, ki je pogoj za naše izhajanje. Vsi pravijo, da bo oktobra bolje in mi v to sveto verjamemo. Vsekakor pa iz vzdušja, ki ga je čutiti na krajevni skupnosti, lahko napovemo, da bo tudi jeseni vroče.
Urednik
A
OBVESTILO VSEM ČLANOM AMZS - AMD MENGEŠ Z OBMOČJA KS TRZIN
A IVI Z S
Prosimo vse člane AMZS - AMD Mengeš, da nam pošljejo sedanje prave naslove (v kolikor tega še niste uredili), zaradi ažuriranja računalniške evidence, Minilo je že precej časa od preimenovanja nekaterih ulic v KS Trzin, vendar je še precej članov .AMZS, ki imajo članske dokumente z navedbo starega naslova, poleg tega je Trzin medtem dobil tudi svojo pošto. Da člani ob urejanju eventuelnih potovanj v tujino ali ob slučajni nezgodi v domovini ne bi imeli problemov, vas prosimo, da prave podatke sporočite v .AMD Mengeš, Trdinov trg 14. Podatke pošlite na dopisnici ali pa nam jih sporočite po telefonu 739 - 621 v času uradnih ur (sreda, četrlek - od 16. do 18. ure). Na ta način boste MOTO REVIJO in drugo pošto dobivali bolj zanesljivo. Vse, ki še niste naši člani, vas vabimo, da postanete. Ugodnosti za člane so vabljive. Še naprej vam želimoSREČNO vožnjo!
Predsednik AMD Mengeš: Ivan Ošep
12 VSEB/NE:
Stih, Tone Ipavec. ■ Oblak in

'morfnoi
1 podjetja v Trzinu.
i ga dobiju
KAKO NAJ BI RESILI PROBLEM OSKRBE Z VODO	5
NEKAJ VEČ UPANJA ZA ZAČETEK GRADNJE OBVOZNICE	6
ZAKAJ JAKO?	S
TRZIN SE NE BO VEČ KAJ DOSTI ŠIRU	10
NAJSTAREJŠA KRAJANKA TRZINA - ANA BENDA	14
MlADINSKI PLANINSKI TABOR TRENTA '91	IS
TABOR OEAVJUGEND V WEISSBACHU PRI LOFERJU	20
STRELSKA DRUŽINA BIRING TRZIN RAZVESELJUJE	24
ANTON ŠKRLEP 6. NA EVROPSKE M PRVENSTVU JEKLENIH MOŽ	25
DEZINFORMACIJSKI VRT INCI MED TRZINCI	28
»Ktpublike Stovenije si. '*' ^^medproiz-tarifne šlevilke 3, ptoizvodov.
Slika na naslovnici:
Veselo v šolo
(foto: Mojca)
Kdor gre slepo za drugimi, ne pride nikamor, ne najde ničesar pa tudi ničesar ne išče.
(M. de Montagne)
PUŠKE NE BOMO VRGLI V KORUZO
Urednik mi je naročil, naj napišem članek za septembrsko številko. Ko mi je razlagal, o čem naj pišem, sem bil v zadregi. Saj rad nakladam, vendar ne o resnih slvareh. Tako sem sklenil, da se ozrem malo nazaj; kako je pravzaprav do vsega prišlo.
Vsi po vrsti smo govorili, da tako ne more več naprej. Trzin zasluži kaj boljšega kot samo spanje v spalném naselju, mimo nas pa se razvija cona, katere podoba je le malokateremu po godu; za same ljudi pa je bore malo storjenega.
Krščanski demokrati smo se zbrali in se dogovorili, da sestavimo kandidatno listo za člane Sveta KS iz ljudi, za katere ni nujno, da so člani SKD, da so le dobri in delavni. In tako ste nas od desetih predlaganih izvolili kar osem, kar je le polrdilo pravilno odločitev našega odbora. V Svetu KS sta poleg omenjenih še dva člana DS in en član SLS. Pa pri svojem delu kar nič ne gledamo na strankarsko pripadnost, da bi le v čim večji meri zadovoljili potrebe ljudi in reševali skupne probleme. Delà smo se Iotili zagnano, kot se za nepoklicne politike spodobi. Kmalu pa smo spoznali, da je zelo malo odvisno od nas in da se o vsem odloča na Občini, kjer avtori-tativno vladajo in se kaj malo menijo za želje krajanov Trzina. Tako se bolj ubadamo s prepričevanjem posameznikov na Občini, kot da bi delali bolj produktivno. O tem smo že na široko pisali in bomo še. Trenutno je vprašanje oskrbe s plinom v mirovanju, zato pa so na programu bolj vroče teme, kot je pozidava T-3 Center, semafor v poslovni coni, povezava posa-meznih delov Trzina, varnost otrok pri hoji v šolo, športno igrišče ... Povsod se spopadamo z nemajhnimi težavami. Vsak priča-kuje, da bo KS naredila svoje, ta pa nima nobenih pristojnosti in se iz meseca v mesec ukvarja s finančnimi težavami.
Pa vendar:
Nekaj se premika, čeprav prepočasi!
-	"Ležeči policaji" - ležijo (na Mlakarjevi, Kidričevi, Za hribom), radi bi jih kar po celem Trzinu; najbolj se hudujejo prebi-valci preostalega delà Kidričeve, pa Jemčeve, ulice Kamniškega bataljona, pa prebivalci obvoznice pri vrtcu in najbolje bi bilo, da jih položimo kar po celem naselju!
-	Z napovedanimi deli na Jemčevi in hodniku za pešce na Mengeški še niso pričeli, čeprav smo jih napovedovali že za junij. Ponavlja se vsakoletna praksa, da se mnogo obljublja, stori pa bistveno manj in še to v nekaj jesenskih in zimskih mesecih.
-	Z obnovo kanalizacije v naselju Mlake očitno tudi letos ne bo nič in bomo morali počakati kar na svojo občino, enako je s povezavo s Poslovnim centrom.
-	Semafor so pričeli delati, tako da so potolažili najbolj zagrete, vendar zadeva kar "dobro" stoji.
-	Edino, kjer je dobro, da smo počasni, je ureditev CATV. Tu je prišlo do bistve-nega preobrata. V kolikor bo Svet KS odločil, da bomo imeli lastno sprejemno postajo, bomo po novem poleg ostalih sprejemali tudi tri programe TVS in HTV kar neposredno preko satelita Eutel, ki so ga te dni izstrelili v Francoski Gvajani s satelitom Hot Bird. Sprejem bo možen celo v digitalni tehniki. Sicer pa že imamo idejni projekt in grabi izračun.
Ne mislim naštevati vsega, kar smo in česa nismo storili, saj vas o tem redno seznanjajo novinarji Odseva. Poudaril bi, da smo se vsi člani Sveta, posebno pa še posamezni člani komisij, trudili, da bi storili čim več za dobro kraja. Tako bomo nadaljevali, pričakujemo pa še pobude in želje krajanov, ki jih lahko posredujete neposredno na KS ali pa preko časopisa Odsev, za katerega lahko trdim, da je ponovna obuditev uspela in da se je močno "prijel" pri krajanih. O samostojni občini Trzin pa le to: (g. Miro Štebe me je posebej opozoril, da moram tudi o tem obvestiti krajane). Pravočasno smo predali DZ obsežen Elaborat (26 strani in 5 prilog), sedaj je pač stvar v rokah poslancev. V kolikor ne bomo prišli v prvi krog, bo formalni
razlog za to samo premajhno število prebivalcev. Če bodo drugi, z manj kot 5000 prebivalcev, postali samostojne občine, kar je precej verjetno, imamo še možnost pri-tožbe na Ustavno sodišče, kar bomo tudi storili. Obstaja še nekaj variant, o katerih pa bomo pisali kdaj drugič. Sicer pa je predsednik OS g. dr. Miha Brejc uvrstil našo zahtevo za izločitev iz Občine Dom-žale na dnevni red seje, ki bo 17. septembra. V kolikor OS podpre zahtevo, bomo imeli v naprej mnogo lažje delo. Če vse našteto ne uspe, se bomo naprej držali sklepa Sveta KS z zadnje seje pred počitni-cami, da z aktivnostmi nadaljujemo, dokler ne postanemo samostojna občina. Naj bo dovolj za to številko; o drugih zadevah pa prihodnjič.
Tone Ipavec
j PLESNA SOLA Min
5 oktobra pričenja s plesnimi tečaji $ vseh vrst, stopenj in za vse starosti -i vpisi od 22. do 27. septembra. $ Informacije na B: 0609 635 783
$ V prostorih Krajevne skupnosti Trzin bo tudi letos potěkala
I AEROBIKA
$ ob ponedeljkih in sredah ob 20. uri. $ Pričetek 22. septembra.
s Prijavite se lahko na samih vajah ali % pri Jani na B: 814 - 397. j
Vprejšnji številki Odseva smo pisali, kako Trzin oskrbujejo z vodo. Zdaj smo přejeli bolj natančne podatke o tem, kakšna je poraba vode v obrtno industrijski coni in kako se na občini pripravljajo, da bi problem pomanjkanja vode rešili, Verjetno je večina Trzincev že stišala, da je v OIC največji porabnik vode Periteks, kar malo pa smo bili presenećeni, ko smo preučevali podatke o porabi vode v coni za obdobje od 20.12.1996 do 26.5.1997.
V	tem obdobju so v OIC porabili 57.996 kubičnih metrov (m3) vode. Pri tem je zanimivo, da so na števcih odčitali porabo 50.353 m3 vode, torej se je v tem obdobju nekam izgubilo kar 7.643 m vode, kar je 13,18 % celotne količine.
V	omenjenem obdobju je Periteks porabil 35.291 m3 vode, vsi ostali porabniki v OIC pa 15.062 m\ Deset največjih porabnikov vode, poleg Periteksa, porabi 6.886 m3 vode oz. 45.72 % ostale porabljene vode. Periteksu po porabi vode sledi pekama Pečjak, ki je v obravnavanem obdobju porabila 1.824 m3 vode, sledi Elba s 1.045 m3, Marketing 909 m3, Kimi d.o.o. 826 m3 nato pa Rival Trade, GO Gorica, Repše Marjan, Stenko d.o.o. in drugi.
Obstoječe vodovodno onjrežje so uredili v okviru prvotne komunalne ureditve OIC.
JEMČEVA ULICA ŠE ČAKA
S sanacijo Jemčeve ulice bi morali začeti že lani. Za obnovo prvega delà (približno 150 m) so že sklenili pogodbo v vrednosti 5,916.443 SIT z gradbeništvom Čamil ABja. Ker se je zaplétalo pri soglasjih, z •teli še niso začeli. Julija so soglasja dobili, kko da zdaj čakajo na gradbeno dovoluje. Delà naj bi stekla takoj, ko bodo J*°bili vsa potrebna dovoljenja. Napovedu-tâo, da se bo to zgodilo v drugi polovici ,ega meseca.
del obnove Jemčeve ceste (približno -°0 m) pa so uvrstili med letošnje naložbe, j3 'zvajalca pa so izbrali Cestno podjetje Mubljana. Delà naj bi stekla vzporedno s P™o fazo, ko bodo zanjo pridobili gradbeno "voljenje. Javno razsvetljavo ob Jemčevi •«ti naj bi po dogovoru s KS posodobili •mil posodablianiem ulice, saj je to bolj
Omrežje z debelino glavnih cevi 100 mm je zadoščalo za prvotno predvideno porabo vode (3 litre/s) ter za ustrezno požarno varnost. S širitvijo cone in s prihodom Periteksa pa se je poraba vode precej povećala, tako da zdaj, po uradnih podatkih, znaša 13 litrov/s, neuradno pa še več. S tem je celotno vodovodno omrežje na meji zago-tavljanja normalne oskrbe z vodo, požarne varnosti pa dejansko ni možno več zagotav-Ijati.
Hidravlični izračun, ki ga je leta 1995 opravil Hidroinženiring je pokazal, da bi morali za dovod vseh možnih količin vode in za zago-tavljanje požarne varnosti povećati dovodni cevovod od omrežja v Trzinu do OIC in delno povećati dimenzije vodovodnih cevovodov na območju cone. Projekt dovodnega cevovoda, katerega cev naj bi imela premer 250 mm, so obdělali v sklopu načrtov za prestavitev komunalnih naprav zaradi gradnje štiripasovne magistralne ceste M 10, pripravili pa so tudi projekt za ojačitev vodovodnega cevovoda na območju OIC. Projekt predvideva, da bi sedanjemu cevovodu dodali novega in s tem okrepili oskrbo naselja z vodo. Obstoječi cevovod bo služit namenu še naprej, nov cevovod pa naj bi obsoječe omrežje le ojačal. Na obstoječi vodovod bi bili še naprej priključeni vsi sedanji porabniki vode, na njem pa bi ostala tudi celotna hidrantna
NA KRATKO
KDAJ POVEZAVA MED OIC IN OSTALIM TRZINOM
Podžupan Simon Mavsar nam je zatrdil, da bodo za povezovalno cesto med obema de-loma naselja poskrbeli hkrati z rekonstrukcijo M 10. Sprejeli so že zazidalni načrt tistega območa (T 12) in sestavni del tega načrta je tudi povezovalna cesta. Še letos bodo pripravili projekt in pridobili soglasja last-nikov, saj za te postopke sredstva iz proračuna zadostujejo, drugo leto pa naj bi povezovalno cesto tudi zgradili.
JE PIRAMIDA PONESREČEN POSKUS?
To se sprašujejo lastniki trzinske piramide, ki še vedno ni zasedena in prodana. Dve nad-stropji sta pravzaprav še prazni. Da je šio za ponesrečen poskus, pa so prepričani zaposleni v spodnji pritlični etaži piramide, saj
mreža. Vzporedni cevovod debeline 150 mm bo služil le za dodatno napajanje ob-stoječega sistema, na vozliščih pa bo povezan z obstoječim omrežjem. Kot nam je zatrdil podžupan Simon Mavsar, so na občini odločeni, da bodo še letos izvedli sanacijo vodovodnega omrežja v Trzinu do točke, ko bo možno omrežje priključiti na primarne vode, ki jih bodo morali urediti ob rekonstrukciji M 10. Pripravljeno pa naj bi imeli tudi možnost, da bi glavni dovod razšili tudi, če ne bi prišlo do gradnje obvoznice. Tehnično in tehnološko sanacija vodovoda zdaj naj ne bi bila več odprto vprašanje. Viri vode zadoščajo za normalno porabo, v projektu pa so predvideli tudi možnost nadaljnega razvoja OIC.
Z večjimi porabniki vode se že pogovarjajo o soinvestitorskih deležih pri posodabljanju. vodovodnega omrežja. Na ta način naj bi zbrali potrebna sredstva, ki jih ocenjujejo na več kot 20 mio SIT. Zdaj so v času pridobivanja dovoljenj, tik pred pripravo pa je tudi razpis za izvajalca del. Sanacija vodovodnega omrežja naj bi torej letos stekla, saj se zavedajo razsežnosti problematike, ki že onemogoča nadaljnji razvoj cone.
Miro Štebe
imajo velike težave s temperaturo v svojih prostorih. Poleti in sploh ob sončnih dnevih se temperatura v višjih nadstopjih piramide dvigne nad 46° C, kjub temu, da naj bi bil v stavbi edinstven način kroženja zraka in ohlajevanja. V višjih nadstropjih se delo-vanja hladilnih naprav nikakor ne zazna, zelo dobro pa jih občutijo v pritličju. Zaposlene uslužbenke, še zlasti tište v Ljubljanski banki, so imele tudi v poletnih mesecih do konca odprte radiatorje, oblačiti pa so se morale v toplejša oblačila in si natikati nogavice. Dekleta si zaslužijo vse priznanje, morda tudi kakšen dodatek na pogoje delà, tišti, ki so piramido zakuhali, pa pravijo, da bi hladilni in ogrevalni sistem pravilno deloval šele, če bi bila vsa piramida zasedena in bi klimo povsod pravilno naravnali. Mogoče to drži, nikoli pa se ne ve, če ne gre tudi pri tem za teoretični izračun, ki bi v praksi zakuhal.
NEKAJ VEČ U PANJA ZA ZAČETEK GRADNJE OBVOZNICE
Večina Trzincev z nestrpnostjo pri-čakuje začetek gradnje cestne obvoznice našega kraja, saj se bomo tako řešili neskončnih počasnih kolon jekle-nih konjičkov, tveganju pri vključevanju v promet ali pri zavijanju domov, obla-kov strupenih izpušnih plinov, hkratl pa naj bi z njo tudi dokončno uredili kanalizacijo v novem naselju, dobili naj bi zadostne količine vode v vodovodno omrežje, naselje pa naj bi tudi zaživelo v drugačnem ritmu.
Za podrobnejše podatke smo zaprosili podžupana domžalske občine Simona Mavsarja, ki je tudi zadolžen za ure-janje te problematike. V pisnem odgovoru nam je zagotovil, da bodo triletna prizadevanja, kot kaže, le obrodila sadové:
V sredo, 3. septembra, so se predstavniki občine v Ljubljani sestáli z ministrom za promet in zveze Bergauerjem, državnim sekretarjem na ministrstvu za okolje in prostor Pregtjem ter direktorjem Direkcije RS-a za ceste Šajno, ki so jih spremljali sodelavci, zadolženi za projekt avtoceste skozi našo občino in rekonstrukcijo magis-tralke M 10 na odseku Depala vas - Cr-nuče. Na sestanku so tako rekoč iz prve roke izvedeli, kako in kako dolgo naj bi potěkala gradnja obvoznice. Čeprav niso razrešene vse težave s pridobivanjem zemljišč, kar vpliva tudi na poga-janja s predstavniki ministrstva za promet in zveze ter Direkcije RS-a za ceste, so neprestana prizadevanja in trmasto vztra-janje le premaknila stvar z mrtve točke.
Razpis za izvajalce že opravili
Na začetku leta je DRSC opravila medna-rodni javni razpis za ugotavljanje usposob-Ijenosti posameznih izvajalcev za rekonstrukcijo magistralke. S ponudbami se je odzvalo šest izvajalcev - pet domačih in en iz tujine in na direkciji zdaj že preverjajo zbrane vloge. Ugotavljajo, da izvajalska plat realizacije projekta ni problematična - izva-jalca bo investitor (to je DRSC oz. Republika Slovenija) lahko dobil, prav tako pa tudi izvajalci zagotavljajo, da bodo v raz-pisanem roku - to je v 14 mesecih, lahko opravili rekonstrukcijo. Pričakujejo, da bodo v drugi polovici oktobra, kot je bilo dogovorjeno, podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem. Po podpisu pogodbe naj bi na terenu takoj začeli z delom, kar pa bo odvisno tudi od sposobnosti pridobitve gradbenega dovoljenja. Pogodba bo predvidela postopno urejanje obvoznice. Delà bodo lahko najprej začeli
le na približno enem kilometru celotne trase (vsa je dolga 4 km), od meje z ljubljansko občino proti Trzinu.
Hitrejše pridobivanje zemljišč
Načrtujejo, da bosta vzporedno potěkala dva procesa. Na eni strani naj bi že gradili, po drugi strani pa bi še naprej potěkali postopki pridobivanja potrebnih zemljišč. Slednja naloga bo morala vsekakor slediti določenim rokom iz pogodbe z izvajalcem. Takšen vzporeden tok opravil bo mogoč zaradi svežnja nove zaščitne zakonodaje, ki ga je pred počitnicami sprejel Državni zbor RS. V okviru tega svežnja zakonodaje je investitor dobil nekatere pravne vzvode, ki omogočajo hitrejšo pridobitev potrebnih zemljišč. To med drugim pomeni tudi možnost razlastitve posameznih zemljiških parcel. Po neštetih pogovorih, usklajevanjih in tako rekoč moledovanjih, po tožbah na Ustavném in Vrhovem sodišču so stvari pripeljane do meje, ko so potrebni tudi bolj drastični ukrepi. Kot je zapisal Simon Mavsar, zdaj na občini menijo, da zaustavitev izvedbe investicije skoraj ni več mogoča. V predlogu letošnjega državnega proračuna je za rekonstrukcijo M 10 predlaganih 295 mio SIT. Želeli so sicer približno 800 mio SIT, vendar tega zaradi omejenosti sredstev ni bilo mogoče doseči. Omenjeni znesek je med postavkami, ki so navedene v cestnem delu predlaganega proračuna - poleg naložbe v obvoznico Maribora in železniški nadvoz na Ptuju, med najvišjimi. Vrednosti vseh treh omenjenih inves-ticij se gibljejo okrog 300 mio SIT. Kljub manjšemu znesku pa to ne bo vplivalo na potek del na terenu, saj bo po začetku potrebno več sredstev zagotoviti v državnem proračunu za leto 1998, financiranje pa se bo zavleklo še v leto 1999. S koncem leta 1998 bo potekel tudi rok za porabo sredstev Evropske banke za obnovo in razvoj, ki so v pogodbi med našo državo in EBRD namenjena izključno sanaciji M 10 pri Trzinu. Prizadevajo si, da bi lovili rok črpanja kreditnih sredstev EBRD-ja, proračunska zagotovila pa tudi omogočajo normalno dinamiko poplačevanja opravljenih del, ki bodo morala biti končana v 14 mesecih. Skušali bodo pospešeno pridobivati zemljišča in s tem izvajalcu fazno omogočati pogoje za nemoteno delo.
Za občino ugoden sporazum
V pisni obliki je že pripravljen sporazum o sofinanciranju rekonstrukcije magistralke ki ga bosta podpisala občina Domžale in DRSC. V zadnjem letu smo se, kot poudar-ja podžupan Mavsar, skoraj na vseh ses-tankih pogajali o vsebini tega sporazuma, ki je za domžalsko občino posebej zanitnit glede obsega finančnih sredstev. Dosegli so zmanjšanje deleža sredstev, ki jih prispeva občina - ta se običajno gibljejo okrog 30 odstotkov celotne vrednosti, kar bi v tem primeru pomenilo 350 mio SIT sofinan-ciranja s strani občine. Zdaj zapisani znesek znaša le cca 140 mio SIT.
Vzporedno reševanje drugih nalog
Vzporedno z gradnjo obvoznice bo potěkala tudi zamenjava komunalnih vodov. Ker se to sklada z občinskimi načrti za sanacijo vodovoda in kanalizacije, bodo to opravili hkrati. Na primárném območju sanacije magistralke, se pravi v njeni neposredni blizini, bodo ta delà v pristojnosti izvajalca, na sekundarnem območju pa bo za to izključno pristojna občina. Obvoznica bo v Trzinu posredno vplivala tudi na drugačne prostorske možnosti razvoja. Med sedanjo magistralko in predviđeno obvoznico se bodo izoblikovale nove centralne površine, ki jih zdaj Trzin praktično nima. Sestavni del širšega območja takšnih površin so tudi zemljišča med osnovno šolo in sedanjo M 10 in deino tudi preko nje. Na tistem območju zdaj poteka postopek spreminjanja zazidal-nega načrta, ki v liz-ičnem smislu nima posebne, omembe vred-ne povezave z gradnjo obvoznice. V vsebinskem smislu pa je takšna povezava obojestransko pomembna, saj bodo uporabniki nove obvoznice imeli hitrejše povezave v vse strani, hkrati pa bodo obiskovalci Trzina in tuài sami Trzinci lažje prišli do naselja. To bo spet postalo zanimivo za investitorje, kat pri zdajšnjih prometnih zagatah (v srne« Ljubljane) pravzaprav ni. K večji prometni urejenosti in tudi privlačnosti za investitor^ pa bo prispevala tudi povezovalna cest med OIC in ostalim delom Trzina, ki i1' bodo zgradili vzporedno z rekonstrukci
M 10.
ODSEV
7

/ Del predviđene štiripasovnice M10, ki bo potěkala po zemljiščih, zaradi katerih je bilo najjveč sporov in zastojev

8
ODSEV
ZAKAJ TAKO?
Ko je Svet KS Trzin januarja letos spre-jel sklep, da prične s postopkom za ustanovitev lastne občine, je to storil iz nemoći, da bi kakorkoli vplival na dogajanja v svojem kraju, saj pristojnosti, določene za Svete KS v Statutu občine ne omogočajo odločanj niti o pomembnejših zadevah, ki se še kako tičejo krajanov. Svet lahko poda le neobvezujoče mnenje. Odločitev ni bila lahka, vendar nismo videli druge poti. Od občine Domžale smo pričakovali vsaj minimalno pomoć pri pripravi elaborata za DZ, namesto tega pa smo bili deležni kvalifikaci] kot "separatisti" (Domžalske novice št. 13, Uvodnik), "folkloristi" (Odsev št. 4), "raz-pihovalci sovraštva" (Domžalske novice št. 14) in pravnega pouka oz. razlage Zakona o lokalni samoupravi. Najbolj zaboli prav kvalifikacija "razpihovalci sovraštva", saj s svojim dejanjem nismo želeli nikogar prizadeti, niti nismo želeli sejati sovraštva do drugače mislečih. Kaj pa gospa Županja, če je bilo naše dejanje izraz obupa in nemoći vplivati na dogajanja v okolju v katerem živimo? Sicer pa je sovraštvo slepo in manj nevarno, obup in nemoć pa ... Z velikim upanjem smo pričakovali iz žu-panjinega urada napovedani sestanek v mesecu marcu ali aprilu (60 dni dolg rok),
prosili smo, da bi nam določili bolj točen datum, z željo po čimprejšnjem sestanku, kajti z elaboratom nismo smeli zamujati, pa še odgovora nismo dobili. V vsem tem času (mínilo je že več kot sedem mesecev) nas ni nihče iz občine niti vprašal, zakaj, za vraga, pa Trzinci hoćete svojo občino (izjema je bil le g. dr. Miha Brejc, ki nas je kot predsednik OS dvakrat sprejel in nam posvětil kar nekaj časa, dal pa nam je na razpolago tudi svojega tajnika g. Lončarja, ki nam je pravno pomagal sestaviti predlog točke dnevnega reda za sejo Sveta). S to navedbo se tudi obema iskreno zahvaljujem za izkazano pozornost in pomoć. Zato se upravičeno vprašamo: ali je res vsem na občini jasno, za kaj gre? Ali pa je bilo s tem izraženo ponovno omalovaževanje volje Sveta KS Trzin, čeprav je bil ta demokratično izvoljen od krajanov, ki jih je po naših raz-iskavah več kot 4000, uradne statistike pa govore o bisteno manjši številki. Ta Svet je bil izvoljen na većinski način, poimensko in ne po strankarskih listah. Ali, dragi bralci, sploh veste, da Svet KS nima niti po Statutu občine niti po Poslovniku občinskega sveta pravico predlagati točko dnevnega reda seje OS, pač pa to poleg drugih stori posamezni član OS, ki pa predlaganje lahko odkloni, saj
je bil izvoljen na strankarski listi in odgo-varja za svoja dejanja predvsem svoji stranki. Kako majhne pristojnosti ima Svet KS vedo najbolje tišti, ki delajo po posameznih KS in po vsej verjetnosti razmišljajo o smiselnosti tako urejenih KS. Kar se tiče tako opevane enakopravnosti obravnavanja posameznih KS pa le to: kar je v proračunu planirano, še ni realizirano in običajno vsaj pri KS Trzin moćno odsto-pa in smatramo, da smo na tem delu od Občine Domžale močno zapostavljeni. Sicer pa pripravljamo pregled planiranih in realiziranih postavk Proračuna za nekaj let in bomo take pavšalne trditve v prihodnje z argumenti izpodbijali. 0 razlogih za odločitev za samostojno občino bi se dalo napisati še mnogo več, vendar ne želim kopati nepremostljiv prepad med Občino Domžale in za sedaj še KS Trzin. Povedal pa bi le to, da je Svet KS na zadnji junijski seji sprejel sklep, da bomo nadaljevali s prizadevanji za ustanovitev lastne občine, tako da bomo na tem prizadevno delali še naprej. Odprte so tudi druge možnosti, ki so hitreje ures-ničljive, vendar zaenkrat želimo ostati v tesnih povezavah z Občino Domžale.
Tone Ipavec
ALEKSANDER NADJ NA EP V ŠAHU ZA MLADE DO 12. LETA
Naš sokrajan, učenec trzinske osem-letke, Aleksander Nadj, ki šahira za Šahovsko društvo Napredek Domžale, je od 8. do 19. avgusta letos bránil slovenske barve na Evropskem prvenstvu v šahu za mlade (do 10, 12, 14, 16 in 18 let), ki je bilo v glavnem mestu Estonije, v Tallinnu. Slovenska mladinska reprezentanca je v Tallinn dopotovala z letalom. Po deset urni vožnji iz Ljubljane prek Dunaja in Helsin-kov so jih nastanili v hotelu s precej slabo urejenimi sobami, da o kakovosti hrane niti ne govorimo. Aleksandru se je potovanje zdelo zelo naporno, vendar hkrati tudi zanimivo. Aleksander je o tekmovanju zapisal: 'Tekmovanje sem pričakoval z veliko treme in strahu, saj je bilo zame to prvo evropsko prvenstvo, in mi je bilo vse novo, nekaj drugačnega. Velika hala, množica mladih tekmovalcev ter nekaj znanih svetovnih šahistov je v meni zbujala dodaten strah. Veselo, z zadovoljstvom na obrazu sem opazoval slovensko zastavo, ki je visela na stropu hale. Med štiridesetimi drugimi zas-tavami je bila naša najlepša.
Moj prvi nasprotnik je bil Rus Zarezenko, kasneje evropski prvak. Imel sem črne figure, možnost za zmago pa je bila minimalna, kajti niti moja najljubša otvoritev, Laskarjeva Sicil-janka ni mogla presenetiti Rusa. Bil je boljši in me je premagal, saj vemo, kaj Rusi v šahu predstavljajo.
Drugi nasprotnik je bil Gluzin iz Belorusije, vendar sem imel zopet črne figure in v napeti končnici sem imel možnost za zmago. Rem-izirala sva po sedmih urah napete borbe v 88. potezi. Tretja partija zjeitz Christianom iz Luxemburga je bila končana z remijem, potem pa je sledil še drugi, nepotrebni poraz, z Gruzijcem v četrtem kolu. Začel sem izgu-bljati samozavest, ker sem se bal, da sploh ne morem zmagati. V petem kolu sem Škota McGowan Daniela nadigral zaman, ker je v 25. potezi našel večni šah ter s tem remi. Šesto kolo mi je přineslo še en remi, tokrat s Hrvatom Rožič Igorjem. V sedmem kolu končno zmaga! Žrtev je bila lepa, Smirnous Aleksander iz Latvije se je předal v 29. potezi. Do konca turnirja sem remiziral še dvakrat s Suk Kalata Peterom
ter domaćinom iz Estonije Dubrovinom. Moj dosežek na EP je bil pričakovan: dva poraza, ena zmaga ter šest remijev (4 točke).
Moje prvo evropsko prvenstvo se je kon-čalo z uvrstitvijo v sredini lestvice. Spoznal sem mnogo novih mladih prijateljev iz cele Evrope. Na Tallinn pa bom vedno ohranil lepe spomine, ki so verjetno neponovljivi-Vesel sem, da igram šah in se zahvaljujem ŠD Napredek Domžale, ker so mi omogo-čili tekmovati na tem prvenstvu."
Šahovska sekcija
Vse, ki imate radi šah in vse druge krajane obveščamo, da bo v četrtek. 2. oktobra 1997 ob 17. uri v prosto-rih, kjer je sedež Krajevne skupnosij (Trzin, Mengeška 9) začela delovati šahovska sekcija. Vabljeni vsi ljubite!)1 igre na črno belih poljih in možgansk' telovadbe! Do takrat lep pozdrav!

ODGOVOR NA CLANEK Z NASLOVOM "OSAMOSVAJANJE TRZINA OB AROGANCI DOMŽAL"
V glasilu Odsev z dne 5. junija 1997 je g. Miro Šlebe napisal článek z naslovom: "Osamosvajanje Trzina ob aroganci Domžal." V njem občane seznanja s postopkom vodstva Krajevne skupnosti Trzin o postopku za usta-novitev občine Trzin in večji del članka kritizira odnos občine in vodstva Občinskega sveta do tega postopka. Ker pri svojem pisanju navaja nekatere neresnice in dvome o korektnosti vodstva Občinskega sveta, je nujno, da se bralci seznanijo z dejanskim potekom do-godkov okrog postopka, ki ga vodi Svet KS Trzin.
Vodstvo Občinskega sveta je bilo prvič uradno seznanjeno z namero KS Trzin o začetku postopka za ustanovitev občine Trzin 6. fe-bruarja 1997. Februarja 1997 sem se tudi sestal s predsednikom Sveta KS Trzin g. Antonom Ipavcem in članom Občinskega sveta iz KS Trzin g. Francem Reiterjem. Na tem sestanku smo se dogovorili, da bo KS Trzin pripravila ustrezno gradivo za sejo Občinskega sveta. Predstavnikom KS Trzin sem zagotovil, da bom gradivo uvrstil na prvo naslednjo sejo.
Do 21. maja 1997, ko sem přejel nov dopis predsednika KS Trzin g. Antona Ipavca, se predstavniki KS meni osebno niso zglasili, niti
niso dostavili gradiva. V dopisu me predsednik KS ponovno zaproša, da se odločanje o sklepu KS Trzin za ustanovitev nove občine Trzin uvrsti še na junijsko zasedanje Občinskega sveta Občine Domžale. Gradivo, o katerem naj bi Občinski svet razpravljal, ni bilo priloženo. V dopisu je bilo navedeno, da je KS kot gradivo pripravljena poslati izvleček iz elaborata o utemeljenosti ustanovitve nove občine Trzin. Dne 11. junija 1997 je tajnik Občinskega sveta Občine Domžale predsedniku KS Trzin poslal dopis, v katerem ga (tokrat) pisno seznanja s pogoji obravnave aktov na sejah Občinskega sveta, določenih v Poslovniku Občinskega svela Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 2/96 in 16/96). Po prejemu dopisa na KS je bilo tajniku Občinskega sveta telefonsko posredovana želja, da se predstavniki KS sestanejo z menoj kot predsednikom Občinskega sveta in predstavijo elaborat, ki naj bi služil kot gradivo za na sejo Občinskega sveta. Do sestanka ni prišlo, ker KS Trzin gradiva ni poslala. Dne 21. julija 1997 sem od KS Trzin prejel tri strani gradiva v zvezi s postopkom ustanovitve občine Trzin. KS Trzin je torej po šestih mesecih (končno) le pripravila tri strani gradiva, tako da bo mogoče o njem razpravljati na septembrski seji Občinskega sveta. Če bi
gradivo prejel prej, pa čeprav le tri strani, bi ga na dnevni red seje tudi prej uvrstil. Glede na opisani postopek je vaša domneva, g. Miro Štebe, da kot predsednik Občinskega sveta Občine Domžale trzinske zahteve ne jemljem resno, netočna in žaljiva. Kot predsedniku Občinskega sveta je ena izmed glavnih nalog skrb za zakonitost delovanja Občinskega sveta, postopek, ki ga je predlagala Krajevna skupnost, pa je v neskladju s Poslovnikom. Zato poudarjam: za uvrstitev točke na dnevni red seje mora gradivo izpolnjevati vse pogoje 51. člena Poslovnika, in tu ne gre za nek birokratski odnos, ampak za spoštovanje pravil igre, saj to zahtevamo tudi od drugih pripravljalcev gradiv. Poleg tega pa KS po poslovniku tudi ne more biti predlagatelj za-dev za obravnavo na seji Občinskega sveta, ampak so to lahko med drugimi tudi člani Občinskega sveta. Naj na koncu še připomním, da se nobeden od treh članov Občinskega sveta, ki živijo v Trzinu, od februarja pa do danes, na sejah Občinskega sveta ni oglasil z zahtevo po uvrstitvi te točke na dnevni red niti ni dal pobude v tej smeri.
dr. Miha Brejc Predsednik Občinskega sveta Občine Domžale
Gospod Miha Brejc je s povsem enakim pismom réagirai tudi na moj prispevek Trzinci bi radi svojo občino, ki je bil julija objavljen v domžalskem Slamniku. Zgornji odgovor gospoda Brejca je bil objavljen v avgustovski številki, zato sem za naslednjo številko Slamnika napisal odgovor, s katerim sem pojasnil nekatere svoje trditve, ki se mu zdijo sporne. Ker pa je imel Slamnik poletne počitnice, naj bi nova številka prišla med bralce šele konec tega meseca. Urednik Slamnika mi je obljubil, da bo moj odgovor objavljen v septembrski - prvi popočitniški številki, zato zdaj tega odgovora ne bom ponavljat.
Nekateri člani KS, ki so moj odgovor videli, J* z njim ne strinjajo, zato bi to priliko rad zkoristil, da povem, da je odgovor, ki naj bi •P objavi! Slamnik, povsem moj osebni odgo-g. Brejcu in ni stališče KS Trzin. V KS ■ran namreč nimam nobene funkcije. Sprejel 'ćm le urejanje tega glasila, občasno pa napi-tudi kakšen prispevek za druga glasila v Ker sem novinar, sem mogoče o neka-•;r'h stvareh malo bolje obveščen in se na
'ih ere po'ave odzovem-3d bi Poudaril, da še vedno stojim za trdit-ani' sem jih napisal v svojih člankih o jameri Trzincev, da izstopimo iz občine ! Wižale. Napisal sem jih, ker o tem v javnost Prišla skoraj nobena informacija. Še vedno •--nim. da je občina reagirala birokratsko, •zainteresirano in nedemokratično. Menim,
da bi moralo občinsko vodstvo precej bolj prož-no reagirati na nápovědi, da se želi del občine izdvojiti.
G. Brejc, še vedno sem prepričan, da s tem, ko ste se v sedmih mesecih dvakrat pogovarjali s predsednikom Sveta KS Trzin in tajniku občinskega sveta naložili, da Trzincem pošlje prepis dveh točk Poslovnika občinskega sveta, niste naredili dovolj. Za vse skupaj, kar navajate v vašem odgovoru, ste porabili le par ur, to pa za tako resno zadevo nikakor ni dovolj. Odgovor, ki ste ga prek tajnika Občinskega sveta poslali na KS Trzin (prepis dveh členov Poslovnika občinskega sveta) pa je sijajen pri-merek birokratskega in arogantnega odnosa vodstva občine do "podrejenih". V vseh vaših reakcijah vidim le pilatovsko umivanje rok. To zame še zdaleč ni demokracija! Za pravo demokracijo, ki je imamo vsi polna usta, je treba sestopiti s slonokoščenega stolpa. Teoretično to obvladate, žal pa je praksa precej manj prijetna. Vem, da se spopadate z opozicijo oz. drugim blokom, vendar vas to ne opravičuje. Sprejeli ste položaj predsednika občinskega sveta in že v naprej ste lahko vedeli, da vas bodo občani opozarjali na napake, zato zaradi mojega pisanja ne bi smeli biti užaljeni. Morali bi se zamisliti! Vendar ne le vi!
Ob tej priložnosti bi rad še povedal, da me tudi izjemno moti, ker nekateri želijo trzinsko željo po osamosvojitvi pripeljati v strankarske vode. To nikakor ne bi smela biti tema za nabiranje političnih točk za posamezne stranke. Gre za
eksistenčno vprašanje - za preživetje in razvoj Trzina ter za preživetje domžalske občine. Trzince, ne glede na to, kakšne barve so, v razmišljanje o osamosvajanju silijo razmere. Vsi spoznavamo, da tako ne more več naprej, da je treba nekaj spremeniti. Zaradi mače-hovskega in izkoriščevalskega odnosa občine se je nakopičilo preveč nerešenih problemov, Lahko se pogovarjamo kot odgovorni, odrasli ljudje, kar bi koristilo prav vsem, bojim pa se podtalnega rovarjenja, podtikanja in politi-kanstva. V vodstvu KS Trzin so povedali, da so se pripravljeni resno in odkrito pogovarjati s predstavniki občine o prihodnji usodi, v občini pa ste le postavljali neprepričljive pogoje in hkrati otežili možnosti za izpolnitev teh pogojev. Žal ta politika ni prava in na to sem moral opozoriti.
V času, ko bo izšel ta Odsev, bo Občinski svet končno le spregovoril o trzinski problematiki. Upam, da bodo svetniki zdaj le bolj prožni in se bodo res poglobili v bistvo vprašanja, zakaj hočemo Trzinci na svoje. Mogoče bodo le sprevideli, da odnos do Trzina ni bil pravi in bodo skušali napake popraviti. Upam, da ne boste grozili s tem, da bomo morali, če bomo občina, kar sami reševali zdajšnje cestne za-gate in se sprijazniti s tem, da denarja, ki je bil pobran za ureditev OIC ni več. Ta dva problema še kako bremenita občino Domžale in bo, podobno kot še pri nekaterih drugih, tudi če se bo Trzin osamosvojil, morala sode-lovati pri urejanju razmer.	,
TRZIN SE NE BO VEČ KAJ DOSTI ŠIRIL
Zdirektorjem Razvojnega zavoda Domžale Janezom Končanom smo se pogo-varjali še pred poletnimi počitnicami, článek pa je v junijski številki izpadel, ker smo morali zaradi stiske s prostorom dati prednost nekaterim drugim člankom. Del pogovora je še vedno aktualen, zato nekatere dele objavljamo zdaj. Gospoda Končana smo vprašali, kakšne náčrte imajo s Trzinom v Razvojnem zavodu Domžale.
Spreminjanje prostorskih načrtov je bolj funkcija občine in krajevne skupnosti. Razvojni zavod nastopa predvsem kot izvajalec, zdaj kot zunanji sodelavec. Mi smo po eni strani predlagatelji določenih posegov, po drugi strani pa bi morali biti evidentičarji želja v prostoru. Skrbeli naj bi za nekakšno soočanje želja z realnostjo. Glede razvoja Trzina se kaže več želja. Ena od njih je ureditev centra naselja. Zdaj potekajo različne faze oblikovanja predlo-gov za pozidavo. DolgoroČno je smiselno urediti središče Trzina na prostoru med osnovno šolo in bodočo obvoznico. Sedanja tri naselja so geografsko povsem ločena in naselje nima svojega središča. Če štiri-pasovnica bo, bo tisto območje prav gotovo dobilo novo težo. To, kar je ponujeno, je tudi malo provokacija v prostor, kaj bi na tistem prostoru lahko bilo. Mislim, da je tak poseg najbrž smiselno spodbujati glede na to, kako se bodo odzivali lastniki zemljišč in vezano na to, kako se bodo odzivali investitorji. Od tega je odvisno, kako se bo center polnil v stanovanjskem in poslovnem
programu. Trzin sam, predvsem pa industrijska cona, je zdaj zaradi problematične ces-tne povezave tako rekoč hendikepiran. Menim, da so že pred leti naredili napako, da se niso dosti bolj zavzeto pogajali z državo glede štiripasovnice oz. obvoznice. Če bi že takrat bila neka politična volja, potem bi Trzin že bistveno prej dobi! štiripasovnico. Lahko pa tudi ne, saj bi se mogoče ravno tako zataknilo pri lastnikih zemljišč, kot se zatika zdaj. Mislim, da se je zdaj na tem področju nekaj premaknilo.
Druga problematika je stanovanjska gradnja, pa niti ne stanovanjska, saj menim, da gre bolj za individualno gradnjo. V Trzinu so možnosti za to vse bolj pičle. Naselje Mlake je praktično pozidano. Izdelan je bil projekt za dodatno pozidavo južnih pobočij hriba Onger skoraj do vrha, vendar ne vem, kaj bodo naredili. Prostorsko ureditveni pogoji za naselje Mlake so sprejeti, tako da se bodo zdaj zadrege glede postavljanja ograj, pod-strešij, garaž in podobnega počasi začele razreševati.
Pri naselju je še vedno odprto vprašanje cone za šport in rekreacijo, Pogovarjamo se tudi o ureditvi konjeniškega centra na tistem območju. Če se bodo našli resni investitorji, mislim, da je to lahko eden od programov, ki ga tisto območje nudi. Glede ureditve tistega zemljišča smo slišali že najrazličnejše. Od leta 1991 smo poskušali več stvari, med drugim se je za tisto območje zanimal tudi pred leti dobro znan tenisač Slobodan Živoji-nović, ki je želei urediti športni center, vendar le s svojim imenom, ne pa tudi z denarjem.
Imeli smo tudi idejo o vadišču za golf prihajala je cela vrsta potencialnih investi-' torjev, vendar brez denarja, kar pa ne gre V prvem programu je bila tudi ideja, da bi tam uredili večje število teniških igrišč, vendar to ni smiselno. Že sedanja teniska igrišča tod okrog so zdaj zasedena le dve do štiri ure na dan. Igrišče pri šoli ima čez zimo vsaj balon, tako da podaljša sezono. Drugače je to čisto sezonski šport in vložka kapitala ne povrne zlepa. Glede možnosti nadaljnje pozidave naselja so v starem delu posamezne zaplate, ki bi jih želeli s spreminjanjem prostorskih načrtov sprostiti za zidavo. Problem je v tem, da je bil pred leti sprejet kmetijski plan, ki je opredelil zemljišča, parcelo do parcele, zazidljivo, nezazidljivo. Že dalj časa se trudimo, da bi zemljišča opredeljevali bolj realno, ali gre res za kmetijska zemljišča prve kategorije in ali jih res tako obdelujejo in izrabljajo. Ali je mogoče ponekod do-voliti pozidavo. Če so bila zemljišča pred leti uvrščena v prvo kategorijo, morate najti res trdne argumente za njihovo prevredno-tenje. O tem najprej odločajo v krajevni skupnosti in nato na občinskem svetu, Iretje, še najbolj birokratsko pa je odlo-čanje v Ministrstvu za kmetijstvo in Minis-trstvu za okolje in prostor. Težava je že pri prekvalifikaciji posameznega zemljišča, drug problem pa je, da je večina lastnikov pripravljena parcele, ki bi bile lahko zazid-Ijive, prepustiti za zidavo hiš le svojim potomcem in tako te plombe, še najpogo-steje pozidajo z inidividualnimi gradnjami.
SEPTEMBER — KIMOVEC
Ded starina drevje je sadil, čepil, čakal, a sadu ni vžil ... Glej ga, svoji deci vnuk njegov težko nese sadni blagoslov.
(Iz pratike Vodnikove družbe)
Kakršno vreme o kimovca mlaji, takšno vso jesen je najraji. Ce je Tilen (I. September) slabe volje - ves mesec ne bo bolje. Lenard (6. September) kolikor ima snega na planini, toliko ga ima božič v dolini.
Ako je na malo mašo (8. September) lepo, bo potem dva meseca suho.
Kdor po mali maši suši, ta za pečjo suši.
Ako je Matevž (21. September) vedren, bo prijetna jesen.
Ako je Mavricija (22. September) jasno nebo, vetrovi pozimi hudo brijo.
Ce je pred Mihaelom (29. September) jasna noč, bo tudi zima imela veliko
moč.
Če o Mihaelu sneg naletuje, dolgo zimo obljubuje. Mihaela če grmi, viharjev veliko pozimi buči.
(Slov. vremenski pregovori)
Kimovec — V najstarejših zapisih se ta mesec imenuje poberuh. To je čas, v katerem se pobirajo m spravljajo s polja jesenski pridelki, z dreves pa se obira sadje. Delo in pridnost na polju, v sadovnjakih in vinogradih tedaj narava bogato poplaća. V drugem najstarejšem zapisu iz leta 1576, v inkunabuli, katero hrani NUK, je zapisano khymovetz, kar velja za September. Trubar, za njim Dalmatin in Megiser, pa so to ime uporabljali že za mesec avgust. Vendar so že v XVIII. stol. splošno uporabljali kimovec za latinski September, Beseda pride iz glagola kimati. L. 1798 je zapisal Blaž Kumerdej v svoj rokopisni besednjak, da pride beseda kimovec od nenehnega kimanja konj, ki se kaže in opazi v tem jesenskem času. Podobnega mnenja je bil tudi jezikoslovec F. Miklošič. To je mesec, ko živina, nadlegovana od muh in mušic, nemirno sem in tja kima, se otresa nadležnih obadov in drugega mrčesa.

ANKETA - KAJ MENITE O ODSEVU
Tokrat smo se odločili za malo drugačno vprašanje. Mimoidoče srno povprašali, kaj si mislijo o trzinskem časopisu "Qdsev" (ravnokar ga držite v roki in ga berete!). Vprašanje je bilo takole: "Kaj si mislite o časopisu "Odsev"? Kaj vam je najbolj všeč in kaj bi še dodali?" Moramo povedati, da kateregakoli smo ustavili, je poznal časopis in nihče ni imel posebnih pripomb. No, če pa ima kdo kakšno super idejo ali pa pripombo na naš časopis in niste imeli sreče, da bi se srečali na cesti in vas anketirali, pa lahko pišete ali pa pokličete na KS Trzin.
Trzinu. Želim pa si, da bi bilo več informaeij o športu in kaj več o zabavi. Zdi pa se mi, da manjka rubrika za gospodinje npr. kuharski nasveti ... Najbolj pa so mi všeč novice, ker od nekoga nekaj slišiš, kar je nepopolno, v časopisu pa izveš vse.
Mojca Senica
Urša Mandeljc (foto)
Trgoavto Koper
TRGOVINA BURNIK
Mengeš • Prešernova 3 telefon/fax: 061 737 785 Mobitel: 0609 648 422
Pooblaščeni prodajalec motornih koles PIAGGI0 in GILERA vam nudi:
Nakup je mogoč na 1 + 7 čekov, kredit od 1 - 4 let brez pologa. Za pravne osebe samo 5% P.O.
TOMOS	A VTOM ATIK SPRINT		99.950,00
	APN 6S		129.700,00
PIAGGIO	ZIP RST	49 cm3	298.920,00
	NRG MC2 RST	49 cm3	408.000,00
	SFERA	49 cm3	347.424,00
	THYPHON	49 cm3	359.700,00
	VESPA	125 cm3	588.000,00
	HEXAGON	150 cm3	598.800,00
GILERA	STALKER	49 cm3	354.000,00 I
	RUNER	49 cm3	420.000,00 i
Vedno imamo na zalogi kolesa ROG, ATALA, KASTLE, rezervne dele za osebna in tovorna vozila, olja, maziva, filtre, avtogume, dodatno opremo in razna ročna orodja ter tehnične materiale.
Trgovina je odprta od 8h 19h, ob sobotah od 8h-12h. Se priporoča
TRGOVINA BURNIK
Nina in Anja (osnovnošolki): Komaj čakava na novo številko. Prebereva vse, Najprej ga prelistava, prebereva vse naslove, nato pa začneva brati od najbolj zanimivega, pa tako naprej. Najbolj pa naju pritegnejo član-ki s slikami, na katerih so poznané osebe. Zanimivo bi bilo, če bi bil objavljen horoskop in več za mlade, kot naprimer kakšne znane skupine, intervju-ji zglasbeniki, športniki, ...
Janez Praprotnik (električar):
Časopis zmeraj začnem brati z zadnje strani. Podatki o športu in kulturi v Trzinu se mi zdijo kar zanimivi. Vse ostalo pa se mi zdi kot prekladanje sem in tja. Želim si veliko več informaeij, ki zadevajo Trzince, kot naprimer o bodoči občini Trzin, kaj se dogaja v novem in starem Trzinu. Tako, da bodo vse informacije bolj poštene.
Janez Hočevar (upokojenec):
V "Odsevu" preberem vse. ^otri je napisano vse "naj, "aj". Nimam nobene pripombe.
Časopis je super. In komaj ča-kam, da bo kabelska, ki ste jo obljubili v časopisu. Zelo so mi všeč vse vrste novosti o mladini. Zelo rada preberem cei "Odsev". V časopisu pogrešam članek o čistoči Trzina, v katerem bi obravnavali umazanijo Kidričeve ulice, Mlakarjevo ulico, katere so pločniki polni avtomo-bilov in tako otroci nimajo prostora, in problem o pasjih kakcih po ulicah.
Marjana Kunšič
Vse najlepše. Časopis je zelo informativen. Zdi se mi, da ta časopis poveže stari Trzin, novi Trzin in industrijsko cono. Tukaj pride do izraza tudi krajevna skupnost, lahko razkrije svoje nacrte in tako smo o tem obveščeni tudi krajani Trzina. Vsekakor pa smo seznanjeni z všemi novostmi, ki se dogajajo v
Martina Peternez (upokojenka):
Zelo je v redu. Vsaj izvemo, kaj se je in se bo zgodilo. Čeprav obljubljate cesto in dru-gačne stvari, od tega še ni nič. Kljub temu je v redu, da vsaj kaj izvemo. Ne pogrešam ničesar, ker v giavnem berem aktualne stvari o Trzinu.
Žnidarič Ruža (upokojenka):
Prva dama slovenskih opernih pevk Ana Pusar Jerič je naša sokrajanka. Z možem Karlom, opernim tenorislom, solistom ljubljanske opere že dve leti živita v prijetni, okusno urejeni hišici, nedaleč od vrtca v Trzinu. Pravita, da ju je Trzin takoj navdušil in pritegnil. Navdušena sta nad zelenjem, urejeno okolico in prijaznimi sosedi.
Ko sem ju vprašal po pomanjkljivostih v našem kraju, sta se morala kar potruditi, da sta naštela vsaj nekaj motečih stvari, predvsem prehitro vožnjo nekaterih voznikov po naselju, ki naj ne bi bilo na-menjeno dirkanju - to še zlasti velja za okolico vrtca. Moti ju tudi razpadajoči kiosk sadja in zelenjave ob Mlakarjevi cesti in ne preveč estetski električni transformator ob njunem vrtu, bolje bi moralo biti poskr-bljeno za dostop do železniške postaje v novem naselju, saj morajo Ijudje, ki čakajo na zeleno luč v križišču, kar predolgo poži-rati strupene izpušne pline avtomobilov. Priznala pa sta, da drugače življenja v Trzinu ne poznata preveč dobro, saj sta bolj vezana na delo v Ljubljani in drugih krajih in se v naš kraj vračata le "domov", k počitku in nabiranju moči za nove naloge. Njun urnik je tudi tak, da se v glavnem izogneta prometnim konicam, zato teže prometnih zagat ne čutita toliko kot drugi Trzinci, vseeno pa menita, da se bodo stvari precej popravile, ko bo Trzin dobil obvoznico, Karei pa se še lasti zavzema za kolesarsko stezo, ki bo spremljala štiri-pasovnico.
Dolga operna pot po vseh celinah sveta
Sopranistka Ana Pusar Jerič je prepotovala praktično ves svet. Pela je tako rekoč v večini najuglednejših svetovnih opernih
hišah: v dunajski Državni operi, Miinchnu, Hamburgu, Ženevi, Salzburgu, Barceloni, Veroni, Rimu, Neaplju, Firenzah, Tokiu, Sao Paulu, Moskvi, St. Petersburgu, Montrealu, Madridu, Pragi in drugod. Nastopala je s številnimi priznanimi orkestri in dirigenti, družbo pa so ji dělali najboljši svetovni pevci. Njeno petje so ohranili na številnih posnetkih, ploščah in zgoščenkah, več njenih nastopov pa so prenašale tudi različne radijske in televizijske hiše. Pohvali se lahko z zares obsežnim repertoarjem, saj je poustvarjala ženske vloge v obsežnem spektru najbolj znanih in najlepših oper, hkrati pa je nastopala tudi na koncertnih odrih s številnimi samospevi in drugimi pevskimi nastopi. Prislužila si je številna ugledna mednarodna priznanja in laskava priznanja kritikov, na vrhuncu svoje pevske kariere, leta 1996, pa se vrnila v ljubljansko Opero, saj želi domači, slovenski operi, posredovati tisto, kar se je naučila v tujini in po svoje prispevati h kakovosti in ugledu naše operne ustvarjal-nosti. Njena vrnitev pred domače občinstvo pa je povezana udi z njenim prihodom v Trzin.
Pravi, da se je na naš kraj takoj navezala, še zlasti usodno pa se ji je zdelo, ko je na trzinski železniški postaji prebrala, da je
prišla v naselje Mlake. Ana se je rodila v Kalobju blizu Šentjurja pri Celju. Njena družina je živela v delu naselja, ki so ga imenovali Mlaka. Ko je bila še deklica, jo |e zelo motilo, da so jo klicali Ana z Mlake ali pa Mlačka Ana. Takrat je bila vsa nes-rečna, zdaj pa je nad tem inaravnost navdušena in presenećena nad tem obratom usode.
Poje že od vsega začetka
Sicer pa se spominja, da ji je bila pesem tako rekoč položena v zibel. "Pri nas je bilo petje doma. Od majhnega se je pelo. Vsi smo peli, vsa družina, mogoče celo sosedje. Bilo je prav neverjetno, kot neke vrste komunikacija, tudi če je bilo treba pregnati prepir. Pesem nas je pomirila in povezala. Zdaj, če mi ne gre prav dobro, ne morem kar čez pol ure peti, čeprav bi bilo prav zdaj, ko je petje moj kruh, zelo dobro, ko bi lahko že pol ure po kakšnem razbur-jenju vadila.
Ko sem bila še otrok, pa smo prav s petjem hitro premagali kakšno nevihto. Takral smo doma res dosti peli, peli pa smo tudi v cerkvi na koru, kjer je bila mama glavna pevka. Oče, ki je bil tudi izvrsten pevec, je igral klarinet in so ga vabili na ohceti, sama pa sem v petju pogosto našla svoj svet. To
Peter lljič Ćajkovski: "Pikova Dama"; vloga Lize; nastop v Berlinu
ANA PUSAR JERIČ: PETJE JE LAHKO ČUDOVIT BLAGOSLOV
je bilo zame nadomestek za vse. Na vasi pač ni bilo toliko možnosti, zato sem se običajno malo umaknila in pela. To je bilo moje pribežališče, duhovno in tudi sieer. Že kmalu so tudi drugi vedeli, da sem dobra pevka.
Ko sem šla v šolo, sem začela peti na proslavah. Kaj hitro so tudi drugi spoz-navali moj talent in učitelji so začeli usmer-jati mojo pevsko pot. Takrat na kmetih ni nihče razmišljal o tem, da bom kdaj operna pevka, vendar so moje petje spodbujali. Sama sem imela veliko željo po učenju, o tem, kaj bom postala, pa nisem imela predstave. Najprej sem si želela, da bi bila učiteljica in to sem nazadnje tudi postala, vendar so me vse okoliščine le usmerjale na gtasbeno pot. To je zanimivo, saj v tistih časih na podeželju le ni bilo toliko možnosti za tak izbor. Okolica pa je bila pozorna na moje petje.
Učiteljica me je navdušila
V šolo sem takrat hodila vsak dan peš v 7 km oddaljen Šentjur. Tam sem pela v zboru. Moram reči, da so imeli v tistih časih zborovodje neverjeten občutek in so takoj spoznali kakovost, tako da se tudi jaz nisem mogla izmuzniti. Pri zboru sem kaj l<malu začela peti solo. Moja učiteljica Roz-manova me je takoj, ko je odkrila moje zmožnosti, začela voditi k sebi domov, kjer me je začela ob spremljavi klavirja učiti razne lažje samospeve. Zame je pripravljala judi program za proslave. Zdelo se mi je ^dovito. Vsak dan sem smela biti pri njej ,n vsak dan sva muzicirali. Zdelo se mi je Prav romantično, čeprav me je potem ^dno čakala še vsa dolga pot domov. 7" sev mi prav zanimivo, kako me je splet okoliščin ves čas usmerjal na glasbeno pot, "ako sem vedno naletala na ljudi, ki so mi
pri tem pomagali. Sama tega ne bi zmogla. Če ne bi imela ljudi, ki so me vodili, bi moje možnosti ostale neizkoriščene. Tudi kasneje, na učiteljišču, kjer sem začela hoditi v glasbeno šolo. Takrat, v Celju, pa se je že pojavila zamisel, da bi postala pevka, da je lahko tudi moj poklic. Študij sem nadaljevala v Ljubljani, kjer sem že po končani srednji glasbeni šoli postala članica ljubljanske Opere."
Pot v svet cenjene operne pevke
Zvrstile so se mnoge vloge, med njimi Rosina, Manon, Tatjana, Dido, Nedda, Michaela in Desdemona. Za interpretacijo Poppeje je leta 1979 přejela nagrado Prešernovega sklada, sledila pa je vrsta med-narodnih nagrad. Prvi resnejši korak v sve-tovno operno sceno je bil angažma od leta 1979 do 1985 v berlinski Komični operi. V tej operni hiši je ustvarjala pod vodstvom slavnega opernega re-žiserja Joachima Herza, ki jo je kasneje popeljal kot stalno gostjo še v dresdensko Opero. V tej operi sprem-Ija vse predstave orkester Staats-kapelle in to glasbeno sožitje Ana šteje za eno svojih največjih glasbenih doživetij. Leta 1986 je Ana Pusar postala svobodna umetnica ter začela gostovati po svetovnih opernih hišah. Vse bolj je utrjevala svoj sloves pevke z izrednim muzikalnim čutom, prefin-jenim in dinamičnim niansiranjem ter kristalno čistim pianissimom,
Karla je spoznala na pošti
Med študijem v Ljubljani je spoznala tudi svojega bodočega moža, Karla Jeriča. Z veseljem se spominjala svojega prvega srečanja. Čeprav sta že oba pela v Operi, sta se spoznala kar na pošti.
"V tistem času sem pela tudi v radijskem zboru," se spominja g. Pusarjeva." V zboru je takrat kronično primanjkovalo tenoristov in slišala sem govorice 0 nekem pevcu Jeriču na Glasbeni akademiji, ki ima izredno lep glas. Slišala sem, da je kultiviran, da je prijazen in duhovit in nič ne bi imela proti, če bi ga spoznala. Po vaji sem šla s kolegico domov, vmes pa sva se ustavili še na pošti in tam sva srečali Karla. Kolegica je bila takrat njegova šošolka na akademiji in mi ga je predstavila. Kar na lepem je stal pred mano Karl Jerič, 0 katerem sem že toliko slišala." Ana in Karl imata hčerko Veroniko, ki zdaj študira zgodovino in dramaturgijo v Miinchnu. Tudi ona ima zelo lep glas, kar je javnosti dokazala med nedavno televizijsko oddajo Miše Molk Res je, saj sta skupaj z mamo zapeli eno od narodnih pesmi. Ima sicer odlično izhodiščno glasbeno vzgojo, vendar je starša ništa silila, naj gre po njuni poti. Glasba je lahko, kot pravi Ana, tudi prekletstvo, vendar ga je ona vedno jemala kot čudovit blagoslov. Vrhunski pevci morajo izredno veliko vaditi in skrbeti za vzgojo svojega glasu. Potrebno je ure in ure vaj in za marsikoga mukotrpnega ponavljajočega se piljenja. Ana pravi, da ji to ni bilo nikoli breme in da lahko ure in ure prepeva. Največji del priprav in vaj opravi sama, vendar za to rabi tudi primerne pogoje. Hiša v Trzinu ji te pogoje daje in upa, da njene vaje sose-dov ne motijo. Skuša si izbrati kar naj-primernejši urnik, nenazadnje pa je v bližini njene hiše tudi vrtec, kjer veseli živžav preglasi tudi marsikak visoki C.
Miro Štebe
NAJSTAREJŠA KRAJANKA TRZINA - ANA BENDA
ODSEV
Najslarejša krajanka Ana Benda je poleti, 17.7. 1997, praznovala svojo okroglo 90. obletnico. Kljub nekaterim tegobam, ki jih s seboj nosi starost je bila gospa na dan intervjuja ravno na vrtu. Pa da ne boste mislili, da je sedela na stolu ter se grela na soncu. Kje pa! Gospa Benda je urejala vrt. A kljub temu si je vzela čas in malo poklepetala. Pa še to, gospa Benda govori čisto pravo trzinščino in kdo bi si mislil, da je kar težko razumljiva (vnga, fotr', šolni,...).
Ali ste rojeni v Trzinu?
Ja, rodila sem se v Trzinu pr' Pajk.
Kako je potěkalo vaše šolanje?
Tista leta je šola trajala samo štiri leta. Vse štiri sestre smo hodile v šolo v Trzinu. Ko pa smo jo končale, sva jaz in sestra Tona šolanje prekinili. Ostali sva doma in delali na kmetiji, sčasoma pa sva obiskovali tudi kuharski tečaj. Drugi dve sestri pa sta se izšolali, ena za kuharico in šiviljo, druga pa samo za šviljo.
Kaj pa ste delali doma?
Doma sem bila za čisto pravega hlapca. Opravljala sem moška delà: krtačila konje -imeli smo dva konja, vozila led po gostil-nah, ..., druga sestra pa je delala ženska delà: molzla krave (pet krav), ... Vstajali smo okoli 4 zjutraj, večerjali pa nismo nikoli, saj smo bili preveč utrujeni od celod-nevnega delà. Spat pa smo hodili tudi ob desetih zvečer.
Kako ste se v tistih časih zabavali? Ven nismo hodili nikamor. Skupaj smo se dobile sosedove punce, nekdo je igral na
orglice, me pa smo plesale in pele. No, seveda so bile tudi tište čase gasilske in druge veselice, vendar nanje nisem hodila.
Kako je bilo doma z denarjem?
Dobro. Oče je govoril, da bi s tištim denarjem, ki smo ga imeli, lahko postavili tri hiše. Takrat smo imeli denar spravljen v hranilnici in je čez leta propadel. Seveda pa sem hodila tudi k drugim kmetom, kjer sem pomagala in tako prislužila še nekaj denarja.
Kje ste dobili obleke in oblačila?
Novo obleko smo dobili za veliko noč in za praznik svetega rešnega telesa. Čevlje pa smo dajali delat čevljarju. Včasih je přišel tudi k nam na dom, kjer nam je vzel odtis stopal. V spominu mi je ostalo tudi to, kako so mi dali prvič delati čevlje z visoko peto. Oče sprva ni bil navdušen, a ko mu je čevljar rekel, da že tudi njegova hči nosi visoke petke, se je omehčal. Tako sem le dobila čevlje, kot sem si jih želela.
Preživeli ste tudi obe svetovni vojni. Česa se spominjate?
1. svetovne vojne se ne spominjam prav dobro. Spomnim se le tega, da smo v tistem času iz šole velikokrat domov přinesli uši, ki so bile zelo nadležne. 2. svetovne vojne pa se bolje spominjam. Bilo je kar hudo. Zelo dobro se spominjam partizanov, ker so velikokrat prihajali k nam domov in dostikrat so kaj přinesli. Bilo me je zelo strah, kadar so se streljali v okolici naše hiše.
Kaj mislite ali je bilo takrat bolj luštno kot zdaj?
Bolj nam je bilo luštno, ko smo bili mladi, kljub temu, da smo morali delati. Tište čase mi ni bilo nikoli nič hudega.
Kakšno pa ste imeli prehrano? Oče je hodil delat k mesarju klobáse, zato smo imeli vedno dosti mesa. Jedli pa smo tudi zelje, krompir, žgance - skratka samo domačo hrano. Pozimi pa zmeraj samo klobáse.
Kako pa živite sedaj?
Kolikor mesecev se da, preživim na vrtu in ga urejam. Z otipom točno vem, katera rastlina je. Zimo pa celo presedim doma Zelo rada bi brala, vendar ne morem (včasih nisem rada brala).
Ali imate kakšen recept za dolgo življenje?
Dolgo življenje je pri nas v družini. Atova teta je imela I mesec manj kot 100 let, ko je umrla. Moja mama 3 tedne manj kot 90 let, oče pa se je ponesrečil že pri 62 letih. Vsekakor pa: "Delo krepi člověka." Pa še nekaj. V življenju se nikoli nisem sekirala. Nekateri so se zelo čudili temu in včasih jim celo ni bilo prav, a izgleda, da se je splačalo.
Najlepša hvala in želimo vam še mnogo let.
Urša Mandeljc & Mojca Senica
Slavljenka ob praznovanju 90-letnice v krogu družine: 4 otroci (z družinami), 7 vnukov, 5 pravnukov
TELEFONI ZVONIJO PO LJUBLJANSKO
Ne bi verjeli, vendar je res! Če se po telefonu pogovarjate iz OIC v stari del Trzina, vas bo telefonski klic veljal več, kot če se od tam pogovarjate z Ljubljano. Gospodje telekomovci so namreč OIC priključili na ljubljansko telefonsko omrežje, preostali deli Trzina pa so za zdaj še v domžalski občini. Napovedujejo, da bodo v krátkém v Trzinu zamenjali še 500 tele-
fonskih številk z novimi - ljubljanskim!. Stare telefonske številke bodo razdelili med naročnike v Domžalah, Trzinci pa si bomo morali zapomniti telefonske številke z enim številom več, vendar bomo prihranili pri pogovorih z Ljubljančani. Drugi val zamenjav telefonskih številk naj bi zajel telefonske priključke v novem naselju in v okolici banke. Nekateri se šalijo, da Trzinci tudi na ta način
izstopajo iz domžalske občine. Mogoče pa nas bo hotela Ljubljana? Pri mestnem prometu resno razmišljajo, da bi tudi Trzin vključili v mestni potniški promet, počakati pa nameravajo na posodobitev M 10.
XII. SREČANJE MLADIH S PAPEŽEM
Letos so si nekateri mladi Trzinci rekli: "Če je že tu, v Trzinu, tako dolgčas, pa odpotujmo v Pariz, kjer bo mlade obiskal papež, kar bo gotovo bolj zanimivo kot doma pred TV-jem. Če pa že ne drugega, pa si bomo ogledali mesto Pariz." In ne boste verjeli, v Pariz je odpotovalo kar 14 Trzincev - Franci Banko, Mirjam Štih, Janja Ciglar, Nika in Jana Urbas, Aleš Logar, Sonja Jemc, Mojca Tavčar, Tomaž in Polona Vouk, Primož Glavica, Mili in Bernard Banko ter Matjaž Erčulj, kar je bilo največje število iz posameznega kraja. Njihov program je potěkal takole: prve tri dni so preživeli v kraju AItóting na Bavarskem (Marijino središče), četrti dan so nadaljevali pot v Reims, kjer so si ogledali katedralo in se udeležili maše za 10 000 ljudi. Še istega dne so přispěli v Pariz in se nastanili v šoli.
V Parizu je potěkala slovenska maša v çerkvi Notre Dame de Cezreil, kjer se je zbrala vsa slovenska mladina (ok. 800). Seveda pa so imeli tudi čas za ogled Pariza. No, Trzinci so mi priznali, da če so si hoteli Pariz natan-čneje ogledati, so morali spustiti kakšno mašo ali skupni o sestanek. A splačalo se je. Po- .2, leg vsega tega so naši mladi f-spoznali mnogo novih ljudi z <% vseh celin in seveda so se s naučili tudi nekaj njihovega jezika. Na koncu niso pozabili na papeža. Udeležili so se maše, ki jo je vodil papež Janez Pavel 2, a menda je bilo toliko ljudi, da so papeža samo sli-šali, ne pa videli. Še to: med mladimi je bila velika disciplina, česar so se Trzinci najbolj razveselili. Pa še nekaj njihovih mnenj: Mirjam Štih: "Bilo je zelo naporno in tudi program mi ni bil prav preveč všeč. Zelo pa mi je bilo všeč, ko smo se peljali z metrojem in si ogledovali Pariz." Janja Ciglar: "Pariz je zelo lepo mesto, brez dobre hrane (izbirčna je, so dodali ostali). Najboljše pa je bilo, ker smo spoznali veliko novih ljudi."
Nika Urbas: "Hrana je bila dobra. Bilo je "fui" zabavno."
Aleš Logar: "Pot je bila zelo dolga. Veselil sem se srečanja s papežem, všeč mi je bila slovenska maša in mesto Pariz."
Sonja Jemc: "Bio je "fui" vředu, predvsem zato, ker sem bila s prijatelji in ker sem spoznala toliko novih ljudi." Franci Banko: "Dobil sem vizijo. Pariz je res lepo mesto. Vzd-ušje je bilo zelo lepo, še najbolj pa na metrojih, ko smo peii "Aleluja".
Kaj pa se bo dogajalo nasle-dnja leta?
Tudi naslednje leto bo srečanje mladih, toda v manjšem obsegu, ter brez papeža. Po vsej verjetnosti bo srečanje v Altótingu na Bavarskem. Leta 1999 pa bo zopet srečanje mladih s papežem v Rimu. Vsekakor bomo Trzinci prisotni.
Urša Mandeljc
POČITNICE V FRANCIJI
Vsekakor pa to niso bili edini Trzinci, ki so počitnice preživljali v Franciji. Gregor Šebela, Rok Štebe in Jaka Loparič so se na počitnice odpravili v francosko mesto
Teizé, pod okriljem Svetovne organizacije katoliške mladine. Taborjenje je bilo namen-jeno medsebojnemu spoznavanju mladih z vseh koncev sveta in seveda čim več "žuriranju". Dogajanje pa je izgledalo takole: "Spali smo v šotorih za 30 ljudi. Hrana je bila blazno zanič: za zaj-trk jedilna čokolada, za kosilo po navadi fižol in za večerjo špageti. Ker je v kraju vse poceni, smo si lahko sami kupili nekaj več za pod zob. Zabava pa je izgledala takole: okoli bifeja se je zbralo kakih 5 000 ljudi z nekaj
kitarami in začeli smo peti. Ker je to potěkalo pod okriljem cerkvene organizacije, smo imeli tudi skupne sestanke, kjer smo razpravljali o mnogih stvareh, hodili pa smo tudi k molitvam, ki pa so bile čisto drugačne kot pri nas. Tište molitve so imenovali Tezejske molitve, na njih pa se je zbralo približno 6 000 ljudi, ki so molili s poezijo. Vsi so prižgali sveče in nato peli molitve v različnih jezikih - latinsko, an-gleško, francosko ... Ker smo bili prvič tamkajšnji obiskovalci, teh molitev nismo znali, ker pa so se tolikokrat ponavljale, smo se jih zelo hitro naučili. Namen tabor-jenja smo povsem izpolnili. Spoznali smo mnogo zanimivih mladih ljudi in se tudi naučili nekaj njihovih besed. Bilo je noro." In kakšen je najbolj živ utrinek s tamkajš-njih počitnic: "Ko smo pod prho z Italijani peli pesem 0 sole mio, ha, ha, ha ..."
Urša Mandeljc
TRZINCI SO IMELI TUDI SVOJE OPEKARNE
Trzinci z vse večjo nestrpnostjo čakamo na spodobno cesfno povezavo med industrijsko obrtno cono in ostalim delom naselja, verjetno pa številni novi Trzinci ne vedo, da so bili včasih prav na tistem območju, kjer bo speljana nova cesta, gli-nokopi in da so tam žgali opeko. V pretek-losti so Trzinci s pridom izkoriščali ilovico, ki jo je bilo v trzinskih gmajnah na pretek.
oz. trzinski bajer
Na območju med Trzinom in Dobravo je bilo več glinokopov, ki jih je rastlinje počasi zaraslo, nekateri večji pa so se spremenili v bajerje. Zdaj je ohranjen le še Frnihtov oz. trzinski bajer, kot ga vse pogosteje imenujemo. Sprva so bili tam pravzaprav trije bajerji, dva manjša in en večji, zdaj pa je voda zalila vse tri v ~ eno jezerce, ki je -priljubljena točka za J sprehajalce in amaterske ribiče, pozimi pa se po njegovi zale-deneli plošci podijo drsalci.
Pred leti so vse druge bajerje zasuli in le še starejši Trzinci se spomnijo, kje so bili Grčarjev, Veselov, Fa-jdigov in drugi bajerji. Ob teh bajerjih oz. glinokopih so bile včasih opekarne ali "cegvnce", kakor so jim rekli stari Trzinci. V spominu so ostale predvsem Narobetova, Vosvova, Fingrtova, Grčarjeva, Frnihtova in Grojskova opekar-na. V njih so dělali in žgali zidake ter strešno opeko bobrovec. V letu 1894 sta v
Trzinu delovali vsaj dve opekarni. Narobe-tovo je vodila Katinka Strmole, Grčarjevo pa je imel v najemu Italijan Negro Giovani, ki je opekarsko obrt opravljal do I. svetovne vojne.
Opekarne -zatočišče rokovnjačev
Ob opekarnah so običajno postavili barake oziroma skromne hiške, v katere so se lahko zatekli delavci, v nekaterih pa so opekarski mojstri in drugi celo živeli. Se zdaj se spomnijo, da sta v koči ob Grčarjevi opekarni včasih živela Sardova Neža in Lojze, ki ništa bila ravno vzgled urejenosti. Ena od takih koč je bila usodna tudi za enega najbolj znanih rokovnjačev z našega območja - Dimeža. Zanj so v župnijski kroniki zapisali, da je bil strah in trepet Kranjske dežele. 20. januarja 1862 naj bi se s pajdašem Pepelnakom po rokovnjaškem pohodu pijana zatekla v sobo opekarniškega mojstra Jožefa Škofica, saj sta vedela, da je prazna, ker pozimi v opekarnah niso dělali. Ker je bilo zelo mraz, sta zakurila peč in legla k počitku. Peč pa je bila zelo slaba in počena, tako da je iz nje uhajal dim, v katerem sta se rokovnjača zadušila. Sicer pa so bile zime na tamkajšnjih bajerjih običajno kar živahne. Skoraj ni bilo Trzinca, ki se ne bi znal drsati, v starejših časih pa so na bajerjih, še zlasti Frnihtovem, lomili led in ga vozili v hladilnice mesarjem. Pravijo, da so se tega posla v glavnem lotevali zidarji, ki so imeli pozimi mrtvo sezono. Z lomljenjem ledu se je dalo dobro zaslužiti, pa še dobro malico so dobili, saj so dělali za mesarje.
Blaževi so si zadnji delali opeko
Zadnji, ki so tam žgali opeko, so bili . Mušičevi ali po domače Blaževi fan-tje. Franci in Blaži sta si pred 40 leti - leta 1959, želela postaviti dve hiši, zato sta se z drugimi člani družine in prijatelji lotila izdelave opeke. Celo poletje so pri Grčarjevi opekarni kopali glino in iz nje delali opeko. Kopanje je bilo precej naporno in dolgotrajno, vendar so kljub vročini in drugim nevšečnostim vztrajali. "Bili smo stari od 20 do 25 let, ravno toliko, da smo bili do-volj zagnani in neumni, da smo garali," se zdaj smeje Blaži, ko se spominja tistih časov. "Bili smo v kratkih hlačah in z lopatami smo
rezali ilovico in jo metali iz jame na kup. Če je bila malo vlažna, je šio lažje, pri suhi pa je šio težje." Ob tem pa je treba povedati, da so Blaži, Franci, njun brat Ivan in drugi, ki so pomagali, takrat dopoldne delali v svojih službah, popoldne, ob nedeljah in praznikih pa so hodili v opekarno.
Ko je bila glina izkopana, jo je bilo treba zmehčati. "Vse vrste norčij smo počeli, da smo jo zmehčali in zgnetli. Bilo je došli smeha," se spominjata Franci in Blaži.
Opeko so delali že s strojem
Razmehčano glino so nato stresali v poseben stroj, ki je deloval podobno kol strojček za mletje mesa. Na eni strani so vanj tlačili glino, na drugi strani pa je iz njega lezla glina, stisnjena v dolgo kačo, ki jo je bilo treba narezati na velikost zidakov. "Tišti stroj je ob pomoči Tomaža Habata izdelal Drago Cerar iz Štude, ki je eno lelo pred nami, se pravi 1958 zase žgal opeko. Pred tem so vse delali ročno. Midva sva bila zadnja med Trzinci, ki so si sami delà' opeko." je povedal Franci. Drago Cerar se še spominja, kako se je lotil izdelave stroja za opeko. S prijateljem sta se z motorjem peljala k drugim opekar-jem gledat, kako je stroj narejen. Imel je posebnega polža, ki je glino razmehčal in jo potiskal v model, kjer jo je potem rezal v obliko zidakov. Gnal ga je dizelski molor, ki ga je Drago po ugodni ceni že kupil rabljenega. Kasneje je stroj dolgo stal ob njegovi hiši, nazadnje pa ga je prodal v Dragomelj. Spomni se, da je takrat zase
naredi! kakih 20 000 kosov opeke. Pomagalo mu je vsaj po osem prijateljev, precej težav pa jim je naredila voda, ki jim je zalila jamo iz katere so kopali glino. Sprva so mislili, da bodo hitrejši, če bodo opeko dělali kar v jami in jo tam tudi sušili. Ko je dež zalil jamo, jim je zalil tudi opeko in precej so se morali truditi, da so jo řešili iz vode.
Opeko, ki so jo naredili s strojem, je bilo treba potem še dalj časa sušiti na soncu. Zložili so jo v cele skladovnice in jo toliko pokrili s pločevino, da ji dež ni mogel do živega. Zadosti suhe zidake so nato zložili v nekakšno peč oziroma kopo, v kateri so jih žgali. To je bilo zahtevno delo, ki so ga obvladali le posamezniki. Pomagal jim je Štefan Jalušič - Štef, ki je vedel, kako je treba pripraviti opekarsko peč. "Zidake smo zložili po plasteh, vmes pa smo puščali nekakšne kanale, ki smo jih zapolnili s premogom. Nastala je kake 3 metre visoka skladovnica, dolga pa je bila skoraj 6 metrov, saj je bilo v njej od 25 do 30.000 opek. Bil je res zajeten kup!" pravi Blaži. "Premog so nam vozili kar po železnici z vagoni, ki so jih ustavljali blizu
VFatimi na Portugalskem se je med prvo svetovno vojno, od 13. maja do 13. oktobra 1917, Marija šestkrát prikazala trem preprostim pastirjem.
Otrokom se je přikazovala nad nizkim grmom v beli obleki in z rožnim vencem v roki in jim naročila, naj ljudi vabijo k pokori in molitvi. Molijo naj za spreobr-nenje grešnikov in za mir na svetu. S svojim prikazovanjem naj bi Marija hotela posredovati kot Kraljica miru. Ob zadnjem prikazovanju se je zgodil tudi sončni ču-dež. Sonce je začelo sijati z modro barvo. Lelos mineva 50 let, kar je iz Fatime Krenil na pot po svetu kip Marije romarice, da bi ob njem molili tudi tisti, ki ne morejo v Fatimo. 29. avgusta letos je kip Marije Pnspel tudi na brniško letališče in s tem začel potovanje po Sloveniji, našo domo-»no pa bo zapustil 26. decembra 1997.
Grmekove hiše. Morali smo zelo hiteti, saj so prazne vagone dokaj hitro odpeljali." Tako zloženo grmado opeke in premoga je bilo treba z zunanje strani neprodušno zazidati in zamazati, tako da je ogenj ostajal v grmadi. Peč je gorela cele tri tedne. V njej se je razvila zelo visoka vročina, ki je opekla opeko. Ko ni več gorelo in se je nehalo kaditi, so počakali, da se je vse skupaj malo ohladilo, nato pa so peč razdrli in opeko razkrili.
"Zidake smo prepeljali na parcelo v bližini naše domačije, kjer sva nameravala zidati hiši, vendar nisva dobila uradnih do-voljenj za to. Kup je čakal tam tri leta na prostém, potem pa ga je začela uničevati vlaga. Nekaj opeke sva prodala, del pa jo je propadel. Po tistem pa v Trzinu ni nihče več žgal opeke."
Z 12 leti na delo v opekarno
Stane Učakar pa se spominja časov še pred vojno, ko v opekarnah še niso imeli strojev.
Med romanjem po Sloveniji je Marija iz Fatime 3. septembra ob 21. uri priromala tudi v trzinsko cerkev. Na Čebulovem mostu prek Pšate jo je pričakala skupina v svečane uniforme oblečenih gasilcev, ki so jo ponesli v cerkev, kjer jo je pričakalo več kot 300 Trzincev vseh starosti. Pred prihodom Marije romarice so v cerkvi darovali mašo za mir in v čast Mariji. Bila je zelo množično obiska-na. Marijo so verniki pričakali z nekoliko dvignjenimi rokami, v katerih so držali prižgane sveče. V župnišču so pred začetkom pripravili kakih 300 sveč, ki so vse pošle, ker pa vsi niso imeli sveč, je bilo obisko-valcev verjetno več kot 300. Pravijo, da so Trzinci Marijo pričakali najbolj množično v vsej dekaniji. Sledila je maša z Marijo pred oltarjem. Mašo je vodil Franc Godec, župnik iz Primskovega. Ob 22. uri in 30 minut so se verniki poslovili od Marije romarice, kip pa so z avtom prepeljali v Domžale, kjer so jo že pričakovali tam-kajšnji verniki.
"Bilo je leta 1935 - star sem bil šele 12 let, ko sem s prijateljem Stanetom Habatom začel v opekarni delati opeko. Doma je bilo težko in moral sem si sam pomagati, da sem přišel do vsaj malo denarja za najnu-jnejše stvari.
Takrat je takratno Grčar-jevo opekarno vodil neki Miha. Spomnim se samo še njegovega imena. Bil je Pri-morec in pijanček. Ker ni zmogel vsega delà, je naje-mal mlade fante, da smo dělali namesto njega. S Stanetom sva morala vsak dan po šoli priti v opekarno in nakopali zajeten kup ilovice. Čez kup sva nato položila široko desko in se na njej gugala, dokler nisva gline dobro zgnetla in zme-hčala. Tako pripravljeno maso sva tlačila v posebne modele in na ta náčin dělala zidake, Takrat še ni bilo nobenih strojev, kakršne so imeli kasneje. Vse smo dělali na roke. Miha naju je precej priganjal, tako da sva morala urno dělali. Bilo je kar naporno, vendar tudi ena redkih priložnosti za za-služek.
Ob koncu tedna sva dobivala plačilo. Morala sva pohiteti, da nama Miha ni pobegnil v gostilno. Če je bil še trezen, naju je izplačal, če je bil pa že pijan, pa nama je samo vrgel nekaj drobiža in rekel.'Tu imata! Dosti je! Če vama ni všeč, ni treba več priti!" Zdrža! sem nekaj več kot eno leto, potem pa sem se šel učit. Najprej sem mislil za peka, ker pa ni bilo možnosti, sem šel za usnjarja!"
Fanta sta takrat dělala le opeko, žgala pa je nista nikoli. To je bilo mojstrovo opravilo. Stane Učakar ne ve, ali so Mihi pri tem pomagali še drugi in kam so opeko prodajali. Mogoče o tem kaj ve še kak drug Trzinec? Če ima kdo kaj podatkov o tem, naj se obrne na člane našega uredištva. Podatke o zgodovini našega kraja, ki so še dosegljivi, bi želeli iztrgati pozabi. Ker trzinska zemlja ni bila tako rodovitna, je bilo opekarništvo vsekakor pomembna dopolnilna gospodarska dejavnost naših prednikov.
Miro Štebe
VARSTVO OTROKA NA DOMU
V varstvo na svojem domu
sprejmem otroka. Podrobnejše informacije dobite na ® : 724 011.
GOSPA, IZPROSI NAM MIR
«WS,!»
MLADINSKI PLANINSKI TABOR TRENTA '97
Letos smo mladi planinci okupirali Trento. Tam smo pod platnenimi strehami preživeli dneve od 26. 7. do 3. 8. Menda smo bili prav prikupni, saj je lastnik kampa na koncu navdušen izjavil: "Takega tabora pa še ni bilo!"
GOR PA DOL
JPÛ HRIBIH ...
k Seveda smo hodili v aj hribe. Prva "tura" je JSBbâ ^IV -'^-lai bil nočni pohod z manjke řÍ|/.|íiVvP| šim presenečenjem JKfTlTO- ^ « (^lava umorjenemu Martinu!). * i Naslednjega dne smo i . ^ ,. ..t». brusili pete pri spustu z Vršiča v Trento, zvečer pa smo rinili na planino Berebico na bivakiranje. V sončnih dneh smo uspeli osvojiti še prelaz Čez dol, ta hitri celo Zadnjiški Ozebnik, in Kriške pode.
ZDRAV DUH V ZORAVEM TELESU
Kadar se nismo potili po hribih, smo prav tako športno živeli. Krepili smo se z odbojko in z igro "boj med dvema". Od energije prekipevajoči mladci pa so se navdušili nad novo atletsko panogo -metom gojzarja.
Ekipa zagrizenih metalčev gojzarja
KO V ZELODCU KRULI TI. ZATE BRANE POSKRBI...
Letos so gospodinjska delà v taboru prevzeli moški. Na vprašanje, ali so tudi doma tako pridni, so v en glas dejali: "Če 'č'mo!" Glavni krivec za polně želodce pa je bil Brane, ki si je s svojimi zanimivimi kombinacijami in recepti od starih mam na krstu prislužil ime Dr. Oetker.
Ko bi vi videli, kako je babnica bežala,...
... ko je povodnega moža zagledala. Bo že držalo, da vsak dan ne vidiš stvora v modrem polivinilu in z listjem na glavi. No, ja, lov za zakladom smo imeli, pa se spremljevalcu prestrašene gospe menda ni dalo nič pametnega dopovedati in se je vztrajno po čelu trkal. Revež!
Mi pa se nismo dali motiti. Še naprej smo tekali mimo tete Pehte, skozi pajkovo mrežo in gozd duhov do povodnega moža in po mrzli Soči zakladu naproti. Juhej!
Kdo je naročil zajtrk v ) ( Delať, sem rekel, ne pa okrog ^ posteljo?	gledat'!
CE NA BIVAKU MEDVEDOV NI, SE ČISTO DOBRO SPI
V GOZDU DUHOV
Bodo že videli, če me bodo spet prestrašili!
Kaj pa če medved pride?
Bivakirali smo na planini Berebici (1248 m). Pot tja gor sicer ni bila kratka, se je pa splačalo - vsak dan menda le ne spimo zunaj, a ne.
P. S. Medvedov ni bilo.
^NOVICE IZ PD ONGER: ALPE, DOLOMITI, ... | ^
Dravijo, da je September čas glavne » planinske sezone, vendar za prave planince to ne drži povsem, saj žanje tako-rekoč ni mrtve sezone. Poleti opravijo več iáetov v gore le zato, ker je takrat čas dopustov in so dnevi tudi daljši, kar pride k kako prav pri daljših turah.
zaslužita pohvalo, zanima pa nas, ča se bosta vpisala tudi v alpinistično plezalno šolo? Betka zna vedno prijetno presenetiti, Marjan pa je tako ali tako hitro za.
Med tistimi ki so opravili najzahtevnejše vzpone pa moramo omeniti tudi Jožeta Jermana in Dušana Kralja. V družbi planincev iz Slovenj Gradca sta bila v Dolomitih, povzpela pa sta se tudi na enega najprivlačnejših vrhov italijanskih Alp, štiritisočak Gran Paradiso. Dušan pa se je za nameček povzpel še na Iepotca švicarskih Alp na Matterhorn. Vzpon na ta rogati vrh zahteva zelo dobro pripravljenost in vsak, ki pride na vrh, zasluži priznanje. Zato vse čestitke Dpšanu. 0 vzponih drugih trzinskih planincev bomo verjetno poročali še v naslednji številki.
Zdaj na društvu posebno pozornost namenjajo nakupu prenosnih radijskih postaj, s katerimi se bodo oborožili nekateri društveni vodniki in drugi člani. Hoja z njimi bo še varnejša.
Člani PD Onger Trzin so dolge dneve še kako izkoristili. Obiskali so celo vrsto domačih vrhov, bili pa so tudi v tujini. Še zlasti dejavna je bila, kot je že običaj, skupina gornikov, ki se zbira okrog Sandija Čičerova. Spet so obiskali Dolomite in tamkajšnje ferate. Eden od vrhuncev med njihovimi podvigi pa je bil tudi vzpon prek triglavske severne stene po Slovenski smeri. Za Betko in Marjana Končina je bil to alpinistični krst in pravijo, da sta se dobro odrezala. Vsekakor
m
ONGERj
P.D.TRZIN ■
ZA KÛNEC PA PLANINSKI KRST
Krst na planinskem sodišču je bil tradicionalno grozljiv, netradicionalno nemařen pa je bil tokrat tožilec, ki si je kar na sodišču trebil nohte, pil, prd _ _ in rig _ _. Na srečo se je branilec, tudi iz klošarskih vrst, lepo vlekel za obtožene in so krst vsi preživeli.
.ačna mravljica igumno prestaja asluženo kazen
V svoje vrste smo tako dobili: Saro - Lačno mravljico, Tjašo - Žogico, Anjo - Čokoladno vezalko, Nejca - Kanadskega gamsa, Jerneja - Soškega kita in Braneta - Dr. Oetkerja.
Tudi letos smo tabor uspešno pripeljali h koncu. Da je šio marsikaj lažje in ceneje pa so pripomogli: Občina Domžale - Oddelek za družbene dejavnostl, Uprava za obrambo - Izpostava Domžale, OŠ Trzin, Konta d.o.o., Grafiti d.o.o. . Igor Bavčar (Trzin), Frenk
Smrke in Marko Ravnikar (oba Domžale). Nepoboljšljivi planinski navdušenci že razmišljamo o taboru, ki bo prihodnje leto. Do takrat pa se nam otroci lahko pridružite pri planinskem krožku na OŠ in na izletih.
NE, NE....
dolgčas nam res ni bilo. Ogledali smo si tudi alpski botanični vrt, INFO center ! TNP, obiskali staro žago in i MHE Krajcarca, imeli igre brez meja, pa tekmovanje lad-: jic ter izdelovali broške in za-: pestnice. Tisti najbolj pogumni pa so se poskusili v sprehajanju čez ledenomrzlo Sočo. Menda je bilo nnnorrro! Brrr!
Tekst in foto (raren prve in zadnje): Irena Mučibabić
TABOR OEAV JUGEND V WEIBBACHU PRI LOFERJU
Tekmovanje "Mladina in gore", ki je potěkalo v prostorih OŠ Trzin novembra lani smo mladi člani MO PD Onger Trzin ohranili v zelo lepem spominu. Ker je zmaga ostala doma, smo letos sredi julija odšli na zasluženo nagradno taborjenje v Avstrijo. Naš cilj je bil prav tako kot lani -WeiBbach pri Loferju.
Z vlakom smo se 13. julija odpeljali do mesteca Saalfelden jugozahodno od Salzburga, kjer so nas že čakali organiza-torji s svojim "busom", za katerega se je kasneje izkazalo, da je v resnici samo kombi. Z njim smo se odpeljali do 14 km oddaljenega WeiRbacha, kjer smo - glede na to, da smo bili tam že lansko leto -doživeli veselo snidenje z vodstvom tabora. Letos je bila v WeiRbachu še bolj pisana množica udeležencev kot lani, saj so bili tu zbrani udeleženci iz Romunije, Ukrajine, Švice, Italije, južne Tirolske, Francije, Avstrije in seveda mi, ki smo zastopali Slovenijo.
Žal pa vřeme letos ni bilo lepo, tako da so bili organizatorji v resnih škripcih, saj programa tudi približno niso mogli v celoti izpolniti.
Doma ste takrat spremljali poročila, kako je Poljska pod vodo, mi pa za to naravno nesrečo niti nismo vedeli. Nas je bolj skr-belo, kaj bo, če se doslej miroljubna Saalach, ki teče le streljaj od tabora, od-loči, da prestopi bregove.
Na to vprašanje smo odgovor dobili zadnje dopoldne. Tabor se je počasi praznil, vsi smo se zabavali ob pogledu na ro-munski avto neznanega izvora dvomljivih kvalitet, ki je bil preobložen2 in pre-obtežen". In z njim so odpotovali domov v Bukarešto!? Slovenci smo bili v zadnji skupini, ki je zapuščala tabor - in to prav jadrno, saj je naša soseda Saalach začela hitro naraščati in že preplavljati dovozno pot.
No ja, po svoje zanimiv konec tabora, ki so se ga udeležile članice mladinskega odseka PD Onger Trzin, ki so zmagale na lansko-letnem državnem tekmovanju "Mladina m gore": Katja Šenk, Urša Štremfel, Nika Tomažič, Jerneja Kostevc ter mentorja Irena Mučibabič in Emil Pevec.
Da smo se na taboru dobro počutili, so pripomogli predvsem Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije, PD Onger Trzin in Urad vlade republike Slovenije za ' informiranje. Ob tej priložnosti se jim še enkrat iskreno zahvaljujemo.
Emil Pevec
Prvi večer smo si z baklami ogledali sotesko Seisenbergklatnm, ki je, roko na srce, precej bolj divja kot recimo naš blejski Vintgar. Naslednji dan smo se odpravili do zaselka Wiesing in naprej do Peter Wiechenthaler -Hůtte (1752 m). Sestop je bil dokaj divji, saj smo se vračali po poti, ki je vodila čez zelo drobljive pečine. Bilo je dovolj jeklenic, toda skala, ki se drobi, člověku ven-darle ne daje občutka varnosti. V naslednjih dneh pa je sledilo še plezanje po umetni plezalni steni, bivak na planini Almbergalm (1131 m), kratek kanjoning (sotes-kanje!) po koritih reke SchoberweiRbach (glavni hec za udeležence je tu 30-metrski spust po vrvi z mostu v korita) in rafting po reki Saalach. Tudi tokrat smo se po vrvi spuščali z enega na drugi breg reke Saalach. Kako izgleda pristanek v hladni vodi, lahko vidite na sliki.
Nato pa je nastopilo obdobje izredno slabega vremena, ko je Avstrijo kar zalilo z vodo.
ČOF!!!
IZDELAVA VSEH VRST SLAŠČIC
VALENTINA KUFERŠIN
PRIPOROČA-MO:
-	razne torte (po okusu),
-	orekove rezine,
-	domača metina potica,
-	škoíov kruh,
-	otroške torte (v obliti): onja
palčka
lYzin, Za krikom 1 l/c, pri kamnolomu
Telefon: (06l) 714 - 372
ZASTOPNIK d.O.O. Pod gozdom 2, 1236 Trzin Tel.: 061/ 713 • 149 Fax.: 061/ 713 - 178 Mobitel: 0609 615 - 088
POSLOVALNICE:
TRZIN, Pod gozdom 2, S: 061/ 713 - 149 ŠIŠKA: Celovška 149a, S: 061/558 - 486 KAMNIK: Kidričeva 64, S: 061/ 812-611 int.: 35 BTC: Šmartinska 152a, hala A, S: 061/ 1851 - 787 VELENJE: Kardeljev trg, B: 063/ 850 - 064 KRANJ, Stražišče, Škofjeloška 22
ODSEV______21
brez spônzorjev ne bi bilo uspehov naših alpinistov
0. Debevc predaja ključe novega avfo-mobila najboljšemu alpinistu leta 1996 v Sloveniji Tomažu Humarju
naslove najuspešnejšega alpinista in šport-nika domžalske občine, leta 1995 je bil najboljši slovenski alpinist, svetovno slavo v alpinističnih krogih pa si je priboril z vzponi v Patagoniji, v indijski Himalaji, štejejo pa ga tudi za najbolj vsestranskega alpinista na svetu, saj pleza smeri desete težavnostne stopnje, hkrati pa je uspešen tudi v visokih gorah, med drugim je bil, kot doslej prvi alpinist naše občine, na Mont Everestu. 32-letni Marjan Kovač je član mengeškega alpinističnega odseka, vrsta trzinskih plan-incev pa ga je spoznala pred dvema letoma, ko jim je pomagal pri vzponu na Mont Blanc. Ima tudi odpravarske izkušnje, predvsem iz oběh Amerik. 0 Carlosu Car-soliu pa le naslednje: je četrti Zemljan, ki je osvojil vseh 14 ose-mtisočakov. Glavni sponzorji od-prave so: Servis Debevc, Mengeš, Char-let Moser, T.E.R.R.A. Mammut, Iglu, Beal, Camp, Radio HIT, Svetina - Lazar d.o.o, TIRING d.o.o., Mer-cator Grmada, S KB Kamnik, 3 ZNA, Cal-clt Kamnik, CA-SKB Leasing d.o.o., ITU d.o.o. Hldrotehnik, Delo Revije, Elektro Ljubljana, Emona krmila, GALMA, Gim-pex, JATA, Kolínska, Kemis, LB Domžale, Kemplast Domžale, Krekova banka, Krka Novo mesto, MAP - TRADE, Pro MONTANA, Metal 0FIL Juhant, Salewa, Lowa, AS Servis, AO Domžale, AO Kamnlk, AO Mengeš, PD Mengeš, KA pri PZS, K0TG pri PZS, Signa d.o.o., Sport Market, Foto studio Klemenc, Tosama Domžale, Občina Domžale, Občina Novo mesto, Slovenska vojska in drugi.
*Bjan Kovač, Tone Škaija, Tomaíí Humar in Janez Jeglič na tiskovni konferenci v avt ose rvisiý Debevc v Mengáu
•Alpinisti so med drugim povedali, da njihovih uspehov v najvišjih svetovnih gorstvih ne bi bilo, če ne bi bilo sponzorjev kot je servis Debevc. Sicer pa je pri organizaciji lokratne odprave sodelovala tudi Komisija odprave v tuja gorstva pri PZS. Odpravo na Pumori imenujejo kamniška in je posvema šestdeseti obletnici kamniškega alpinističnega odseka. Poleg Tomaža Humarja I? ostavlja še sedem alpinistov in dr. ranci Kokalj, ki ima že več tovrstnih napravarskih izkušenj, družbo pa jim bosta «fali dve gornici, ki sta se odličili za «wng. Na pot so krenili 10. tega meseca, Popravljenih formalnostih v Katmanduju * bodo odpravili proti baznemu taboru v najvišjih vrhov sveta. Za aklimati-se bodo najprej povzpeli na Lobuche çjjj (655° m), za tem pa se bodo posku-s strminami Pumorija. Navrh namera-
'' 'štváno' srne! preko 2000 m visoke jugovzhodne stene. Stirje člani odprave: Tomaž Humar, Janez Jeglič, Marjan Kovač in Mehičan Carlos Car-solino pa nameravajo zatem vsto-piti še v zahodno steno Nuptseja, družbo pa jim bo délai dr. Franci Kokalj. Stena je kljub številnim poskusom še nepreplezana, saj gre za mogočen zid ledu in skal. Pričakujejo, da jih bo 70 % smeri čakalo plezanje v ledu, kjer bodo izpostavljeni tudi morebitnim iz-strelkom padajočega kamenja in ledu, zato bodo skušali najprej plezati kar ponoči, ko je bolj mraz in se gora ne otresa odvečnega bremena. Kasneje jih čaka zahtevno plezanje prek skalnega delà gore. Steno nameravajo preplezati v čistém alpském stilu, kar pomeni, da bodo s seboj vzeli vso potrebno opremo in plezali v enem zamahu od vznožja do vrha.
Vračali naj bi se po isti smeri, če bodo razmere ugodne, pa se bodo povzpeli še na vrh W I (7784 m), ki še ni bil osvojen in bi to pomenilo do zdaj najvišji, še neosvojeni vrh, ki bi ga osvojili Slovenci.
Ker ekipo sestavljajo sami prekaljeni mački, upamo, da jim bo podvig uspel. 28-letni Tomaž Humar je bil že štirikrat v Himalaji in vedno je bil uspešen (leta 1994 Ganeš V, I. 1995 Anapurna 1 - zadnji iz serije 14 vrhov, ki so višji od 8.000 m, na katerem so stali Slovenci vsaj enkrat, spomladi leta 1996 Ama Dablam, jeseni istega leta Bobaye. Lani si je pridobil naslov najboljšega slovenskega alpinista, hkrati pa je prejel tudi prestižno nagrado Zlati cepin za najzahtevnejši alpinis-tični podvig sezone leta ! 996, ki ga podeljuje Francosko združenje gorskih vodnikov. 36-letni Janez Jeglič je že vrsto let osvajal
Vpetek, 5. septembra, so se na tiskovni konferenci v servisu Debevc v Mengšu javnosti predstavili člani letošnje najzahtevnejše slovenske alpi-nistične odprave v Himalajo. Pravza-prav gre za dve odpravi v enem, saj se bodo vsi člani poskusili najprej s Pumorijem, 7165 m visoko zaledenelo skalno piramido, zatem pa se bodo jtirje člani odprave zagrizli še v 2600 tn visoko zahodno steno Nuptseja (7861 m), ki še ni bila preplezana in pomeni enega najvećjih, še nerešenih problemov sodobnega himalaizma.
Fantje so si izbrali servis Debevc za tiskovno konferenco zato, ker je podjetje glavni sponzor vodje obeh odprav, Tomaža Humarja. Lastnik in direktor servisa Franc Debevc pa je ob tej priložnosti Tomažu izročil tudi ključe novega volkswagnovega avtomobila. Servis, ki je pri nas eden najus-pešnejših prodajnih zastopnikov za vozila VOLKSWAGNA in AUDIJA, podpira tudi naše druge športnike, še zlasti smučarje, pomagal pa je tudi graditi dvigalo za invalide v mengeški šoli.
MOJI OTROCI ME VEŽEJO NA MOTOCIKLIZEM
Trzinski motoristi so pustili velik pečat v slovenskem in tudi v nekdanjem ju-goslovanskem motociklizmu. Z dirkami in uspehi je začel Matevž Štefe, kmalu pa se mu je pridružil Janko Štefe. Le-ta je nizal zmage in se okronal z večkratnimi naslovi državnega prvaka v kategoriji do 50 ccm (kubičnih centimetrov). Družbo so mu dělali Tone Kralj, Mato Presečki in kasneje še brat Matevž Štefe mlajši. Nesrečna smrt Toneta Kralja na dirki v Škofji Loki pa je močno prizadela trzinski in tudi slovenski motociklizem. Šele po nekaj letih je na hitrostnih dirkah motociklistov zablestel še en Trzinec, Silvo Habat, ki je dosegel mnogo zavidljivih uspehov.
Od kod takšno navdušenje nad motorji?
Že kot majhen otrok sem navdušeno spremljal motoristične dirke in občudoval voznike. Oče nas je vozil na dirke v Portorož, Škofjo Loko, Kam-nik. Lahko bi rekel, da je bil že oče ljubitelj motociklizma, le danitekmo-val.
Kako ste začeli z dírkami?
Podpore za tekmovanja pri očetu nisem imel. Ker pa je motociklizem zelo drag šport, sem moral na tekmovanja v prvih letih pozabiti. Pravzaprav sem začel tekmovati zelo pozno, ko sem si sam ustvaril pogoje za tekmovanje. Imel sem že več kot 27 let. Začel sem leta 1982 in sem z eno prekinitvijo tekmoval vse do leta 1995. To je bila, glede na starost, dovolj dolga doba.
Pa vendar, bili ste uspešni.
Zelo uspešen za tište čase in razmere. Predvsem zato, ker sem k motociklizmu pristopil z vso resnostjo, si zelo prizadeval in se marsičemu odrekel.
Kaj vse sestavlja trening motociklista?
Trening je sestavljen iz kondicijskega delà in vožnje. Telesna pripravljenost motorista je zelo pomembna. Za kondicijske priprave je potrebno veliko časa, motivacije in volje. Intenzivno sem začel trenirati že spomladi, ko sem se pred šesto uro zjutraj že vračal z Dobena in Rašice. Vozil sem na Grobniku, ker je nam najbližji in najcenejši. Sama steza je zanimiva, razgibana in zelo zah-tevna, pa tudi všeč mi je. Najbolj pri srcu
so mi bila še dirkališča v Salzburgu, Hochen-heimu, Le Mansu v Franciji. Pripravljal pa sem se še na druge načine, kajti mnogo je dejavnikov, ki sestavljajo mozaik úspěšnosti. Seveda ne gre zanemariti finančnih sredstev, ki so pri motoristih zaradi drage tehnike zelo visoka.
Ali ste priredili motociklizmu tudi svoj jedilnik?
Prehrana je zelo pomembna. Posebne diete nisem imel. Jedel sem veliko sadja in zelen-jave. Danes pa je verjetno drugače.
Kdo vas je spremljal na dirke?
Veliko me je spremljal brat Janez pa Žabnikar Franc iz Radomelj, s katerim sva zelo dobro sodelovala. Pripravljal mi je motor in zelo sem mu zaupal, kar je pomembno. Potřeboval sem krog ljudi - o ekipi zaradi pomanjkanja denarja ne bi mogel govoriti, nav-dušencev in prijateljev, ki so skrbeli, da je bil motor vedno ustrezno pripravljen. Dirkalni motor se namreč razdira pred vsako dirko in po vseh treningih, kar zahteva veliko delà in veliko natančnosti tehnika. Pogosto nas je preganjal tudi čas, saj smo morali takoj po dirki domov, kajti vsi smo bili zaposleni. Po Evropi smo potovali s kombijem, kar pa je dostikrat tudi obremenjujoče.
Zakaj je potrebno motor pred vsako dirko razdreti?
Zaradi varnosti. Dirkalni motor je zelo navit, napet in obremenjen. To so močni motorji, visoke vrtljivosti in obraba je strašno velika. Pri razdiranju pregledaš cilinder in stanje bata. Pri kritični obrabi je potrebna menjava delov, dostikrat pa morajo zadostovati le drobni popravki s posebnimi pilicami in finimi brusnimi papirji. Težko je obdržati motor v takem stanju, da je hiter in da ne odpove. Za to je potrebno veliko dejavnikov. Denarja nismo imeli toliko, da bi gibljive dele menjali tako pogosto, kot bi bilo potrebno. Odločali smo se za vmesne poti, le da je zdržalo in bilo dovolj hitro.
Koliko motorjev ste zamenjali in katere?
Začel sem z MZ 250. To je bil cestni , v motor, s katerim sem na Grobniku ^ zelo dobro odpeljal nekaj dirk. Imel ** sem ga eno leto. Nato sem kupil rabljeno dirkalno Yamaho 250 ccm, s katero sem imel same težave in odstope. Leta 1984 sem v Švici kupil f ' novo dirkalno Yamaho 250 ccm in "6< istega leta osvojil naslov državnega prvaka takratne Jugoslavije. Z novim motorjem je šio strmo navzgor. Nepričakovano sem prehitel razna znana imena kot so Božo Janežič iz
Kamnika, Leljak iz Zagreba, Mitja Rjavec iz Nove Gorice. Državni prvak sem bil trikrat zaporedoma v letih 1984, 1985 in 1986 in osvojil takratno najvišje jugoslovansko priznanje v motociklizmu - zlato čelado. To je bil za takrat velik dosežek. Na vrh je namreč lažje priti, kot pa ga obdržati. Državno prvenstvo so sestavljale štiri tekme in zato, da si odpeljal štiri tekme, od katerih so se točkovale le tri, kot zmago-valec, je bil potreben velik napor, dobra pripravljenost in zbranost, pa tudi tehnika je morala biti brezhibna.
Kaj ste razmišljali med dirko?
Nič. Pri hitrostih do 300 km/h je potrebna popolna koncentracija, osredotočenje na stezo in na zaviranje. Pred zavojem je potrebno izbrati pravi meter za točko zavi-ranja. Razmišljanje je pri tem lahko takoj usodno. Dirke za državno prvenstvo so krajše 10-12 krogov, ampak vozil sem tudi dirke za evropsko in svetovno prvenstvo, kjer je 32 - 35 krogov. Časovno je to 40 - 45 minut visoke koncentracije. To je velika psihična in fizična obremenitev.
Ali ste imeli svojega trenerja?
Ne, trenerja nisem imel. Stotinke ti nihče ne more dati. Pri hitrosti 250 km/h si popolnoma sam.
Zakaj ste se odločili za močnejši razred z motorji do 500 ccm?
To je želja vsakega tekmovalca, ki to zmore. To je strašen izziv, je vrhunec vsega. Jaz sem imel to srečo, da sem to lahko poizkusil. Dve sezoni sem vozil samo evropska in svetovna prvenstva, ker sem bil edini Jugoslovan s 500 ccm motorjem in sem bil tudi zaradi tega zunaj zanimiv. Za takrat je bil to kar velik zalogaj. Udeleževati se izključno svetovnega prvenstva! Lepa so bila tista leta s trivaljno Hondo 500 ccm, katero je prej uspešno vozil Spencer. Honde nisem kupil od njega, le takšen tip motorja je bila. Tekmoval sem z zvenečimi imeni kot so Eddie Lawson (ZDA, svet.
prvak v let ih 1984, 1986, 1988 in 1989), Wayne Gardner (Avstralija, svet. prvak leta 1987), Freddie Spencer (ZDA, svet. prvak leta 1983 in 1985), Mamola, Schwanz in drugimi. To je bil vrhunec moje motoris-tične kariere.
Kaj pa odziv domaćih, ali so imeli kaj pripomb?
Vsaka stvar se zgladi tako, da je za vse prav. Branili mi niso, določen strah pa vedno obstaja.
Svetovna prvenstva v motociklizmu prirejajo v disciplinah: cestnohitrostni motociklizem, motokros, trial, enduro in speedway. Katerih ste se udeleže-
vali?
Vozil sem samo cestnohitrostne dirke. Dvigoval pa sem tudi uteži. Na republiškem prvenstvu sem osvojil srebrno medaljo.
Zakaj ste prenehali tekmovati?
Temu so botrovale finančně težave in spre-membe v svetovnem merilu v razredu 500 ccm.
Ali se dandanes še kaj vozite z motor-jem?
Danes se skorajda ne vozim več. Svojega težkega motorja nimam, ker vzdržujem mo-torje sinov. Pravzaprav me niti ne vleče. Ceste danes so zelo nevarne in za hitrosti okrog 250 km/h neprimerne. Raje grem na Grobnik, kjer pritisnem do konca. Zdaj vozijo že naši fantje (Uroš 17 let, Jure 16 let, Marjan 12 let, Luka 11 let in Silvi 7 let). Tega jim ne preprečujem, vendar jih pa tudi preveč ne vzpodbujam. Možnost imajo, prioriteta pa je vendarle šola, potem dolgo časa nič in nato dirke. V Sloveniji je težko postati svetovni prvak, ker tovarne, izdelovalke dobrih motorjev, naredijo le dva ali tri prvorazredne, katere vozijo le izbranci. Že sama letna najemnina za te motorje je zelo visoka. Slovenija je prema-jhna in ni dovolj vlagateljev v tekmovalce.
Vaši otroci so torej vaši nasledniki? Ravno pred kratkim je še ne 7-letni sin anagal na dirki v Murski Soboti z Yamaho PV50. Dirkajo prav vsi. Nova pa-noga, lepa stvar za podmladek, so dirke s scooterji oziroma učni poligoni ali kartonom v Portorožu, na Ptuju in v Murski Soboti. Starostnih omejitev ni. Skupine sestavljajo po kubaturi motorja. Za mlade e Je 'o idealna priložnost za hlajenje |Toče krvi. Fantje tako ne dirkajo po ces-pač pa na dirkališčih, ki so ustrezno faščitena in tudi sam si zaščiten (čelada, Kombinezon, rokavice in škornji). Ali
™ pomagate tudi pri organlzacijah »ekmovanj?
tudi- Moji otroci so tisti, ki me vežejo m°tociklizem. Za dirke pa sem že pre-
star in preveč ob-remenjen ter premalo motiviran, da bi posegel po prvih mestih.
Ali mislite, da je motociklizem predvsem moš-ki šport ali pa je primeren tudi za ženske? Tudi ženske so na dirkališčih in so tudi dokaj úspěšně. Po vrhu ne posegajo, ampak to ne pome-
ženske, ki uspešno tekmujejo in mar-sikateremu fantu pokažejo hrbet.
Příhodnost motociklizma v Sloveniji.
Mislim, da je v porasti. Posebno scooterji. So cenovno dostopni in primerni za mlade fante in dekleta.
Urša Mandeljc <S Mojca Senica
TRGOVINI:
Trzin, Kidričeva ul. 12, Mengeška ul. 9,
vabi v septembru Trzince k nakupom po ugodnih cenah:
čokolada Milka 100 gr. (vsi okusi)	115,00 SIT /kos
sok pomarančni 2 I. Pfaner	265,00 SIT /kos
pivo Celjski grof 0,5 I.	85,00 SIT /kos
vino Dar jeseni belo 1 I.	175,00 SIT /kos
sir Lent	910,00 SIT /kg
suha goveja salama Čadež	1.496,00 SIT /kg
jajca 10/1 A	240,00 SIT /závitek
banane	120,00 SIT /kg
toaletni papir rolîce Sanya 8/1	345,00 SIT /závitek
pralni prašek Ariel novi 3,6 kg.	920,00 SIT
Pripravljamo različne narezke po naročilu -
se priparočamcs,
ni, da so slabe. Potrebno je namreč veliko moči in vprašanje, če jo ima kakšna ženska toliko. Težko je obvladati motor in hitrost hkrati, seveda v čimkrajšem času. Pri zavi-ranju strahotno trpijo rame in roke. Svetovni prvaki vsakodnevno trenirajo v fitness studi-jih. Potem pa je tu še družina. Drugače pa so
STRELSKA DRUŽINA BIRING TRZIN RAZVESEUUJE
Ko sem v prijetnem popoldanskem klepetu predsednika tehnične komisije SD Trzin Damjana Klopčiča povpraševaia o delovanju tega priljubljenega trzinskega društva, se je samozavestno nasmejal in brez skrbno dejal: "Saj nas vsi poznajo!" Glede na rezultate, ki jih z rednimi tedenskimi vajami ob podpori svojih sponzorjev dosegajo na tekmovanjih na državni ravni, bi ta trditev gotovo morala veljati. V přetekli sezoni so tako dosegli naslednje uspehe:
•	dva naslova državnih prvakov v veteranski konkurenci, za kar sta zaslužna Franc Brečko in Andrej Perne,
•	ekipni državni naslov v streljanju s puško velikega kalibra,
•	odličen uspeh Andreje Perne, ki se je na državnem prvenstvu uvrstila v finale, na koncu pa dosegla 8. mesto,
•	9. mesto na državnem prvenstvu Go-jmirja Pevca, ki je bil tudi izbran v ožji izbor za slovensko državno reprezen-tanco,
•	v pionirskih disciplinah so kot ekipa dosegli vsa prva mesta, vključno s prvenstvom gorenjske regije, med posa-mezniki pa sta bila uspešna Andrej Blažíc in Tine Kolene in sicer dvakrat na 1. mestu in štirikrat na 2. městu,
•	na ligaških tekmovanjih nastopajo v II. ligi, kjer so s puško dosegli 6. mesto, enako pištolaši.
Po besedah Damjana so presenečali tudi najboljše ekipe!
Trenutno se predstavljajo z nazivom, ki vsebuje tudi ime glavnega sponzorja -
Strelska družina Biring Trzin, v bodoče pa nameravajo poudariti in ponesti v svet ime našega kraja in tako streljati kot Strelsko društvo Trzin. Pištolaši bodo na svojih opravah razkazovali napis Biring d.o.o., puškaši pa Jan bar.
Konec avgusta so střelci Trzince presenetili z enkratno strelsko veselico, ki se je zgodila tudi Črnomaljcem. Slednjih se je, med po-tepanjem kar cel avtobus ustavilo v našem kraju. Navdušeno so se udeležili duhovito pripravljene igre metanja sekire v leseno tarčo, katere ploščo je odřezal Bojan Perko, izdelal pa Milan Klopčič. Glavna nagrada v tem preizkusu je bilo gorsko kolo, ki ga je po končnem iziđu le přejel "Trzinčan", kar pa še vedno ni bilo v skadu s pričakovanji, saj bi moral po legendi o trzinskih skircah zmagati "Trzinc". Za vse, ki ne poznate razlike med "Trzincem" in "Trzinčanom" naj povem, da so med krajani prvi domorodci, drugi pa priseljenci.
Ob poplesovanju po ritmu ansambla Stopar in pijači, za katero je poskrbel Napredek d.d., pa še jedaći po zmernih cenah, je vse hitelo in pridno kupovalo srečke, ki so pri-
REKREACIJA ŠD TRZIN I
I
PONEDELJEK	KOŠARKA	20.30-22.00
TOREK	NOGOMET	20.30-22.00
SREDA	REKREACIJA ŽENSKE	20.00-21.00
Možnost najema telovadnice za ostale dejavnosti (družine, zasebniki, ... nedeljah. Informacije: Igor Kralj, S: 712 - 103		ob sobotah in
REKREACIJA ZA ŽENSKE
Želite storiti kaj za svoje telo tudi v času, ko zunaj niso na)Primemejše razmere za telesne dejavnosti? Trzinske ženske imate možnost za to v času rekreacijskih urza ženske, ki jih bodo spet redno pripravljali v telovadnici trzinske osnovne šole Tokrat se bo ženska rekreacija pod strokovnim vodstvom začela v sredo 1 oktobra, ob 19.30. Pridite takrat v telovadnico, kjer boste izvedele za vse dr'uqe podrobnosti.
našale dobre nagrade. Glavni dobitek, pri-spevek SD TRZIN, je bil popularni seooler in po mnenju občinskih veljakov eden naj-dragocenejših dobitkov na tovrstnih prired-itvah letos. Naj kar takoj povem, da ga je dobil simpatični »Trzinc« Zoran Perko s srečko št. 04885. To je izvedel šele naknadno, saj je kar nekaj cukrenih pogumnežev zaradi dežja zapustilo zabavo ki je bila za borne pol ure prekinjena, a so vzdržljivim stopetdesetim veseljakom ugodili in po nalivu nadaljevali šou.
Ostale podeljene nagrade so bile še: » alarmna centrala, prispevek ELIAS d.o.o.,
•	guma Pirelli, prispevek Biringa d.o.o.,
•	umetniška slika, prispevek gospoda Andreja Perneta.
In še nepodeljene:
•	gorsko kolo, prispevek SD TRZIN,
•	klasična kitara izdelovalca Tomaža Sinka,
•	weekend paket za dve osebi v Bohinju, prispevek Glorije bara,
•	guma Pirelli, prispevek Biring d.o.o.
Srečelov je bil prijavljen pri Ministrstvu za finance. Razmerje med polními in praznimi srečkami je bilo približno 1:3. To dokazuje podatek, da je bilo od 831 prodanih 271 dobitkov. Veselica je přinesla 75.000,00 SIT dobička, ki ga bodo střelci namenili podmladku.
Zahvaljujejo se vsem, ki so s svojo dobro voljo in prizadevnostjo prispevali k uspehu prireditve: KS Trzin, ki je odstopila prostor, osebju, ki je pošteno opravilo delo za točajno mizo, mesarstvu Goričane, vsem, ki so v kakršnikoli obliki prispevali z nagradami oziroma prispevki, predvsem pa tištim, ki so bili na veselici objavljeni na reklamnih panojih.
Za konec ste vsi, ki se želite preizkusiti v ] streljanju, vabljeni na tekmovanje za »Pre-hodni pokal Marjana Mušiča«, ki bo v znamenju meseca športa potěkal v prostorih SD Trzin s pričetkom 15.9. 1997 v pozno popoldanskih urah (od 17.00 do 20.00). Trajal bo vse do petka, 20. 9. 1997, ko se bo poměřilo 6 najboljših neaktivnih strel-cev.
Zadnji zmagovalec, ki se je lahko eno leto ponašal s pokalom je Darko Pire. Le v primeru, da osvoji prvo mesto 3-krat za-poredoma mu ta tudi ostane, ker pa je biio to prvič, ga pozivamo, da se spet oglasi in ga morda le začasno vrne. Kdo ve?
Viktorija Pečnikar-Oblak
VESTIČKE IZPOD ŽAROM ETOV
Pujsa so nam spekli v goslilni pri Naro-betu. Bil je mega! Da, drage dame in gospodje, tako rekoč za konec sezone smo si privoščili piknik, kaj piknik, to je bil pravi maratonski žur, skoraj jo jutra. Bili smo glasni, razposajeni,
resnično smo se veselili naših uspehov, ki smo jih želi skozi vso to kratko vroče poletje. In zato se na tem mestu zahvaljujemo vsem bližnjim in daljnjim sosedom KUD-a, ki smo jim kratili nočni spanec, ter za razumevanje in potrpežljivost, ki so ga imeli z nami.
Igralci smo kot otroci, veselimo se uspehov, vendar nismo sebični, to naše veselje si «dno želimo deliti s prijatelji, kolegi, z vsemi, ki na kakršenkoli način sodelujejo z nami. Zelo smo bili veseli prijateljev iz gledališča Ane Monroe, ki so nas prišli pozdravit, pa čeprav za pol urice naravnost
iz Postojne, kjer so imeli predstavo. Da, drage dame in gospodje, iz Postojne! Kar nekaj kulturnikov iz Trzina - prav (ako povabljenih, pa si, na žalost, te pol urice ni utegnilo vzeti. No, ja, tudi to bomo preživeli, kajneda, bi rekel gospod Jonas. In da ne pozabim omeniti nove pridobitve "za človeštvo" seveda KUD-ovsko. In to je, drage dame in gospodje, star Boschoev hladilnik. Hladilnik, ki ti tako lepo ohladi pivo na tisto pravo temperaturo (znamke piva vam ne bom povedal, da ne boste rekli, da delamo reklamo).
Ha, pa da ne boste mislili, da je s pikniki že konec! Kje pa! Kot vsako leto se bodo tudi letos pekle ribice, za nas seveda, na Zbiljah, kjer se bomo dobili vsi Impro ligaši, igrala pa nam bo glasbena sekcija Ane Monroe. Kaj hočemo, v teh težkih časih člověk še hujšati ne more več! Pa dovolj o hrani in pijači, pa čeprav, roko na srce, je to prav prijetna tema. Ampak kot pravi že star pregovor, brez delà ni jela, se tega vsekakor zavedamo tudi mi. Čez dober mesec dni se bo pričela sezona Impro lige. V tem letu bomo stopili na oder trnovskega KUD-a France Prešeren z eno ekipo, še prej pa se bomo udeležili pogov-orov in priprav za samo izvedbo Impro lige. Verjetno bo zopet nekaj novih igralskih disciplin, ki bodo Impro ligo še bolj popestrile. Vsekakor bo kar zabavno. Sicer pa vas bomo
%
o Impro ligi tako in tako sproti ob-veščali.
Prav tako pa bomo čez dober mesec pričeli z vajami za novo predstavo, ampak, zaboga, samo ne sprašujte nas, kakšna predstava naj bi to bila, ker trenutno tudi mi o tem nimamo pojma. Vemo samo to, da mora biti dobra, z veliko glasbe in petja in vsekakor smešna.
In še en preskok k sedanji predstavi Shake-speariadi. Do konca septembra, datum še ni določen, bomo predstavo odigrali za vas, v Trzinu, najverjetneje med lokali v novem naselju, kjer je Arvaj, bar Repek itd. Da pa slučajno ne bo kdo rekel, drage dame in gospodje, da ne skrbimo za igral-ski podmladek; v družini Cotman - Župane so poskrbeli, da igralstvo v Trzinu ne bo izumrlo. Mimi, čestitamo ti za hčerkico Anjo in samo upamo lahko, da ji namesto pravljic ob večerih bereš - Stanislavskega. Za vse vas, ki ste se prebili do konca tega članka, pa kot vedno: Lep gledališki pozdrav!
Jože Štih
ANTON
SKRLEP SESTI NA EP JEKLENIH MOŽ
NACRTI SD TRZIN
V dánskem mestu Frederica je 2. av-gusta potěkalo evropsko prvenstvo v triatlonu jeklenih. Slovenci smo imeli pravico do šestih udeležencev, med katerimi je veteranske barve zastopai naš sokrajan Anton Skrlep (KD Kamnik). Proga je bila zahtevna (3,8 km plavanja, 180 km kole-saijenja, 42,2 km teka). Voda je imela le 19 °C, tako da so morali tekmovalci plavati v neoPrenskih oblekah, oviral pa jih je tudi "točan morski tok,
■Anl0n Škrlep se je v kategoriji 45 do 49 let s řasom 10 ur in 19 minut uvrstil na šesto mesto- Ekipno pa je slovenska reprezen-fcmea osvojila četrto mesto.
'on si Je po evropskem prvenstvu vzel "«N dni dopusta, da je obnovil moči, jastopil pa je že 23. avgusta v Sevnici I0t 1,1 plavanía' 40 km kolesarjenja in km teka), kjer je v svoji kategoriji osvojil Prvo mesto
GSembnejŠa tekma ie biia ,udi 6' m' v
kn t V Iíali'i' kjer J'e v os,ri mednarodni onkurenci zasedel 2. mesto (1.500 m, 42 -•"i, 10 km).
Pred zaključkom sezone za triat-lonce ga čakata še dve pomemb-nejši lekmi v Puli in Rovinju, 0 tem, kako se bo odřezal, bomo poročali v oktobrski številki.

Anton se za pomoč, s katero so mu omogočili nastop na EP, zahvaljuje podjetju Hyundai - Avto-trade, Marjanu Tekavcu, Tonetu Lagoji in Antonu Horjaku.
19. septembra pripravljajo za trzinski vrtec "Žabica" otroško športno olimpiado, ki bo na igrišču OŠ Trzin. Olimpiada je namenjena vsem najmlajšim krajanom Trzina. Program se bo začel ob 16. uri. Poleg športnih dejavnosti (tek, skok v daljino, škropljenje z vodo, metanje na koš, skakanje na trampolínu) bodo program kulturno popestrili trzinski gledališčniki ter Pika Noga-vička iz Mengša. Vse naokoli pa bo stalo mnogo stojnic. Tudi skozi vse šolsko leto bo potěkala organizirana šolska vadba v telovadnici za najmlajše, od 2 - 7 let. Za šolske otroke pa bodo v okviru šole organizirani krožki: odbojka, atletika, gimnastika, košarka, šah, ... Poskr-bljeno pa bo tudi za izvenšolsko rekreacijo: odbojka, nogomet, košarka,... ki bo polekala od 17, do 22. ure. Možen bo tudi osebni najem telovadnice med vikendom. In kaj v prihodnje?
Ureditev športnega parka v Trzinu, ograditev igrišča pred OŠ, s čimer bi zaščitili tekaško progo pred kolesarji in motoristi. Želijo pa tudi urediti okolico bajerja v novem Trzinu, kjer naj bi bila atletska steza, nogometno igrišče, balinišče, sprehajalne poti, ki bi bile pozimi smučarske tekaške proge, lokalček in sanitarije. Športno društvo želi k rekreaciji in športni dejavnosti privabiti čimvečjc število krajanov, K sodelovanju vabi tudi krajane, ki bi pomagali kot trenerji pri posameznih športnih zvrsteh.	Urša Mandeljc
ujmzn
avtoservis Pižem Rado s.p.
Mehanika, kleparstvo, ličarstvo, prodaja avtomobilov in rezervnih delov
Servis: Mala Loka 15, 1230 Domžale	Tel.: 061/161 2164, 372 333, Fax.: 061/373 151
Salon: Ljubljanskac. 111,1230 Domžale Tel./Fax.: 061/714812
SLOVENCI ODKRIViJO NI SS ANA
Čeprav je Nissan že vrsto let v Evropi najbolje prodajan japonski avtomobil - letno jih prodajo več kot 500.000, in je na slovenskem tra pnsoten že dalj časa, slovenski kupci šele zdaj odkrivajo ta vozila iz dežele vzhajajočega sonca. Vse bolj spoznavajo, da ta vrsta avtomobilov za plaćano ceno kupcem vrača vsaj toliko, običajno pa še precej več, kot obljublja in je zelo konkurenčna vsem drugim známkám avtomobilov.
Kar triletna garancija
Nissan prinaša celo vrsto novosti, ki povečujejo varnost, ekonomičnost in udobnost vožnje. Za razliko od nekaterih drugih proizvajalcev ki se trdno oklepajo tradicije, gredo pri Nissanu smelo naprej. Pri tem posebno pozornost namenjajo varnosti in kakovosti. O tem govori'le dějstvo, da garancija za vsa Nissanova vozila traja kar 3 leta ali 100.000 km. Garancija velja za novo vozilo, za pogonski sklop za barvo m prerjavenje.
Vseevropski servis
V Evropi pa je Nissan razvil tudi edinstven vseevropski servis. Poskrbel je, da je za vsa vozila Nissan voznikom kjerkoli v Evropi zagotovljen kakovosten servis. Ce ni mogoče vozila popraviti na kraju samem, ga bodo brezplačno prepeljali na najbližji pooblaščeni Nissanov servis Ce je prišlo do trčenja ali hujše okvare, pa kupci za čas popravila dobijo brezplačna nadomestna vozila. Posebna skrb varnosti vozil
Nissanova vozila postavljajo med najvarnejša posebne bočne ojačitve, vsa pa imajo na voznikovi strani tudi varnostno zračno blazino, ki jo|e mogoče ob doplačilu dobiti tudi na sovoznikovi strani. Varnostni pašovi so posebej prirejeni in usklajeni z delovanjem zračnih blažin. Vsa Nissanova vozila imajo tretjo zavomo luč, kar poveća varnost pri zaviranju, modeli višjega cenovnega razreda pa so opremljeni tudi z ABS zavorami.
Varnl pred tatovi
Vsa Nissanova vozila imajo kodni ključ, kar preprečuje krajo avtomovilov. Zanimivo je, da v zadnjih letih v Sloveniji tatovom še ni uspelo ukrasti nobenega Nissana. Lahko sicer razbijejo vetrobransko steklo in iz avtomobila kaj ukradejo, odpeljati - brez pajka, pa ga ne morejo. Visoka kakovost motorjev
K varnosti Nissanovih vozil prispevajo tudi kakovostni motorji, ki imajo vsi po 16 ventilov, odlikujejo pa se z dobrimi pospeški in majhno porabo. Pri Nissanu pravijo, da imajo vozila za prav vsakega posameznika - od mestnim vožnjam prilagojenih vozil vrste Micra, do udobnih limuzin Primera, terenskih vozil vrste Terrano do različnih kombijev in drugih tipov avtomobilov. Pri Nissanu ves čas posvećajo posebno pozornost željam, potřebám in zahtevam kupčev, zato si ves čas prizadevajo za nove in nove izboljšave, vse da bi kupcem lahko zagotovili kar najbolj kakovostne, zanesljive, udobne in varne avtomobile. Kje najlažje in najhitreje do Nissanovih vozil?
Trzincem najbližji in hkrati edini v domžalski občini pooblaščeni prodajalec in serviser za vsa vozila znamke Nissan je servis Pižem iz Male Loke. Tam se izbira Nissanovih vozil začene že pri ceni 15.990 DEM, kupci pa v podjetju Pižem lahko opravijo vse od nakupa, zavaravanja do servisiranja vozil.
AVTOSERVIS PIŽEM - SERVIS S POPOLNO PONUDBO
Prav gotovo ste že kje videli rdeči napis Pižem, pa niste natančno vedeli, kaj ta znak predstavlja. Gre za oznako avtoservisa, ki se lahko pohvali z eno najcelovitejših ponudb med avtomobilskimi servisi na našem območju. Če se peljete po cesti od Domžal proti Šentjakobu, vas že na križišču v Dragomlju začno proti servisu usmerjati nazorne smerne table. Avtosenis Pižem je v Mali Loki, dober kilometer in pol od odcepa ceste v Dragomlju in le kakih 300 m od trase bodoče avtoceste Ljubljana - Maribor. Vse potrebne delavnice in usluge na enem mestu V podjetju, ki ga je v devetnajstih letih s prizadevnostjo in podjetnostjo iz skromne delavnice razvil Rado Pižem - trdno pa mu ob boku stoji tudi žena Marta - nekdanja in še vedno Trzinka in ena od urednic prvih številk Odseva. se zdaj lahko pohvalijo z avtomehanično, avtokleparsko, avtoličarsko in drugim1 delavnicami. Tamkajšnji ustrezno usposobljeni delavci - kar 15 jih je, vsi z večletnimi delovnimi izkušnjami, lahko kakovostno in hitro poskrbijo za vse-
tudi najmanjše podrobnosti pri oskrbi in popraviiu avtomobilov. Tam imajo tudi strokovnjake za avtoelektriko, tapetništvo in drugo. Imajo celo ročno avtopralnico in vlečno službo. Najsodobnejša oprema in bogata izbira
Delavnice so opremljene s sodobno opremo, ki sledi vsem razvojnim potřebám. Med drugim se lahko pohvalijo z raztegovalno mizo, lakirno komoro, mešalnico barv, kjer lahko pripravijo kar 30.000 različnih barnih odtenkov. V avtoličarski delavnici delajo po sistemu suhega brušenja s sesainimi napravami, imajo pa tudi napravo za snemanje in nameščanje avtoplaščev ter napravo za računalniško nastavitev motorja.
Vse to omogoča, da strokovno, kakovostno in v najkrajšem času poskrbijo za vse vrste avtomobilov, od osebnih do tovornih. Brez čakanja do rezervnih detov
Podjetje Pižem pa se lahko pohvali tudi z dobro založenim skladiščem rezervnih delov in barv. Rezervne dele za vse vrste avtomobilov stránkám lahko zagotovijo v najmanj 24 urah. Za čas popravila poškodovanih vozil stránkám nudijo brezplačno nadomestna vozila, avtomobile pa, po zelo sprejemljivih cenah, izposojajo tudi za daljši čas. Od nakupa do zavarovanja in servisa
Njihove stranke lahko prav vse v zvezi z avtontobili opravijo na enem mestu. Pri Pižmu menijo, da je to izredno pomembno, zato stranke tam lahko kupijo nove ali stare avtomobile, rezervne dele, opravijo redne servise in pripeljejo v popravilo okvarjene in karambolirane avtomobile. Hkrati pa tam lahko tudi zavarujejo - obvezno ali kasko, svoje jeklene konjičke. Servis ima sklenjene pogodbe z zavarovalnicami, kar stránkám olajša delo, saj podjetje Pižem organizira tudi ogled poškodovanega vozila in uredi plačilo z zavarovalnico. Servis pa s svojim! zmogljivostmi tudi brez težav vrne poškodovano vozilo v prvotno stanje. Tišti, ki se zanimajo za nakup Nissanovih vozil pa lahko osnovne podatke dobijo tudi v prodajnem salonu Pižem, ki je v neposredni bližini središča Domžal. Tam si lahko ogledajo tudi nekatere modele Nissanovih vozil.
Prijaznost in strokovna pomoć
Posebna odlika podjetja Pižem pa je tudi prijaznost in uslužnost vseh zaposlenih do strank. Člověk, ki pride k Pižmu, začuti, da je do-brodošel. Zaposleni, še zlasti pa lastnik podjetja Rado in njegova žena Marta, so pripravljeni prisluhniti vsakemu, mu pomagati, svetovati in če slučajno niso usposobljeni za določeno področje, na pomoč pokličejo sodelavca, ustreznega strokovnjaka, in skupaj rešijo problem. Tovelja za vse stranke, še zlasti pa so dobrodošli Trzinci, saj Marta svojega rojstnega kraja ne more pozabiti, nanj se je navezal tudi Rado, saj sta pogosto v našem kraju. V šali pa pravita, da bi Trzincem privoščila več Nissanov, saj dobro vesta, da so to zaupanja vredni avtomobili.
SPORTNO DRUŠTVO TRZIN PRIREJA
OTROŠKO OLIMPIADO "ŽABICA" TRZIN 1997
Sodeiujeta vrtec "Žabica" iz Trzina iri vrtec "Zasavska" iz Domžal. Otroška oiimpiada bo potěkala dne 19. 09. 1997 ob 16.00 v športnem parku pri OŠ TRZIN.
PROGRAM:
I. Otvoritev in dobrodošlica
Športne igre za otroke ob pomoči njihovih staršev 2-a Otroci stari do 2 leti - posebni prostor s prirejenimi igrali 2-b Otroci stari nad 2 leti: tek na 50 m in 100 m skok v daljino
metanje na koš (visina, odvisna od skupine)
poligon (za velike in male žabice)
mali gasilci
mala gimnastika
trampolín
vaje z žogo in brez ,	Vaje bomo izbrali pred začetkom olimpiade
3 Kulturni program
igrica PIKA NOGAVIČKA - sprostitev pred zaključkom nastop klovnov - pomoč pri izvedbi vaj nastop mladih glasbenikov - med pavzo • t«l Kozarič D°niinik - med pavzo ■ tekmovanje samo za starše
tek na 100 m . 7 skok v daljino . ^tek in zahvala za udeležbo -^ogledu olimpiade se boste lahko osvěžili s hladnimi pijačami! "" Vas Pozdravljamo in pričakujemo vašo udeležbo!!!
__	ŠPORTNO DRUŠTVO TRZIN
I JBI^J-'AfliBE^™?	M jMtoi —7 .JsiSl
	
Avtošola RETOS Trdinov trg 14, 1234 Mengei organizira tečaj CPP za voznlke A, B, H kategorije, kl bo dne 25. septembra 1997 ob 10.00 In 16.00. Vožnja na vozillh twingo, Honda, BMW. Ugodne cene, popusti za áolarje. B: 061/ 739 - 621 ; 041 - 623 - 303	
CISTOCA
čišćenje, vzdržavanje In varovanje objektov
Lobodova 18,1236 Trzin
S: 061/715 - 771 a & Fax.: 061/714 - 821
DEZINFORMACIJSKI VRTINCI MED TRZINCI
35.000 simpatizerjev Kelleyevih seje ujelo na limanice - Je bolestná Ijubosumnost Mengšanov prestopila meje dobrega okusa - Za cestne divjake končno neprevozljiva ovira - Pozorni domačlni niso pozabili na legendarnega sokrajana
SE BO TRZINU USPELO IZVITI IZ PRIMEŽA i HUDOBNIH MENGŠANOV?
Trzinci še nismo dobro začeli uživati sadov nove, čisto svoje poštne številke, ko so se nad | našim idiličnim mestecem zgrnili črni oblaki v ', podobi mengeških povračilnih ukrepov. Danes vam predstavljamo eno od sankcij: blokado Pšatskega prekopa, s katerim se po obsegu 1 lahko meril le še Sueški in Panamski. Posledice • utegnejo biti katastrofalne, pravno pomoč pa je • v lokalnem prepiru ponudil tudi nekdanji zairski > voditelj Mobutu Sese-Seko, ki je trenutno na • čakanju.
AFERA KELLY DOBIVA NOVE RAZSEŽNOSTI
Številne oboževalce najpriljubljenejše glasbene družine moramo razočarati: v Ljubljani so nastopili njihovi dvojniki in
to na zanič plejbek in z moralno dvomljivo koreografijo. Pravi Kellyjevi so namreč uspeli priti le do Trzina in to prek ilegalnega mejnega prehoda Jable, kjer so jih naši organi pregona zaradi sumljivega videza strpali v prehodni dom. Tu so nam za bralce Odseva izpovedali svojo kalvarijo inpovedali
nekaj krepkih na račun svojega menedžerja ter opetnajsteni publiki obljubili nov koncert - pravih Kellyjev -, ki bo 20. 9. na Kureščku.
organizator velike prevare, Nat Egg, Imenovan
tudi "Ein Mann mit tigr Dečke," zadovoljno
Prava družina Kelly je šokirana^ "Tega nismo pričakovali, poćutimo se ponižane. Menedžer nas je Izlgral, zato se bomo prltožill ombudsmanu Bizjaku. Slovenije \ imamo pouhn kufr ..." /
ZA VARNOST ŠOLARJEV LETOS DOBRO POSKRBUENO
Ležeći policisti se na naših ulicah niso najbolje obnesli, zato je priljubljena šprinterka in prometnica Brigita Bukovec posegla po radikalnejših prijemih. K sodelovanju v prometni varnosti je pritegnila impozantnega Lučijana Pavarottija
in skupaj sta se domislila tele udarne akcije. S svojimi razgaljenimi telesi sta legla vznak na razbeljeni asfalt ter praktično omrtvila celoten promet. Namen je
bil dosežen. Šolarji so tako 1. šolski dan varno stopicljali znanju naproti, šoferji pa so se z meša-nimi občutki skušali izog-niti nenavadni oviri.
Telesi Brigitě lukovec In Lučijana N. druženi v prvinsko y rmo vivo, nenaravno / hitrostno oviro. /
TistI, ki nam zavldajo, se očitno držljo rekla "cilj posvećuje sredstva". Še sveža slika mengeških diverzantov
____med miniranjem
Pšatskega kanala.^-'-^'^
/ Ideolog \ Mobuto > pozorno spremlja ta lokalni nesporazum in svari pred prenagljenim! , \ dejanji. /
Elvisov
dopasni kip zgovorno priča o njegovi povezanosti z našim krajem.
Birl boitán rud bofmrc.'
I.O.C.Trzin,HRASTOVEC 10, tel./fax: 061/162 1837
yuašper Ogorelec
FIZIO CENTER TRZIN
Manualna medicina postaja tudi v Slovenci vse bolj iskana oblika pomočí prl razllćnih težavah s hrbtenico in gibali, saj pomaga učinkovito in brez bolečin.
Uradna medicina težave s hrbtenico naj-pogosteje odpravlja z zdravili in kirurškim posegom. Manualna medicina zdravi vzroke in ne le simptome težav. Vsak bolnik, uporabnik manualne terapije, pa bi se moral zavedati tega, da lahko s takšnimi metodami in postopki uspešno in brez kvarnih posledic zdravi samo visoko osposobljen specialist manualne medicine, kakršnih pa v slovenskem prostoru ni prav veliko.
Eden izmed uspešnejših manualnih ter-apevtov je ruski zdravnik dr. Vladimir Borisov, specialist manualne medicine in akupunkture. V Sloveniji ima nostificirano diplomo medicinske fakultete, v Moskvi pa je predstojnik rusko-ameriškega centra za rehabilitacijo in manualno terapijo. S svoláni veščimi rokami zdravi v FCT Fizio Centru Trzin, katerega glavna dejavnost je medicinska rehabilitacija. ™juč do velikega uspeha pri zdravljenju 'ežav s hrbtenico in sklepi je kombinacija
več različnih tehnik in metod manualne medicine, vse pa so za bolnike neboleče, nenevarne in zelo fiziološke, saj se za zdravl-jenje izkorišča tudi bolnikova lastna mišična sila. Bolnik s svojo močjo deluje v nasprotni smeri pritiska, ki ga izvaja zdravnik. Tako se ruski specialist uspešno spopada z zdravljenjem disfunkcije reber, kar povzroča pogosto glavobole, vrtoglavice, šumenje v ušesih, bolečine v vratu in bolečine in mravljinčenje zgornjih okončin, psevdokardi-nalne bolečine, bolečine pri vdihu in izdihu ter tudi bolečine v želodcu. Disfunkcija medenice lahko povzroča bolečine v spod-njem delu trebuha, križu, mravljinčenje spod-njih okončin, za posledico ima lahko tudi motnje v krvnem obtoku ter nekatere ginekološke in urološke bolezni. Pri pre-maknjenih medeničnih kosteh je pri ženskah mogoča tudi neplodnost in pri moških impo-tenca. Posledica disfunkcije medenice je tudi skolioza, ki se v začetnih stadijih lahko zdravi z manualno medicino.
Pred postopkom zdravljenja se opravi temeljit pregled in pogovor z bolnikom, po potrebi mora bolnik opraviti tudi rentgensko slikanje prizadetega delà, da se izključijo morebitne kontradikcije za izvajanje manu-
alne terapije. Kontradikcije so zelo redke, mednje pa sodijo na primer rakasta obolenja, huda osteoporoza, vnetja, nestabilna vretenca in še nekatere druge bolezni. V teh primerih zdravnik predlaga zdravl-jenje s klasično fizioterapijo. Bolnike s težavami s hrbtenico pregledajo v FCT Fizio Centru Trzin brezplačno in sve-tujejo najprimernejši način zdravljenja.
iffllMfflMliiliMI«
Tel. 162 IS 37
I.O.C 'nw.
HrWMt 10
BKEZPLAĆNI PREGIMD PRI ZDR/WNIKU SPECIALISTU MANUALNE MtOlClNE
j' umaA*M~ÍM*Á* SKSSSEU
ELVIS ŽIVI - V TRZINU
Trzinski velemožje so se ob jubilejni, 20. obletnici smrti Elvisa Presleya, odločili poimenovati domačo šolo po tem velikem utemeljitelju rock'n'rolla. Ob tem ne gre prezreti, da je bil Elvis velik prijatelj našega kraja, kamor je prihajal ob spom-ladanskem čiščenju Gracelanda, in se seveda v Trzin tudi zaljubil (le kdo se ne bi) ter mu posvětil tudi nekaj svojih naj-večjih hitov: In the Ghetto, Hit me hurt me be mine pain let me be jour underwear, Hello skira man in nepozabno Barcelona in you, ki jo je napisal ob srečanju z Lizo Marijo na vaški veselici s srečelovom pred našim gasilskim domom leta '96 (ah, kako čas beži, kajne). Proslava je potěkala mirno, brez izgredov in je bila simultano prevajana v 6 narečij, končala pa se je z maliko-vanjem njegovega dopasnega kipa in s spontanim vzklikanjem: "Elvis, ti si naš!".
-/Posebni gostje
lega dogodka so
bili pevcl KPD
Dob in skupina
V OILANT s
Povšetove, kl so
ubrano zapeli
Jailhouse rock, k
nam pa so jih
dostavili kar
njihovi prijazni

rnentorji.
Plko na
so s castno
salvo dodali
nepogrešljivi
pristasi
Strelskega
društva
Trzin. Bravo
lantie!
Dopustniška redakcija: Šopar, Caushlari, Muniši, Dema, Pečenko. Stečajni upravitelj: Miloš Ševič Sekretar: Kidd Ritch Zastavonoša: De Pall Was Večina fotograflj: Jago Zelinčič
DO ZDRAVJA BREZ KEMIJE IN NOŽA
Vsak otrok v osnovni šoli, brihten pa še posebej, je
sposoben v tujih jezikih doseči več kot v katerikoli šoli Njihove sposobnosti sprejemanja tujega jezika formalni šolski sistem podcenjuje. Individualno poučevanje in učenje po celostni metodi mu omogoča najhitrejše najlažje in najbolj učinkovito učenje tujih jezikov. Otrok dobi priložnost, da izzove in izkoristi vsaj en del svojih umskih sposobnosti. Brihtni otrok, ki je danes v drugem, tretjem ali četrtem razredu, ima priložnost, da osemletko konca z odličnim, avtentičnim znanjem vsaj treh jezikov.
Kako brihtni otroci z malo učenja pridobijo odlično znanje tujih jezikov in istočasno pospešijo svoj umski razvoj
Bistri otroci imajo in delajo probleme
V Sloveniji je med vsemi otroki dva procenta genijev in deset procentov brihtnih otrok. Toda problematični niso bistri otroci, zato ker so bistri, problematična je njihova okolica, ki jih dodatno ne vzpodbuja in ne izzove.
Brez dodatnega izziva in vzpodbude bistri otroci v šoli nazadujejo Problemi nastanejo že v prvem razredu osnovne šole, ko brihtnemu Janezku učiteljica razlaga, koliko je dva krat dva. Njega to in koliko je štiri krat osem ne zanima, on je znal brati in računati sam od sebe, preden je šel v šolo. On je sposoben več in namesto da bi napredoval, brihten otrok nazaduje.
Bistri otrok je v tujih jezikih sposoben doseči veliko več
Več, kot od njega zahteva redni šolski ali katerikoli program običajne jezikovne šole. Ne učenje po šolskem programu, samo sistematično poslušanje tujega pogovornega jezika približno deset minut na dan otroku pomaga in ga prisili, da izkoristi vsaj en del svojih umskih sposobnosti. Brez velikega truda z malo delà v najmanj dveh letih s poslušanjem prevzame in razume en tuji jezik.
V VRTCU SPET VESELO
Počitnice so za námi in v zadnjih avgustovskih dneli smo se tudi v vrtcu skrbno pripravili na nov začetek šolskega leta. Otroci so se veselili, saj so napredovali v višje skupine, kjer so jih čakale nove vzgojiteljice, nove igrače in z vsakim dnem nova spoznanja in presenečenja.
Letošnje leto nam je vzgojiteljicam in otrokom kar naklonjeno, saj so normativi števila otrok v skupinah nekoliko zmanjšani, kar je dobro za počutje otrok, saj se jim vzgojiteljice lažje približamo ter prisluhnemo njihovim posebnostim. Tudi letos bomo pripravili cicibanove uriee za petletne otroke, plesni tečaj, keramično delavni-co, tečaj angleškega jezika ter športni program. S podrobnostmi letnega delovnega načrta bomo starše seznanili na prvem roditeljskem sestanku, ki bo še v septembru. Tudi letos pričakujemo uspešno sodelovanje s starši na raznih prireditvah, saj je povezava vzgojitelj - otrok - starši zelo pomem-ben trikotnik za dobro počutje in uspešen razvoj naših varovancev.
Vanja
Razlika med bistrostjo - brihtnostjo in talentom
Bistrost ni enostranski talent kot npr. v šahu, glasbi ali športu. Bistrost je umska sposobnost otroka, da na več področ-jih hkrati dosega izredne razultate.
Za talente ima družba veliko večje ràzumevanje kot za brihtne otroke. Talenti imajo posebne šole, posebne razrede, dobijo poseben status športnika ali umetnika, bistri otroci pa v osnovni šoli nimajo ničesar. Prepuščeni so samim sebi. Starši in učitelji jim najdejo ali pa jim ne najdejo takih primernih vzpod-bud, ki jim omogočajo normalen umski razvoj.
Ali traume ali zdrav emocionalni in umski razvoj
Brez vzpodbude, brez izziva in nato potrditve, ki jih li brihtni otroci za svoje emocionalno zdravo življenje in samo-zavest še kako potrebujejo, ne napredujejo. Se već, glede na svoje sposobnosti, celo nazadujejo. Individualno poučevanje in učenje tujih jezikov po celostni metodi je eden od načinov, kako lahko ti otroci izkoristijo vsaj en del svojih sposobnosti.
•	Kako odkrijete ali je otrok bister?
•	Kako mu pomagate?
•	Kako ga izzovete že v osnovni šoli?
•	Kako poteka individualno poučevanje tujih jezikov po celostni metodi? Vse informacije:
Janez Smrekar, Trzin. Bergantova 22. 8:716- 753
MLADI BODOČI GASILCI POZOR!
Bliža se oktober - mesec požarne varnosti in trka na srca vsem vam, ki čutite, da bi lahko pomagali. Vabljeni ste v trzinsko mladinsko sekcijo, kjer se ne boste le učili spretnosti gašenja temveč boste lahko uživali na piknikih, tekmovali in pridobili veliko novih prijateljev. Za vse dodatne informacije pa se obrnite na tajnika GD Trzin Marjana Lenarčiča (Cankarjeva 5, 712 - 185).
?».« Timsko delo je delo, ki ga opravlja pet dobro g iV.« plaćanih ljudi, štirje pa bi ga opravilo bolje in ceneje, i» posebno, če bi bil (peti) stalno odsoten.	ï»'
(Charles Saunders)
SLIKOPLESKARSTVO IN FASADERSTVO
Mengeška 53a, Trzin 1236 Trzin Telefon: 061 724 240 Telefaks: 061 724 182 Mobitel: 0609 618 760
<XX>
ANDREJ KRIZMAN s.p.

AII AC IC SERVIS TRGOVINA
Domžale, Prešernova l/a, tel.: 722-107, 719-470
fax: 719 475, GSM: 041/641-087 GORENJE SUPER UGODNA PONUDBA:
•	pralni stroji Gorenje od 52.580 SIT naprej
*	štedilniki s steklokeramično ploščo od 85.574 SIT naprej
Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, pomivalni str°ji. štedilniki, hladilniki, zmrzovalne omare in škrinje...
' barvni televizorji sesalci, kovinski rezalniki,.pomivalna korita
-m
Za gotovinsko plocilo
-M
Oitnkt obročno odplotcvonje 5ObtOkt
Brezplačna dostava.
^Prto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.

PRAV| NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE!
ZLATARNA
M.I.L. Loparič & Matej

PRODAJA ZLATEGA NAKITA, ODKUP, PRE DE LAVA IN IZDELAVA NAKITA TER POPRAVILA
Kidričeva II 1236 TRZIN tel.: 061 711 014
SLASCICARNA OGER
IZ STAREGA TRZINA
Izdelujemo vse vrste tori. potíce in drobno pecivo. Stalno so na zalogi tudi torte za diabetike. Imamo velik izbor otroškjh tort, tudi popularnega Huga in punčko Barbi.
Odprto imamo vsak dan. tudi ob nedeljah in praznikih od 7.00 do 22.00. NE POZABITE, PRI OGRU BOSTE VEDNO DOBRODOŠLI! Trzin, Mengeška cesta 26, tel.: 715 699.
STROJNO KUUCAVNICARSTVO
© wšmiz
vlečne kljuke (EURO), kovinski zaščitni loki za terenska vozila, vitli WARN, prodaja in montaža avtoradijev in alarmnih naprav.
TOMAZ KOGOVSEK Ul. pod gozdom 37 1236TRZIN
Delovni čas: 7-15 Tel.: (061 ) 722-367 Fax.: (061 ) 722-367